PoSbiha ttiačana v gotovim i RHAJTL vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. KSSOCNINA mesečno 4.— Din. četrtletno 10.— Din," polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. 0RJBDNTŠTVO ▼ Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. OPRAVA ▼ Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. INSERATNl ODDELEK v Ljubljani, Prešernova ul. 4, telefon št. 2492. Leto IV. Ljubljana, torek 9« septembra I930 štev. 36 KEGA KARADJOR Zgodovinske svečanosti v Topoli - Posvetitev kraljevske zadužbine in prenos ostankov vodje Karadjordja v njo -Dostojen hram za slavne stare zastave naših polkov - Ogromne množice navdušeno pozdravljajo kralja Aleksandra Beograd, 8. septembra. Na Oplencu, na teh posvečenih tleh, kjer so zgradili veliki potomci velikega Karadjordja veličastno zadužbino, krasno cerkev, kjer počiva kralj Peter Osvoboditelj, tam so se vršile danes nepozabne svečanosti, ki so tvorile dostojen zaključek sobotnih svečanosti v Beogradu. Kralj Jugoslavije je dovršil zaobljubo .svojega očeta in zamisel velikega svojega pradeda. Dokončal je veliko rodbinsko zadužbino in dal vsemu narodu novo dragoceno kulturno pridobitev. K svečanostim so se tudi v Oplencu zbrale mase naroda z vseh strani junaške Šumadije, zibelke Karadjordjev. Zbral se je narod z vseh strani, da izkaže svoje globoko spoštovanje in" svojo globoko hvaležnost topolskim herojem. V navzočnosti kralja, kraljevske "rodbine, državnih dostojanstvenikov, množice odličnikov ter nepreglednih čet naše vojske je bila danes posvečena nova cerkev, zadnje počivališče Karadjordja in Karadjordjevičev. Veličasten zbor v Topoli Napočil je lep septembrski dan. 2e ob prvem solnčnem svitu so romale proti Topoli z vseh krajev dolge pro-ceci e naroda. V prvih jutranjih urah so dospeli že tudi prvi oddelki vojske s častitljivimi starimi srbskimi zastavami, določenimi, da v bodoče plapolajo v zadnjem domu Karadjordjevičev, pod čijih vladavino so tako zma-yonosno vodile hrabre vojsk od zmage do zmage in do končnega osvobo-jenja in uedinjenja. Ob 6. zjutraj je pri-SDel z avtomobilom poveljnik današnjih prireditev, general Tomič, kmalu za njim pa so prispeli vojvoda Bojovič s komandanti armij in ostalimi generali. Ob 8.14 je prispel ministrski predsednik general Živkovič, kmalu za njim pa ostali člani vlade, ki so tudi danes bili kot rezervni oficirji večinoma v uniformah. Z vseh strani so prihajali avtomobili, avtobusi in vozovi, s katerimi so se zbirale vedno nove množice prebivalstva. Nikdar najbrž Topola še ni videla tolikih množic, kakor danes, Zbrali so se tudi vsi bani in mnogo banskih svetnikov, iz Beograda pa je prispelo delavsko pevsko društvo »Ka-radjordje«. V vseh glavnih ulicah, koder je pozneje krenila svečana procesi ia, je tvorilo prebivalstvo nepretrgan gost špalir. Pogled na živopisne narodne noše je bil izredno lep. V dolgih povorkah je prihajala iz bližnje in daline okolice šolska deca pod vodstvom učiteljev. Pred glavnimi vrati cerkve so se zbirali rezervni oficirji in duhovščina. Na porti stare topolske cerkve, kier je nekoč zmagal križ nad polmescem, pred Karadjordjevim koli ikom, ki ie še danes takšen, kakor je bil pred 100 leti iu kier je imel voditelj Karadjordje nekoč svoja vojna posvetovanja, tu so se danes zbirali generali Jugoslavije in člani vlade. Ko je prispel vojni minister general Hadžič, mu je komandant general Tomič podal ra-port. Vojni minister je nato odšel pred cerkev, kjer je imel daljši razgovor s tam zbranimi ^^vnimi oficirji. Že sinoči so^^peli v Topolo patrijarh Varnava z višjo duhovščino in oddelki vseh polkov, ki so sodelovali na svečanostih v Beogradu. Posvetitev zadužbine na Oplencu Med tem časom je patrijarh Varnava ob asistenci škofov in duhovščine izvršil posvetitev nove cerkve na Oplencu. Slavnostno cerkveno dejanje je bilo izvršeno v intimnem rodbinskem krogu kraljevske rodbine. Obredu so prisostvovali Nj. Vel. kralj z knezom Arzenom in knezom Pavlom v spremstvu dvorne suite. Razen njih je bilo prisotnih le 25 invalidov, ki so skupno z vojaškimi častnimi stražami stražili ob starih vojaških zastavah, ki so jih sinoči prinesli iz Beograda sem. Po opravljeni posvetitvi se je vršila v novi cerkvi prva služba božja, ki sta ji razen prejšnjih prisostvovali tudi Nj. Vel. kraljica Marija in kneginja Olga. Ves čas so ubrano zvonili zvonovi ter naznanjali, da je posvetitev kraljevske jtadužbine izvršena. Nj. Vel. kralj Aleksander razvija jugoslovensko polkovno zastavo in jo izroča komandantu polka. Vsi polki so na enak način prejeli nove zastave iz rok svojega vrhovnega poveljnika. Na odru so poleg kralja kneza Arzen in Pavle ter vojni minister general Hadžič Prenos ostankov vodje Karadjordja Po končani maši v novi cerkvi so se zbrali pred glavnim vhodom stare topolske cerkve člani vlade, generaliteta in ostali dostojanstveniki. Iz cerkve so med tem kraljevi gardisti prinesli tri Karadjordjeve prapore, obenem pa je prispel tudi patrijarh z duhovščino. Kmalu za tem so se pripeljali z avtomobilom Nj. Vel. kralj, kneza Arzen in Pavle ter dvorna suita, burno pozdravljeni od zbranih množic. Kralj je skozi stranska vrata vstopil v cerkev, nakar so mu sledili člani vlade in generaliteta. Med cerkvenimi obredi je prispela pred cerkev lafeta, na katero so nato položili krsto s telesnimi ostanki vodja Karadjordja. Vpreženih je bilo v lafeto šest vrancev; častno stražo pa je tvorilo 12 gardnih oficirjev. Ob 11. so oficirji ob lafeti potegnili sablje, nakar so prinesli iz cerkve krsto z zemeljskimi ostanki Karadjordja. Krsto, ki je bila pokrita s trobojnico, so nosili kralj, knez Arzen, knez Pavle in štirje šuma-dinski seljaki v narodnih nošah. Ko so položili krsto na lafeto, je imel topolski župnik Ceda Djordjevič kratek nagovor, v katerem je rekel m. dr.: »Veliki voditelj! Tvoji hvaležni potomci s tvojim pravnukom, našim dobrim in plemenitim kraljem na čelu, prenašajo danes tvoje zemske ostanke v tvojo zadužbino, ki je simbol tvoje države. Nikomur ne bi bolj pristojal ta veličastni dom za zadnje počivališče, kakor tebi in tvojim krvnim potomcem. V njem so izražene naša umetnost in srednjeveška moč ter naša narodna veličina. Ko ta veličastna zadužbina sprejema tvoje kosti, bo zablestela v posebnem sijaju in bo postala simbo] naše rase. Ti pa, vzorni voditelj, bdi s kraljem Petrom Velikim Osvoboditeljem nad našo zmagonosno Jugoslavijo, ki jo je ustvaril tvoj plemeniti pravnuk in naš omiljeni kralj Aleksander. Tvoj sun je izpolnil tvoj pravnuk, v katerem vidi ves narod, kakor nekdaj v tebi in tvojem vnuku, največje jamstvo svoje bodočnosti.« Karadjordje na Oplencu Ko je govornik končal, se je razvila izredna povorka proti zadužbini na Oplencu. Prah Karadjordja je za vedno zapustil topolsko nižino, ter se je preselil na višino Oplenca, da od tam bdi nad svojimi nasledniki. Na čelu po-vorke je korakala godba, nato je sledila častna četa, za njo pa lafeta s krsto. Za krsto je stopal prvi kralj, za njim kneza Arzen in Pavle, nato pa člani vlade z ministrskim predsednikom generalom Živkovičem na čelu. Sledili so bani z banskimi svetniki, generaliteta, rezervni oficirji in ogromna množica naroda, ki je tvorila tudi ob obeh straneh ceste gost špalir. Ko je povorka prišla na Oplenac ter se je ustavila lafeta pred glavnimi cerkvenimi vrati, so se nagnile v pozdrav stare vojne zastave, ki so pričakovale povorko pred cerkvenim vhodom. Pred cerkvijo je pričakovala prihod povor-ke tudi Nj. Vel. kraljica s prestolonaslednikom Petrom in kneginjo Olgo. Nagovor patrijarha Varnave Okrog lafete so se razvrstili dostojanstveniki, nakar je prispel iz cerkve patrijarh Varnava v velikem ornatu in v spremstvu mnogoštevilne duhovščine. Ob grobni tišini je stopil patrijarh na cerkveni prag in obrnjen k kraljevi rodbini spregovoril: »Vaše Veličanstvo! Blagor onim, ki žive v domu svojem. Bogu je bilo ugodno, da danes posvefmo ta sveti hram, zadužbino blagopokojnega kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Po-svečenje oplensKega hrama, prenos zemeljskih ostankov nesmrtnega vodi- Pešadija kraljeve garde v defileju vej^e. Visoki in čvrsti fantje so bili v svojih elegantnih uniformah od občinstva simpatično aklamirani telja Karadjordja iz njegove topolske zadužbine v ta veličastni hram in naših s slavo ovenčanih zastav je važen zgodovinski dogodek za dom Karadjordjevičev in ves naš narod. V tem redko pobožnem trenutku vsi mi čutimo previdnost božjo, ki je skozi vse veke spremljala naš narod. Ponavlja se zgodovinski dogodek ne samo iz najvažnejše dobe naše zgodovine, ne?o iz naše najstarejše pro;losti. Pred nami se oživlja vekovna vladarska ideja: udru-ženje na>ga naroda in izgraditev njegove kulture. Težnja našega naroda da se osvobodi in uedini je našla svoj izraz v današnji naši Jugoslaviji. Božja previdnost ie hote«a. d.i stopi na čelo Zastave so položili na določeno mesto, kosti vodje Karadjordja pa v marmornat sarkofag, kjer bodo poslej počivale. S kratko molitvijo je bila svečanost v cerkvi končana in Nj. Vel. kralj ter vsi člani njegovega doma so odšli iz cerkve, na prostem burno pozdravljeni od deset tisočev prebivalstva z navdušenimi vzkliki. Kralj se je umaknil s svojo rodbino v dvorec na Oplencu, kjer je bilo prirejeno kosilo za širši krog povabljencev. Še dolge ure potem so se gnetle v. cerkvi množice prebivalcev, ki so pobožno molile na grobovih Karadjordja in njegovega vnuka kralia Petra e zapisala v zgo* dovino jugoslovenskega mučeništva štiri nova imena. Krvoločnosti Neronovih po* torncev ni potolažil puljski umor: Vladi* miru Gortanu slede nove žrtve. Ko je vče* raj solnce prineslo štirim mladim slov en* skim domoljubom zadnje pozdrave iz bliž* nje Jugoslavije, so počile s»'ve karabink. A tiri slovenske matere so izgubile svoje sinove. Isto sodišče in isti general, ki je sodil Gortana, je obsodil tudi nje in po izkustvih puljskega procesa bilo očito, kaj čaka obtožence. Iz Rima so jih pripe* ljali v verigah že vnaprej >osojene. Ves tržaški proces je samo zoprna igra, ki laj prepriča svet o slovenskem barbarstvu, ogražajočem rimsko civilizacijo. Nameno« ma so pospešili izvršitev obsodbe, da bi ne bilo mogoče očitati kralju, da jih ni pomilostil ali kraljici, da ni izpregovorila besede v prospeh sinovom svojega iaro« da. V vsem tem ni nikakega iznenadenja. la* sizern je napovedal vojno vsemu, kar ni italijansko. Zaprte so slovenske šole, knjiž« niee in prosvetne ustanove. Slovenska be= seda je prepovedana v cerkvi, zabranjene so slovenske knjige, slovenski jezik je ne* usmiljeno zatiran. Slovensko inteligenco so fašisti pobili ali pa umira v ječah in v in* ternaciji. Da zatre še ono, kar je ostalo, si izmišlja fašistična justica veleizdajalske procese in v potokih preliva slovensko kri. Iznenaditi pa nas mora, da ti zločini ne nalete na protest omikanega sveta, ki je prirejal protestne shode zavoljo justifika* cije dveh ameriških anarhistov in zaradi justifikacije v daljni Kitajski. Morda mol* či svet. ker gre za prelito slovansko kri? Ali bo molčala tudi Praga, srce slovan* stva? Ali češka,pest ne bo zagrozila tr« žaškim morilcem? S človeškega gledišča je največja grozovitost to, da se streljajo mladi ljudje samo zato. ker nočejo zata« jiti svoje narodnosti, marveč ji zvesto slu« žijo ter se žrtvujejo za svobodo svojega naroda, zahtevajoč zanj najenostavnejše pravice. V Italiji narodne manjšine nima« jo zaščite, marveč jih naravnost surovo pobijajo. Društvo narodov molči na to kruto preganjanje. Težko je verjeti, da bo vsaj zdaj za* tloščeno fašistovski krvoločnosti Italijan* ski tisk pobesnelo pleše nad svežimi gro* bo vi. Še naprej bo zasmehoval solze slo* ver kih mater, še naprej bo ščuval faši* stovsko justico k novim žrtvam Ali ene* ga naj ne pozabi: S krvjo narodnih mučenikov se tvori pot do narodne svo* bode. Glas krvi, prelite v Pulju in Trstu, je močnejši od krika fašistovskih čet! Ti umori -ne bodo ostali brez odgovora, tega si naj bo svesta Italija. V pobožnem spoštovanju se klanjamo včeraj padlim bratom. Padli so v svetem boju za svoj narod. Na njihova mesta pri* dejo drugi, ki jih osvetijo in dovedejo boj do zmage. vČeške Slovo« piše pod naslovom »Fa* šistična justica«: Z globokim ogorčenjem čita češka javnost vest o justifikaciji šti •rih Slovencev, ki jih je obsodilo na smrt izredno fašistovsko sodišče. Štirje obsojen« ci, ki so se do zadnjega trenutka vedli ju* naško, so pripadali skupini 17 Slovencev, obdolženih činov proti fašizmu. Italija je po mirovnih pogodbah dobila obširno slo* vansko ozemlje, ki ga hoče režim potujči« ti z vsemi sredstvi. Dejstvo obsodb doka* zuje, da režim s Slovenci ne postopa v du« hu mednarodne pravičnosti. Usoda jana« ških Slovencev, obsojenih pred izrednim tajnim sodiščem in izredno pospešena iz« vršitev sodbe morata pretresti vsakogar. Ugotavljamo, da je predsednik sodišča že pred obravnavo sporočil novinarjem rezul* tat obravnave. »Expres« objavlja dolg članek, v kate* rem pravi med drugim: Vest o nagli izvr* šitvi smrtne obsodbe je morala v vsem kul* turnem svetu ;zzvati vihar ogorčenja. Fa* šistični režim je dobil s tem činom stra« šen moralni udarec. Kot vreden vrstnik se je postavil na stran krvoločnega sovjet* skega režima. Dejstvo je, da so fašisti za« prli vse slovanske šole in zatrli ves slovan« ski tisk. Zažgali so slovenski Narodni dom v Trstu in demolirali mnoge druge dru« štvene prostore. Nihče ni bil zaradi tega kaznovan. Nam ne more nihče očitati, da smo imeli kake predsodke o fašizmu, če tudi se nismo vselej strinjali s fašističnimi metodami. Danes pa v vsem češkoslova* škem narodu ni človeka, ki bi odobraval drakonično kazen, izrečeno v Trstu, niti ona organizacija, ki nosi naziv fašizma. Ni* mamo pravice, da bi se vmešavali v zadeve te organizacije, mislimo pa, da bo njenemu pokretu samo v dobro, če se bo v znak protesta odrekla fašističnega naziva. Nešte* tokrat smo nastopili proti blatenju repre* zentantov sedanjega fašističnega režima, z ozirov na dobre odnošaie do Italije. Toda v tem primeru molčati bi bil zločin! Iz nas govori v prvi vrsti človek in Slovan. »Telegraf« naglasa, da so zagrešili umor« jeni edino ta zločin, da so bili Slovani in da so imeli pogum, to javno priznavati. Postali so žrtev fašističnega poskusa, iz« zvati Jugoslavijo. Drugače kakor poskus provokacije se ne more tolmačiti niti sod« ba, niti dejstvo, da justifikacija ni bila iz* vršena na dvorišču sodnega poslopja, ka= kor je to povsod na svetu običaj, marveč v bližini jugosiovenske meje. Rimskim faši* stom je bilo mnogo na tem, da bi razdra* žili jugosiovenske državljane in jih izzvali tako, da bi prekoračili mejo v cilju, iztrgati nesrečneže fašističnim lorilcern. Žetev fašizma bi bila potem bogatejša... V enakem smislu pišejo tudi vsi ostali listi, ki z največjim ogorčenjem predstav* Ijajo tržaški proces kot v naprej določeno formalnost, ki je imela samo ta namen, kar najbolj ponižati jugoslovenski živelj ,v Ita« liji in izzvati Jugoslavijo Brati lavska »Slovenska Politika« prinaša pod naslovom »Krvava sodba nad nesreč« nimi slovenskimi mlaJeniči« poročilo o razsodbi v tržaškem procesu ter poroča, di so zaščitniki sicer stavili predlog za od* goditev usrnrčenja, ali ta predlog ne bo imel n" akšnega praktičnega pomeni. »Venkov« z bolestjo najostreje obsoja italijansko sodstvo in pravi, da hodi Italija danes po slabih potih stare Avstrije. Ostri komentarji francoskih listov Pariz, 8. septembra. M. Pariški listi ob javliajo obširne komentarje k sodbi izrednega tribunala v Trstu. List >Populairej piše. da se fašistični režim vzdržuje samo po zaslugi terorja. Mussolini je odredil proces in obsodbo z namenom, da se zastraši jugoslovenski narod, da zlomi odpor proti fašizmu in da se s to obsodbo ustvari izhodna točka za še bolj agresivno zunanjo politiko proti Jugoslaviji. Na podlagi izrečene razsodbe bo Mussolini skuša! obdolžiti Jugoslavijo in Francijo, da podpirata protifašistično akcijo. Italijanska diplomacija bo postala še bolj arogantna proti Jugoslaviji ler bo ogrožala na ta način mir na Balkanu. Obsodba v Trstu nai bi zato dala pobudo evropskim vladam, da vodijo proti Italiji čvrsto politiko, ki bo v moralnem oziru izolirala fašizem. List -Soir. piše v svojem komentarju, da je obsodba v Trstu izzvala zgražanje proti izrednemu tribunalu za zaščito države, pravemu organu službenega terorizma, ker nima sodn-1 neodvisnosti. Fašizem nosi vso odgovornost za eventualni pokret slovenskega separatizma. Pred 8 leti v Italiji ni obstoial manjšinski problem, sedaj pa je prišel la problem na dnevni red zaradi fašistične politike terorizma in raznarodovanja. Obsojenci so bili prisiljeni k odporu, ker so od strani fašistov izvirala izzivanja in umori v obmejnem pasu, kjer bi bilo treba voditi politiko, zasnovano na široki podlagi humanitete. Obsodba v Trstu bo imela za posledico nove nemire. Na to sodbo odgovarja z zgražanjem ves civilizirani svet. List^ :Poeple. piše pod naslovom »Nov fašistični zločin : med drugim, da je bila obsodba že vnaprej sklenjena in da predstavlja teroristično dejanje proti slovanski manjšini ter izziva jugoslovensko javno mnenje. Obsodba v Trstu ponovno spominja. da obstojajo v Italiji narodne manjšine, ki niso zaščitene s pogodbami in ki so podvržene najhujšim zlorabam fašizma. S tem, da se ne izvajajo pravice manjšin, se ustvarja nevarnost za mir. Tudi Belgijci obsojajo fašistično justico Bruxelles, 8. septembra. Vsi listi objav* Ijajo poročila iz Trsta. »Indenpendance Belge« zelo ostro komentira obsodbo, zla* sti pa njeno izvršitev. »Derniere Heure« objavlja vesti pod naslovom »Streljanje v hrbet«. »Peuple« objavlja apel jugosloven* skih emigrantov iz Italije na Društvo naro* dov in poudarja, da je žalostni rezultat tržaškega procesa pogubon .sen. fašist čna 'Italija je prevzela težko odgovornost, zla* sti glede odnošajev med ItaPjo in Jugo* slavijo. V flamščini pisani list »Heat Laat* ske News« razpravlja v uvodniku o p.-cesu v Trstu v zvezi s položnem slovan* ske narodne manjšine v ItaFjj sn nagtaša da je Italija hotela s tem procesom po* vsem odkrito izzvati jugoslovensko prebi« vastvo. Očividno ni nekaj v redu v Ita» liji, pravi list, če se zateka fašistični re« žim že k takim sredstvom. V času. ko za« hteva za svoje sonarodnjake v tujini vse pravice, bi sicer nikakor nj smela in ne mogla tako postop.iti. Faš:stični režim je v stiski, grozi mu huda notranja krti slovenskim teroristom. Obsodba je pravična, potrebna, blagodejna in naj služi vsem v opomin. Med procesom obtoženci niso samo priznali cele vrste svojih zločinov, ampak je tudi prišla na dan protifašistična slovenska organizacija na ozemlju Julijske Benečije, ki jo je namočila kri tolikih tisočev najboljših italijanskih sinov, in v Trstu, ki je bil vedno zvest Rimu tudi pod najhujšim avstrijskim zatiranjem, in se takoj pridružil domovini po veliki zmagi, ki je vrgla habsburški imperij. Zadali so si ogromen cilj, zadeti v italijanski Julijski Benečiji državo in režim. Z umori in požigi so združili tudi vojaš.o vohunstvo in strupeno ter zakrknjeno propagando proti Italiji in fašizmu. Pripravljali so atentat ob priliki poroke prestolonaslednika in sedaj nameravali drugega proti šefu viade in vodji fašizma. Listi in časopisi, ki so jih člani organizacije razširjali, dokazujejo, kakšni so bili cilji in smotri družbe. Italija, režim in fašistična država se ne napadajo brez kazni. Obsodba v Trstu je pokazala, da se režim brani, kakor je njegova sveta dolžnost, za spas domovine, v imenu šest sto tisoč mrtvih, katerih sence stoje na straži na vrtovih Brtnerja in Snežnika ter v imenu muče-nikov, ki so padli za fašistično revolucijo, ki je dala italijanskemu narodu zavest svojih dolžnosti, svoje moči in svoje naloge.--; Rimska Tribuna- komentira sodbo ta- ko-le: Obsodba je bila izrečena. Sledila ji je takoj nato sankcija. Procesu ni treba komentarjev, ker je krivda obtožencev jasna. Jasno je dokazano na podlagi dokumentov, da so bili krivci sarno oprode framasonske zarote, ki v boju proti fašizmu veže naše politične begunce z balkanskimi pustolovci. Toda tudi sedaj je propadla iramasonska zarota. Fašizem stoji trdno in njegova pra- f^j^/rJ? vica je močna, neomajna in sveta. Italija in fašizem sta samo eno, nedeljiva sta m nezrušljiva, kakor zmaga in revolucija. Vsakogar, ki skuša rušiti to enoto m se spozabi do zločinov, se mora kaznovati brez usmiljenja. pod naslovom »eksemplarna pravica« piše Giornale d' Italia: Poročilo Agenzie Štefani je javilo v svoji kratki in lapidarni izjavi epilog tržaškega procesa. Logičen in potreben je ta epilog; moral je slediti opisanim dogodkom ter radi tega ustreza zahtevam in pričakovanju vsega italijanskega naroda. Tržaško prebivalstvo se je tekom vse°-a procesa mirno in dostojanstveno obnašalo, ker ni nikdar niti najmanj dvomilo, da se sodišče ne bo zavedalo svoje zvisene naloge in zadostilo patriotičnemu ponosu. Obsodba je dala v polnem obsegu zadoščenje italijanskemu pričakovanju in narod je s svojim naravnim čutom znal pravdno ceniti vrednost procesa, ter ga m niti dramatiziral niti podcenjeval. Uspeh razprave pa ie nokazal dalekosežnost teroristične akcije, ki se vodi proti fašizmu med drugorodmm prebivalstvom ob italijanski vzhodni meji. Nikakor nočemo stvari generalizirati. Vemo dobro, da velik del Slovanov mirno dela in z veseljem sprejema italijansko suvereni-teto. To konstatacijo moramo danes pribiti. Toda vsako akcijo skupin, ki jih je sedaj pravica popolnoma razkrinkala, bomo brez usmiljenja zasledovali in zatrli. Ako se Italija brani proti takim akcijal, brani samo svoje pravo suverene države in uspešno delo svojega obmejnega prebivalstva. Ker je fašistična država sledila tej osnovni potrebi, je izreklo izjemno sodišče svojo sodbo, ki odgovarja zahtevam celega naroda. Zadeva je likvidirana z ono fašistično pravičnostjo, ki obnavlja v vsem neupogljivo in nepristransko rimljansko pravico. Naj ne vstane sedaj nobeden na oni strani rnej, ki bi skušal idealizirati v nacionalističnem in patriotičnem smislu zločine, ki so bili kaznovani z včerajšnjo obsodbo. Naj ne skuša nobeden nastopiti s to novo razlago, ker ve, da so Italijani zelo občutljivi na tem mestu zaradi svojih svetlih in velikih izkušenj v zgodovini narodnega mučeništva. Lesk mučeništva ne žari nad obsojenci v Trstu, žalostni in barbarski so bili njih zločini brez najmanje človečanske podlage in vsakega višjega čuvstva, njih žrtve male, neznatne in nedolžne; barantali in prepirali so se za trideset srebrnikov kot ceno svoje izdaje in umorov, nevreden je način, kako so drug drugega ovajali. Razlaganje z mučeništvom ni niti umestno niti mogoče. Celokupni čsl. tisk z največjim ogorčenjem stično iustico - Italija ie hotela s tem izzvati Jugoslavijo Pragzi, S. septembra. Vest o nagli justi* fikaciji pred izrednim fašističnim tribuna* iorn na smrt obsojenih štirih Slovencev je izzvala v češkoslovaški javnosti veliko ogorčenje, češkoslovaški 'usti go\oie z naj* večjim ogorčenjem o fišis!;:ni justici. Zna* čilno je, da so najbolj ogorčeni baš listi, ki so doslej kazali celo nekako naklonjen nost do fašističnega režima. Vsi listi nagla* ^ajo. da tržaška sodba niin.i primera v zgo* dovini pravosodja. »Narodni listv« objavljajo uvodnik pod naslovom »K političnemu umoru v Trstu«, v katerem pravijo med drugim: Krvava fašistična roka 'e zapisala v zgo* dovino jugoslovenskega mučeništva štiri nova imena. Krvoločnosti Neronovih po* .torncev ni potolažil puljski umor: Vladi* nv'ru Gortanu slede nove žrtve. Ko je vče* raj solnce prineslo štirim mladim slov en* skim domoljubom zadnje pozdrave iz^bliž* nje Jugoslavije, so počile 5-i've karabmk. Štiri slovenske matere so izgubile svoje sinove. Isto sodišče in isti general, ki je sodil Gortana, je obsodil tudi nje in po izkustvih puljskega procesa J.e bilo očito, kuj č..ka obtožence. Iz Rima so jih pnpe* liaii v verigah že vnaprej josojene. \ es tržaški proces je samo zoprna igra, ki iaj prepriča svet o slovenskem barbarstvu, ogražajočem rimsko civilizacijo. Kameno« ma so pospešili izvršitev obsodbe, da bi ne biio mogoče očitati kralju, da jih ni pomilostil ali kraljici, da ni izpregovorila besede v prospeh sinovom svojega iaro* da. V vsem tem ni nikakega iznenadenja. Fašizem je napovedal vojno vsemu, kar ni italijansko. Zaprte so slovenske šole, knjiž* niče in prosvetne ustanove. Slovenska bes seda je prepovedana v cerkvi, zabranjene so slovenske knjige, slovenski jezik je ne* usmiljeno zatiran. Slovensko inteligenco so fašisti pobili ali pa umira v ječah in v in* ternaciji. Da zatre še ono, kar je ostalo, si izmišlja fašistična justica veleizdajalske procese in v potokih preliva slovensko kri. Iznenaditi pa nas mora, da ti zločini ne nalete na protest omikanega sveta, ki je prirejal protestne shode zavoljo justifika* cije dveh ameriških anarhistov in zaradi justifikacije v daljni Kitajski. Morda mol* či svet, ker gre za prelito slovansko kri? Ali bo molčala tudi Praga, srce slovan* stva? Ali češka pest ne bo zagrozila tr* žaškim morilcem? S človeškega gledišča je največja grozovitost to, da se streljajo mladi ljudje samo zato, ker nočejo zata* jiti svoje narodnosti, marveč ji zvesto slu* žijo ter se žrtvujejo za svobodo svojega naroda, zahtevajoč zanj najenostavnejše pravice. V Italiji narodne manjšine nima* jo zaščite, marveč jih naravnost surovo pobijajo. Društvo narodov molči na to kruto preganjanje. Težko je verjeti, da bo vsaj zdaj za* doščeno fašistovski krvoločnosti Italijan* ski tisk pobesnelo pleše nad svežimi gro* bovi. Še naprej bo zasmehoval solze slo* verskih mater, še naprej bo ščuval faši* stovsko justico k novim žrtvam. Ali ene* ga naj ne pozabi: S krvjo narodnih tnučenikov se tvori pot do narodne svo* bode. Glas krvi, prelite v Pulju in Trstu, je močnejši od krika fašistovskih čet! Ti umori -ne bodo ostali brez odgovora, tega si naj bo svesta Italija. V pobožnem spoštovanju se klanjamo včeraj padlim bratom. Padli so v svetem boju za svoj narod. Na njihova mesta pri* dejo drugi, ki jih osvetijo in dovedejo boj do zmage. »Češke Slovo« piše pod naslovom »Fa* šistična justica«: Z globokim ogorčenjem čita češka javnost vest o justifikaciji šti* •rih Slovencev, ki jih je obsodilo na smrt izrHno fašistovsko sodišče. Štirje obsojen* ci, ki so se do zadnjega trenutka vedli ju* naško, so pripadali skupini 17 Slovencev, obdolženih činov proti fašizmu. Italija je po mirovnih pogodbah dobila obširno slo* vansko ozemlje, ki ga hoče režim potujči* ti z vsemi sredstvi. Dejstvo obsodb doka* zuje, da režim s Slovenci ne postopa v du* hu mednarodne pravičnosti. Usoda juna* ških Slovencev, obsojenih pred izrednim tajnim sodiščem in izredno pospešena iz* vršitev sodbe morata pretresti vsakogar. Ugotavljamo, da je predsednik sodišča že pred obravnavo sporočil novinarjem rezul* tat obravnave. »E.vpres« objavlja dolg članek, v kate* rem pravi med drugim: Vest o nagli izvr* šitvi smrtne obsodbe je morala v vsem kul* turnem svetu '"zzvati vihar ogorčenja. Fa* šistični režim je dobil s tem činom stra* šen moralni udarec. Kot vreden vrstnik se je postavil na stran krvoločnega sovjet* skega režima. Dejstvo je, da so fašisti za* prli vse slovanske šole in zatrli ves slovan* ski tisk. Zažgali so slovenski Narodni dom v Trstu in demolirali mnoge druge dru* štvene prostore. Nihče ni bil zaradi tega kaznovan. Nam ne more nihče očitati, da smo imeli kake predsodke o fašizmu, če tudi se nismo vselej strinjali s fašističnimi metodami. Danes pa v vsem češkoslova* škem narodu ni človeka, ki bi odobraval drakonično kazen, izrečeno v Trstu, niti ona organizacija, ki nosi naziv fašizma. Ni* mamo pravice, da bi se vmešavali v zadeve te organizacije, mislimo pa, da bo njenemu pokretu samo v dobro, če se bo v znak protesta odrekla fašističnega naziva. Nešte* tokrat smo nastopili proti blatenju repre* zentantov sedanjega fašističnega režima, z ozirov na dobre odnošaje do Italije. Toda v tem primeru molčati bi bil zločin! Iz nas govori v prvi vrsti človek in Slovan. »Telegraf« naglaša, da so zagrešili umor* jeni edino ta zločin, da so bili Slovani in da so imeli pogum, to javno priznavati. Postali so žrtev fašističnega poskusa, iz* zvati Jugoslavijo. Drugače kakor poskus provokacije se ne more tolmačiti niti sod* ba, niti dejstvo, da justifikacija ni bila iz* vršena na dvorišču sodnega poslopja, ka* kor je to povsod na svetu običaj, marveč v bližini jugoslovenske meje. Rimskim faši* stom je bilo rnnogo na tem, da bi razdra* žili jugoslovenske državljane in jih izzvali tako, da bi prekoračili mejo v cilju, iztrgati nesrečneže fašističnim ..orilcem. Žetev fašizma bi bila potem bogatejša ... V enakem smislu pišejo tudi vsi ostali listi, ki z največjim ogorčenjem predstav* ljajo tržaški proces kot v naprej določeno formalnost, ki je imela samo ta namen, kar najbolj ponižati jugoslovenski živelj ,v Ita* liji in izzvati Jugoslavijo Brati 'avska »Slovenska Politika« prinaša pod naslovom »Krvava sodba nad nesreč* nimi slovenskimi mlaJeniči« poročilo o razsodbi v tržaškem procesu ter poroča, da so zaščitniki sicer stavili predlog za od* goditev usmrčenja, ali ta predlog ne bo imel n" akšnega praktičnega pomeni. »Venkov« z bolestjo najostreje obsoja italijansko sodstvo in pravi, da hodi Italija danes po slabih potih stare Avstrije. Ostri komentarji francoskih listov Pariz, 8. septembra. M. Pariški listi ob javljajo obširne komentarje k sodbi izrednega tribunala v Trstu. List »Populaire« piše. da se fašistični režim vzdržuje samo po zaslugi terorja. Mussolini je odredil proces in obsodbo z namenom, da se zastraši jutroslovenski narod, da zlomi odpor proti fašizmu in da se s to obsodbo ustvari izhodna točka za še boli agresivno zunanjo politiko proti Jugoslaviji. Na podlagi izrečene razsodbe bo iVlussolini skuša! obdolžiti Jugoslavijo in Francijo, da podpirata protifašistično akcijo. Italijanska diplomacija bo postala še bolj arogantna proti Jugoslaviji ter bo ogrožala na ta način mir na Balkanu. Obsodba v 1'rstu naj bi zato dala pobudo evropskim vladam, da vodijo proti Italiji čvrsto politiko, ki bo v moralnem oziru izolirala fašizem. List vSoir . piše v svojem komentarju, da je obsodba v Trstu izzvala zgražanje proti izrednemu tribunah) za zaščito države, pravemu organu službenega terorizma, ker nima sodne neodvisnosti. Fašizem nosi vso odgovornost za eventualni pokret slovenskega separatizma. Pred 8 leti v Italiji ni obstoial manjšinski problem, sedaj pa je prišel ta problem na dnevni red zaradi fašistične politike terorizma in raznarodovanja. Obsojenci so bili prisiljeni k odporu, ker so od strani fašistov izvirala izzivanja in umori v obmejnem pasu, kjer bi bilo treba voditi politiko, zasnovano na široki podlagi hurnanitete. Obsodba v Trstu bo imela za posledico nove nemire. Na to sodbo od-govarja z zgražanjem ves civilizirani svet. List »Poeple; piše pod naslovom >Nov fašistični zločin: med drugim, da je bila obsodba že vnaprej sklenjena in da predstavlja teroristično dejanje proti slovanski manjšini ter izziva jugoslovensko javno mnenje. Obsodba v Trstu ponovno spominja. da obstojajo v Italiji narodne manjšine, ki niso zaščitene s pogodbami in ki so podvržene najhujšim zlorabam fašizma. S tem, da se ne izvajajo pravice manjšin, se ustvarja nevarnost za mir. Tudi Belgijci obsojajo fašistično justico Bruxelles, 8. septembra. Vsi listi objav* ljajo poročila iz Trsta. »Indenpendance Belge« zelo ostro komentira obsodbo, zla* sti pa njeno izvršitev. »Derniere Hcure« objavlja vesti pod naslovom »Streljanje v hrbet«. »Peuple« objavlja apel jugosloven> skih emigrantov iz Italije na Društvo naro* dov in poudarja, da je žalostni rezultat tržaškega procesa pogubon .sen. fašist čna Italija je prevzela težko odgovornost, zia* sti glede odnošajev med ItaFjo in Jugo* silavijo. V flamščini pisani list »Heat Laars ske News« razpravlja v uvodniku o p-*o* cesu v Trstu v zvezi s položa.tm slovan* ske narodne manjšine v ItaPji ::i nagliša, da je Italija hotela s tem procesom po* vsem odkrito izzvati jugoslovensko prebi* vastvo. Očividno ni nekaj v redu v Ita« liji, pravi list, če se zateka fašistični re* zim že k takim sredstvom. V času. ko za* hteva za svoje sonarodnjake v tujini vse pravice, bi sicer nikakor n^ smela in ne mogla tako postopati. Faš:stični režim je v stiski, grozi mu hinla notranja krza in zato se zateka k takim sredstvom, da bi odvrnil pozornost jasnosti oJ lastnega propadanja. »Štiri nove mučenike« Dunaj, 8. septembra. O justifikaciji v Trstu objavljajo dunajski listi obširne ko* mentarje. Glavni organ avstrijskih agrar* cev »Neues \Viener E.vtrablatt« piše pod naslovom »Mussolini ustvarja mučenike« med drugim: Jugoslavija je v soboto zju* traj dobila štiri nove mučenike. Hoteč še bolj demonstrirati in izzivati, kakor so to storili z že v naprej določeno sodbo, so bili na smrt obsojeni ustreljeni v nepo* sredni bližini jugoslovenske meje. Musso* lini pa se mora zavedati, da bodo ti streli našli zanj in za fašizem težak odmev ne sa* mo v Jugoslaviji, marveč v vsem kultur* nem svetu. Iredentističnemu pokretu bo tržaška sodba dala samo novega poleta. Tudi vsi ostali isti objavljajo daljše ko* mentarje, v katerih podčrtavajo, da je proces proračunana provokacija, ki pa ni dosegla onega cilja, kakršnega je želel fa* šistični režim, marveč dala moradno klo* futo c«iim, ki so jo uprizorili. Dunajska vremenska napoved za torek: Menjajoče se oblačno, temperatura se bo razmeroma malo izpremenila, nezanesljivo vreme. ob 4, 7 lU in 9 lU Izven tega: Foxov zvočni tedenski žurnal. 2. Micky miška »Poročna koračnica«. Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. ure. ..Elitni kino Matica" Telefon 2124 Solidarnost ministrov Demetroviča in Korošca Dne 4. t. m. iz Beograda odsotna ministra Demetrovič Korošec sta izjavila svoje popolno soglasje z izjavo vlade, sprejeto na ta dan Beograd, 8. septembra. AA. Ministra dr. Korošec in Juraj Demetrovič sta se nahajala na potovanju, ko je bila seia ministrskega sveta dne 4. t. m., na kateri je »bile med drugim v zvezi s prej sprejetimi sklepi sklenjeno objaviti, da člani kabineta izjavljajo: da imaio samo en program, ki je vsebovan v manifestu Nj. Vel. kralja dne 6. ianuar.ia 1929. in v sklepu kraljevske vlade z dne 4. julija t. 1. Oni se zato smatrajo za člane homogenega kabineta, prepričani, da pravilni razvoj narod- nega in državnega življenja izključuje v bodočnosti povratek in vzpostavitev nekdanjih strank. Zato izjavljajo, da so odlo- . čeni, da v bodoče delajo samo na tej podlagi in se skupno udeležujejo ne glede na svoio prejšnjo strankarsko pripadnost.« Takoj po povratku s potovanja sta ministra dr. Korošec in Demetrovič posetila predsednika vlade generala Petra Živko-viča in mu izjavila, da se popolnoma strinjata z gornjim sklepom ministrskega sveta. Nenadna smrt madžarskega ministra Ministra socijalne politike dr. Vasa je ponoči na njegovem stanovanju zadela kap Budimpešta, 8. septembra. Madžarski minister za socialno politiko dr. Vas je nenadoma umrl. Dr. Vas je snoči z večernim vlakom prispel v Budimpešto ter je takoj nato odšel v svoje stanovanje. Za zjutraj je naročil svojega šoferja, ki je bil točno ob 8.30 pred njegovim stanovanjem. Ker se ua njegovo hupanje ni nihče oglasil, jc šel v stanovanje. Tudi tukaj se mu ni nihče odzval. Vdrli so nato v stanova- nje ter našli ministra mrtvega v postelji. Zadela ga je kap. Dr. Vas je bil po poklicu katoliški duhovnik ter je pripadal raznim Betli-ienovim kabinetom od leta 1921. Za časa sovjetske vlade je bil obsojen ua smrt, vendar pa je pobegnil. Pri dveh poizkusih bivšega kralja Karla, da bi zasedel prestol, je igral vlogo posredovalca med madžarsko vlado in Karlom. Otvoritev zasedanja sveta DN. Razprava o angleškem mandatu v Palestini - Poročilo mandatne komisije sprejeto soglasno Ženeva, 8. septembra. Svet Društva narodov je danes dopoldne z običajno nejavno sejo otvoril svoje 60. zasedanje. Na današnji seji je bil odobren začasni dnevni red ter se je svet bavil z internimi zadevami in z osebnimi vprašanji. Sejo je otvoril preds. Zumetta (Venezuella). Finski zunanji minister Prokope, ki je podal poročilo mandatske komisije o Palestini, je izjavil, da je angleška vlada že večkrat poudarjala, da priznava svojo odgovornost za ustanovitev židovske države v Palestini in da je omejitev priseljevanja v Palestino samo začasna. Mandatna komisija meni, da bo to zagotovilo odstranilo vznemirjenje, ki je nastalo med židovskim prebivalstvom. V resoluciji, ki jo priporoča Prokope svetu, se naproša angleška vlada, naj v svrho vzpostavitve miru v Palestini stori potrebne ukrepe po predlogih in pobudah mandatne komisije. Angleški zunanii minister Henderson sc je strinjal s poročilom Prokopa ter je potrdil, da ni bila izdana nobena prepoved židovskega priseljevanja v Palestino, temveč le začasna omejitev priseljevanja lz policijskih vzrokov. Henderson je nato pri- stal na resolucijo, ki jo je predlagal Prokope. Zastopnik Perzije je Izrazil svoje obžalovanje, da poročilo Prokopa ni omenilo obveznosti države glede na oCuvanie državljanskih pravic nežidovskega prebivalstva. Jugoslovenski delegat se je pridružil Izjavam perzijskega zastopnika, poudarja! pa je, da mora mandatska država izpolniti zgodovinsko nalogo napram židovskemu prebivalstvu in da se mora pri tem enakopravno ozirati v interesu splošnosti na oba dela prebivalstva. S tem je bila razprava končana. Predsednik je ugotovil, da je bilo poročilo soglasno sprejeto. Ženeva, 8. septembra. Pri razpravi o palestinskem vprašanju se je splošno opazilo, da italijanski zunanji minister Grandi v nasprotju z nedavnimi izjavami italijanskih listov ni podal nobene izjave. To postopanje Grandija spravljajo v zvezo z namenom Italije, da pri nameravanem sporazumevanju s Francijo o mornariškem vprašanju in na drugih poljih zaprosi za podporo Anglije. Ženevsb konferenca o Panevropi Včeraj je bila otvorjena v Ženevi konferenca evropskih držav o Briandovem načrtu Panevrope ženeva, 8. septembra. Razprava o evropskem načrtu, kakor se imenuje v povabilu francoske delegacije, se je pričela danes ob 16. v veliki dvorani sveta Društva narodov. Razprave so se med drugimi udeležili tudi trije ministrski predsedniki, namreč avstrijski zvezni kancelar dr. Schober, Venizelos in Letonec Selting. Med navzočimi zunanjimi ministri so bili dr. Curtius, Briand, Henderson, Grandi, Hymans, Beelaerts van Blokland, Mironescu, dr. Beneš, dr. Marinkovič, Prokope, Zaleski, Burov, Muncs, Moh-vvinkel in Motta. Španija je bila zastopana po svojem pariškem poslaniku Quinones de Leonu, le Albanija ni poslala nobenega zastopnika. Seja je bila tajna. Ker se je vršila v poslopju Društva narodov, tolmačijo, da hoče evropska državna unija delati v okviru Društva narodov. V početku seje je poročal Briand o došlih 26 odgovorih na njegovo spomenico. Vsi odgovori so bili izročeni u-deležencem konference tiskani in obsegajo 127 strani. 2eneva, 8. septembra. Na evropski konferenci je Briand predložU od francoske vlade pripravljeno belo knjigo z naslovom Dokumenti za organizacijo federativne evropske unije«. Ta bela knjiga vsebuje po-ročila francoske vlade o uspehih francoske vpraSalne pole. Iz teh odgovorov se ugotav- lja, da skoro vseh 26 vlad priznava potrebo »enakih smernic« med evropskimi državami. O vprašanju popolne neodvisnosti držav v eventuelnem sodelovanju Evrope pravi poročilo, da francoska vlada odklanja vsako misel političnega obvladanja. Države bodo zastopane v federaciji, da bi v njej kakor na drugi strani v Društvu narodov, pod čegar varstvo se bo postavila federacija, imele in izvajale popolnoma enake pravice. Proti temu osnovnemu pogoju ni bilo nobenega ugovora. Pri tej enakopravnosti držav gre za pravno enakopravnost vseh udeleženih držav glede na obveznosti napram federaciji. Pri tem ne bodo prizadete obveznosti in pravice, ki izvirajo iz pogodb. Ženeva, 8. septembra. Razprava o Briandovem panevropskem načrtu je trajala štiri ure. Generalno tajništvo Društva narodov ni bilo zastopano, da ne bi dalo konferenci oficijelnega značaja. Komunike o razpravi pravi, da so se na konferenci zastopane države izjavile za Briandov načrt in da bo Briand predložil v razpravo svojo pobudo obenem z odgovori udeleženih evropskih vlad plenarni seji Društva narodov. Briand je po evropski konferenci, ki je bila prva in edina seja, sprejel novinarje ter ugotovil. da so se vsi delegati izjavili za njegovo idejo in da bo prišlo do nadaljnje akcije za Panevropo v okviru Društva narodov. Velika manifestacija narodnega delavstva v Narodno delavstvo za aktivno sodelovanje s kraljem in vlado za ureditev države in narodnega edinstva - Za e notno nacijonalno delavsko gibanje v vsej državi Maribor, 8. septembra. Včerajšnja zborovanja narodnega de* lovstva v Mariboru — dopoldanski kon« gres in popoldanski delegatski zbor — so velepomembna iz treh razlogov: predvsem, ker so se vršila v Mariboru, kjer se je bi! n se še bije socijalnonacijotialen boj: borba malega delovnega slovenskega člo« veka z nemško gospodarsko močjo in z nemško miselnostjo. Ta boj je splošne državne važnosti. Zato ie br! jugosloven« ski Maribor še prav posebej upravičen, da je ioplo pozdravil v svoji sredi nositelje narodnih in sociialnih idej, predstavnike narodnih delavskih organizacij, združene v N ar odn o«s t r okovni zvezi. Narodno de* lavstvo je imelo v Mariboru svoj redni eltni kongres, da bi s tem dalo manife« sfacijsko moralno oporo slovenskemu de« lavcu oh severni meji. Nacijonalna mari« borska javnost je izkazala delavstvu naj* večje simpatije. Na kongresu pa sta brla sprejeta tudi dva zgodovinsko važna sklepa. Najvažnejša točka dnevnega reda kon« gresa ie bilo poročilo dr. Jože Bohinjca o borbi narodnega delavstva za jugoslo« valisko državo. Delavstvo je dosedaj molčalo in ni po« vcdaio svojega stališča k velikim državnim dogodkom od 6. januarja 1929. dalje. Včc« rajsnji kongres narodnega delavstva pa je poudari!, da tudi delavstvo razume veli« ke dogodke in njih pomen za dobrobit delavstva in države. Zato je sklenil, da delavstvo hoče aktivno podpirati vsa stremljenja, katera imajo namen, utra diti državno zavest na osnovi državs nega in narodnega edinstva. S temi izjavami je daio delavstvo državi in nrja, češkoslovaške nacijonaU ne delavske organizacije v Pragi, ZKD v Ljubljani in Mariboru, g. ministra dr. Al« berta Kramerja in Zveze društev privat« nih nameščencev. Po teh formalnostih jc podal tov. dr. Joža Bohinjec globoko stvaren referat o borbi narodnega delavstva za jugo« slovensko državo. Poudarjal je važnost letošnjega kongre« sa, ki je posvečen jugoslovenski misli, dr« žavnemu in narodnemu edinstvu, misli, ki je predpogoj za upravni red, za gospodar« ski in socijalni napredek. Jugoslovensko narodno delavstvo je bilo tej misli vedno zvesto in ni mu žal ničesar, kar je v 10 letih svobodne države prineslo na oltar te ideje. Narodno delavstvo iskreno po« zdravlja novo državno politiko, ki jo je inavguriral kralj s svojim manifestom od 6. januarja 1929. in s svojimi sasnejšuui akti, ker je prepričano, da je jugosloven« ska ideja in jugoslovenska nacijonalna za« vednost podlaga prave demokracije in go« nilna sila za socijalni napredeK celote. Zato hoče narodno delavstvo aktivne so« delovati v tej novi državni polittiri, da bo mogoče čim prej na polju socijainega udejstvovanja države nadomestiti, kar je' bilo zamujeno zlasti glede uvedbe narod« nega in invalidnega zavarovanja, zaščite delovnega razmerja, kolektivnih pogodb itd. Narodno delavstvo odk.ania :nterna« cijonalizem v onem smislu besede, ki ustvarja nacijonalno mlačn jst n ind.ie* rentnost, pasivnost namesto aktivnosti v borbi za nacijonalne in državna potrebe. V Mariboru še posebej poudarja narodno delavstvo potrebo, da naš narodni ž;vclj tu ob narodnostni meji v jugoslovenski misli dobi krepko oporo, materijalno in moralno zaščito, da bo sposoben s svojo dušo in s svojim srcem braniti državo in utrjevati njen ugled. Narodno delavstvo pa polaga tudi veliko važnost na sodekj« vanje v Sokolstvu, ki nos v sebi duha. iz katerega se mor-i do popolnosti okrepit: država in njena jugoslovenska ori jen« tacija. Zborovalci so izvajanja referenta spre« jeli z navdušenim odobravanjem m je bila soglasno odobrena resolucija, ki jo je predlagal v smislu svojih izvajanj: Narodno delavstvo, organizirano v Narodno strokovni zvezi, zbrano na svojem letnem kongresu dne 7. septembra 1930 v Mariboru ugotavlja: da parlamentarni način državnega življenja ni bil sposoben ustvariti narodu in državi gospodarsko in socialno zadovolj-nost, utrditi ugled države na znotraj in na zunaj; da ni bil sposoben med jugoslovenskim narodom vzgojiti zavest državne skupnosti in enotne državne volje, moči in slave ene države; da je parlamentarni način zakonodajnega dela države kazal na znake neozdravit-ve. Isto velja glede eksekutive. Oboje je bilo v stanu, da privede obstoj države v skrajno neevarnost in s tem ogroža vsako možnost socialnega in gospodarskega napredka prebivalstva. Zato kongres ugotavlja, da je Nj. Vel. kralj s svojim aktom od 6. januarja, 3. oktobra in z nadaljnjimi drugimi ukrepi rešil državo propasti, utrl pota zdravega in sposobnega državnega življenja, katera naj pripeljejo do novega sposobnega parlamentarno-demokratienega načina življenja in gospodarstva v državi; da je na osnovi teh ukrepov pričelo vo-selejše in zadovoljnejše državno življenje, ki nas navdaja z upanjem, da bo tudi delovno ljudstvo v polni meri deležno prave zakonite zaščite v vseh svojih težnjah. Smatramo za svojo dolžnost, da vse ukrepe v ohranitev in obrambo države iskreno pozdravljamo in zagotavljamo, da bomo z vso svojo aktivnostjo in z vsemi svojimi sredstvi podpirali delo kralja in vlade za utrditev države, narodnega in državnega edinstva, katero naj nam prinese novo srečnejšo bodočnost. Narodno delavstvo je bilo jugoslovensici misli vedno zvesto — zvesto hoče ostati tudi v bodočnosti. Za to misel hoče združiti vse svoje sile po vsej državi, da skupno z vsem narodno zavednim delavstvom države krepko sodeluje na gospodarskem, socialnem in političnem napredku države. Predsednik Juvan je nato ob 12. zaključil kongres z zahvalo govornikom, gostom, časopisju, mariborski podružnici NSZ in vsem tovarišem in z vzklikom: Naj živi solidarnost jugoslovanskega delavstva, naj živi Jugoslavija! Zunanji delegati so imeli na vrtu Narodnega doma skupno kosilo. Ob 2. popoldne se je vršilo v zgornji mali dvorani Narodnega doma letno zborovanje delegatov. Otvoril in vodil ga je predsednik Juvan, ki je posebej pozdravil tovariša Stankoviča iz Beograda in Bolho iz Westt falske. Poudari! j sko zborovanje ker ima sklepati organizaciji jug delavstva. Po ugotovitvi da je zastopanih legatih, je podal e, da je letošnje delegat-važno zlasti zaradi tega, o veliki skupni in enotni oslovanskega narodnega verifikacijskega odseka, 19 podružnic po 49 de-strok. tajnik Jos. Kravos tajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je organizacija tudi v minulem letu posvečala vso svojo pozornost vsem najrazličnejšim so-cijalnim vprašanjem. Poudari! pa je tudi potrebo, da se organizacija pojača, da podružnice revidirajo vrste članstva ter da redno vrše dolžnost pobiranja članarine. NSZ se je po svojih delegatih udejstve-vala pri vseli sestankih, konferencah in an ketah, kjer je šlo za to, da se odbijajo naskoki na že dosežene delavske pravice. Ima močno zastopstvo v delavski zbornici. zastopana je tudi v ljubljanski Borzi dela. Z delavstvom v Nemčiji goii stalne stike in osnovala ie v Ljubljani tudi poseben narodni izseljeniški odbor, kateremu načeluje agilni tovariš dr. Bohinjec. "V stalnih stikih je tudi z nacijona!nim delavstvom v Češkoslovaški. Priredilo se je mnogo predavanj s skioptičnimi slikami. V Mariboru se je vzpostavilo okrožno tajništvo. Z Zvezo jugosbv. delavskih sindikatov so že navezani stiki zaradi enotne nacijonalne delavske organizacije v Jugo slaviji. Poročilo so delegnti z odobravanjem vzeli na znanje in pred-ednik mariborske podružnice tov. Saje ie tudi strok, tajniku tov. K r a v o s u .Toklnnl !cp šeptk. Med tem ji prspel brzojavni pozdrav prvega podsuroste Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, br. G a n g I a : Vsem bratom hi sestram v borbi idcaie bratstva pošiljamo iskrene pozdra ve, želeči vsem stremljenjem za moralne in materijalne dobrine PJ-J >hic in trajn uspehe. Strnite svoje vrste P-:>d sokolsko zastavo na čast domovini in za blagostanje naroda! Zdravo! Blagajniško poročilo ie podal tovariš S to p ar. Dohodkov jc bilo v minulem poslovnem !etu Din 10S.399 22, izdatkom pa Din 106.443.52. Imenom nadzorstva ie tov. Tuša k predlagal blagajniku in celemu r-dboru an-solutorij, kar jc bilo soglasno sprejeto. Sledile so volit V i. V izvrševalni odbor so bili soglasno izvoljeni: Kot predsednik že 24 tič tov. Rudolf J u-van, za prvega podpredsednika tov. dr. Joža Bohinjec, za II. podpredsednika Mariborčan Vladislav Saje, za tajnika Vlad. Kravos, za blagajnika Dav. Stopa r, za odbornike pa tovariši: Ivan Tavčar. Fr. Rupnik, Ant. Varšek, Albin Tome, vsi iz Ljubljane, Slavoj Kušar iz Zagorja, Fr. Kralj z Jesenic in Luka Bizjak iz Litije. V upravni odbor pa so izvoljeni: Kapla (Litija), Ravnik (Jesenice), Jescnšek (Zagorje), Germ (Maribor). Blažek (Ptuj), Deria (Št. Pavel), Bohinc (Kranj), Dornik (Trbovlje) in kot namestniki Zulovcc, Kavčič, Fink in Bertoncclj. V nadzorstvo: Kot predsednik Janko Grašič ter Vinko Sedlar, Andr. Vidic in Viktor Vovk (Maribor). Dclegacijski zbor jc nato soglasno sprejel od tov. dr. Jože Bohinjca utemeljeno in predlagano resolucijo o edinstveni organizaciji nacijonalncga delavstva Jugoslavije: Belegacijski zbor NSZ osvaja na svojem rednem letnem zboru v Mariboru dne 7. sept. 1930 sledeči sklep: V interesu zaščite in napredka delavske varstvene in zaščitne zakonodaje jc, da se delavstvo na osnovi narodne zavednosti, naprednosti in jugoslovenske misli strne v celi državi v enotno strokovno organizacijo in vodi tako enotni nacijonalni delavski pokret v državi v obrambo in izboljšanje svojega gmotnega in kulturnega položaja. Izvrševalnemu odboru NSZ se zato naroča, da poglobi ln razširi organizacijsko moč narodno zavednega in naprednega delavstva predvsem v območju svojega delokroga z vsemi dopustnimi sredstvi. Utrditev in razširitev organizacije naj tvori najvažnejši in najnujnejši del delovania NSZ. Razširitvi nacijonalncga delavskega po-kreta Po vseli pokrajinah države je posvečati vso pažnjo. predvsem na ta način, da NSZ stopi v oficijelni stik z vsemi po programu sorodnimi sindikalnimi organizacijami v državi in skupno z njimi izdela odgovarjajočo obliko skupne organizacije v svrho enotnega vodstva narodnega delavskega pokreta v državi. Na osnovi tako utrjenih moči sindikalnega pokreta narod-neg? delavstva ima skupna organizacijska forma težiti za tem, da dobi narodno delavstvo primeren vpliv v delavskih zbornicah in drugih delavskih ustanovah. Delavski zbor pooblašča izvrševalni odbor NSZ, da pravomočno in obvezno za vse organizacije NSZ ustvari vse predpogoje za enotno organizacijo nacijonalnega delavstva v državi. K stavljeni resoluciji, ki je bila z navdušenjem sprejeta, ie spregovoril tehtne besede tudi še tov. Stankovič iz Beograda, izražajoč svoje veselje, da se bo vrnil v Beograd s pozitivnimi sklepi mariborskega kongresa. Pri slučajnostih so spregovorili še tov. Bolha iz Westfa!ske, Kralj z Jesenic, K a j ž a r iz Maribora in Kušar iz Zagorja, ki je predlagal, naj bi se prihodnji kongres vršil v enem izmed rudarskih revirjev. Delegati so predlog odobrili in naročili izvršilnemu odboru, da čimprej v tem smislu določi kraj prihodnjega kongresa. S konstatacijo, da je kongres narodnega delavstva v Mariboru končal s popolnim uspehom in da so njegovi sklepi zgodovinske važnosti za nadaljnji razvoj nacijg-nalnega delavskega pokreta v Jugoslaviji, je predsednik tov. Juvan zaključil ob pol 5. pop. delegacijsko zborovanje. Zvečer je mariborska podružnica NSZ v gornjih prostorih Narodnega doma priredila družabni večer, ki ga je kvarilo popoldne nastopivše deževje. Z veličastnih sobotnih svečanosti v Beogradu Člani kraljevske vlade prisostvujejo mogočnemu defileju naše vojske pred vrhovnim poveljnikom Nj. Vel. kraljem. Ministri so kot rezervni oficirji večinoma v svojih oficirskih uniformah Naši mornarji v manifestacijskeni defileju. Krepki zagoreli čuvarji našega Jadrana so bili v svojih snežnobelih uniformah predmet burnih ovacij stotisočglave množice občinstva Defilcja se je udeležilo tudi več polkov naše artiljerije vseh vrst. Pole™ artiljerije na motornih vozilih je vzbujala posebno pozornost težka artiljerija z dalekometnimi topovi Velika slavnost v Št. IIju Maribor, 8. septembra. Danes je minulo 8 let, odkar je bil slovesno otvorjen v St. Ilju v Slovenskih Goricah v naši najpomembnejši obmeini postojanki ob severni meji Slovenski dom, ki ga je danes eden izmed govornikov na proslavi imenoval mariborski Port Artur. Na poziv pripravljalnega odbora, v katerem so bili najznamenitejši narodni borci pred 20 leti. so se odzvali ne le šentilj-ski domačini, kmetje in delavci v naravnost ogromnem številu, temveč tudi narodno občinstvo iz bližnje in daljne okolice in zlasti iz Maribora. Prvi popoldanski vlak je pripeljal stotine gostov iz Maribora in vseh občin severno od Maribora. Po pozdravnem nagovoru akademika Havca na kolodvoru se je vse občinstvo z godbo na čelu formiralo na veličastno povorko več tisoč ljudi, ki je korakala na slavnosten prostor ob nekdanji nemški trdnjavi »Siid-markliof« v neposrednji bližini Slovenskega doma. Št. Ilj, ki je pred 20 leti spreie-nial slovenske goste povodom otvoritve Slovenskega doma s sovraštvom, pluva-njem in psovkami, je bil danes odet v narodne zastave. Ko so se množice zbrale na slavnostnem prostoru, jih je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora g. Fran Thaler, ki je pred 20. leti ob priliki otvoritve Slovenskega doma pozdravil udeležence kot takratni slovenski župan. Pozdravil je predvsem sreskega načelnika, vladnega svetnika dr. Ipavca kot zastopnika državne uprave, kanonika Cižeka iz Jarenine, ki je pred 20. leti blagoslovil Slovenski dom. ministra v pokoju dr. Kukovca, zastopnika Narodne odbrane profesorja Roberta Ken-do, zastopnika mariborske Sokolske župe r. Irgoliča, zastopnika mariborske podružnice CMD in Zveie kulturnih društev novinarja Vekoslava Špindlerja, zastopnika kluba »Meja« Kovačiča, nadalje pevski društvi Maribor in Jadran, vsa druga društva ter ostalo občinstvo. Izpregovorili so še tehtne besede dr. Ipavic, domači župnik Eva Id Vračko, ki je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, minister v pokoju dr. Kukovec, slavnostni govornik Fran Žebot, ki je podal več značilnih črtic iz nekdanjih bojev in zlasti poudarjal, da sta rešila Št Ilj slovenski kmet in slovenski delavec. V imenu Narodne odbrane jc 20-voril profesor Kenda. novinar Špendler v imenu GM-D in ZKD, za goriške Slovence v pesniški obliki Zorzut in drugi. Med govori so se vrstili pevski nastopi Maribora v zvezi s pevci »Glasbene matice in Jadrana, pevskega zbora iz Svečine itd. Potem se je razvilo pravcato domače narodno veselje in stare ženice domačinke. ki so bile pred 20. leti od nemških bur-šakov zasramovane in opljuvane, so jokale od veselia nad svobodo in srečo v lastni jugoslovenski državi. Nesreče v mestu in na deželi Ljubljana, S. septembra. Nesreča nikoli ne počiva. Človek jo izku-pi takrat, kadar najmanj pričakuje. Med prazniki ju sprejela splošna bolnica v Ljubljani več žrtev nesreč tako z dežele, kakor iz mesta. Na dvorišču št. o v Metelkovi ulici se je vozil v nedeljo popoldne s kolesom 13-lelni Martin Brcar. Fantku pa se njegovo veselje ni obneslo. Nenadoma je preostro zavil in padel po tleh, kjer je obležal z zlomljeno levo roko. Na velesejniišču je padel na praznik popoldne z vrtiljaka 3-letni sinček natakarja Sabriie Celiajiča in si zlom) da bi poročal o tem stvarneje, ipredvisem pa, da bi posvetil svojo pažnjo tudi položaju naše manjšine na Koroškem. Sledilo je poročilo blagajnika dr. Kersnika, ki je ugotovilo v nekaterih strokah družbinega delovanja finančno nazadovanje. Tudi izdatki so se zvišali, dohodke pa ilustrira dejstvo, da ni na našem ozemlju niti polovica predvojnega števila podružnic, katerih prispevki so. se poleg tega £c znižali. Nujno bi bilo potrebno, da se de: o poživi, da se oživijo vse podružnice, ki ne delujejo več, in da se še pomnožijo. Veliko pozornost in odobravanje je zbudil nato referat člani družbinega vodstva Prekorška, ki je poudarjal predvsem potrebo enotne organizacije narodno obrambnega dela. Smo maloštevilen narod. zat. se moramo doma in ob mejah čim noh smiselno utrditi gospodarsko, kulturno ;r nacionalno. Pred vojno je štela družba 15 000 ljudi, danes pa je poset presege' ?0.000 ljudi Na razstavišču ie bil tak naval, kakor smo ga le redko zabeležili v teku desetih letih obstoja našega velesejma Udeleženci današnjega šumarskega kongresa so korporativno posetili razstavo, prav tako udeleženci mednarodnega misijonskega kongresa, ki so se zlasti zanimali za rnisi-jenskr razstavo, ki ie prirejena v okviru velesejma. V vzgojno-poučnem pogledu 'e posebno razveseljivo, da ie bi! v nedeijo ;r. danes poset interesentov z deže'e in iz ostalih pokrajin n iše države izredno velik. To 'e po\ • em razumM v- saj v. ie-senski velesejmi v pr\i vrst' posvečeni našemu podeželskemu sro^nod.-irstvii Z" %se z'ožbene predmete je bilo zad':ie dn ve! -ko zanimanje in so se tudi kupčije lepo razvijale Glavna atrakcija današnjega dne ie b.lo seveda tekmovanje slovenskih h.in»ni-kari Zanimanje, ki g-! ie zz' :i!o tekmo-var.j. v najširših krogih zasega •bč"ustva. nam priča, da harmonika kot slivensk' narodn^ instrument u kakor n- pr;š!a ob veljavo Nasprotno krog i gim. Iz trgovine so odšli nameščenci okrog 12.30. popoldne ob 14. pa. ko je sluga od* piral vrata, je ugotovil, da so ta že odpr* ta. Čim jc vstopil v lokal, se je dodobra prepričal, da je bil žc pred njim v trgovini drzen tat Sluga je takoj nato obvestil o zadevi šefa g. Frana Mravljo, ki stanuje na Erjavčevi cesti 4. Ta je. prihitevši v lokal, takoj ugotovil, da manjka v blagajni 1 bankovec za 1000 Din, 1 bankovec po 100 Din, 12 bankovcev po 10 Din ter ne* kaj kovanega drobiža, v skupnem iznosu 1928 Din. Vlom jc bi! takoj prijavjen policiji, ki je podvzela vse korake, da drznega sve* drovca čimpreje spravi na varno Drug drzen vloin sta prijavili go:;pe Draga G. ter Roza R., obe stanujoči na Karlovški cesti 20. Nahajali sta se na po« čitnicah in sta medtem spravili več obleke ter druge robe na zaprto oziroma zakle^ njeno podstrešje Te dni sta se imenovani vrnili in na nemalo presenečenje našli podstrešje izropano. Dragi G je odnesd drzni vlomilec, ki pa je podstrešje za se« boj zopet zaklenil, platnen kovčeg in ple« teno košaro, Rozi R. pa je zlikovec odne* sel modro odejo, sivo odcjoH damski plašč s kožuhovino modre barve, črno zimsko jopo. astrahansko jopo. dolgo plišasto pc= lerino in še nekaj drugih kosov, služkinji Pavli Čebavsovi pa je bil ukraden siv plašč. Skupna vrednost ukradenih predme« tov znaša 5420 Din. V nedeljo okrog 6.30 zjutraj je bil are* tiran na veleseimišču 26 letni brezposelni knjigovec Vladimir P Mladeniča je zalotil sejmski stražar Peter Jermol. ko je baš vlomil v neki paviljon z jestvinami. Stra* žar je takoi poklical stražnika, ki ic fair ta aretiral. Ta je vlom priznal, povedal pa je, da je bil z njim še neki K. Izkazalo pa se je, da njegovo govorjenje ne odgovarja resnici, čeprav je P. pripovedoval jako nazorno in dozdevnega vlomilskega tova« riša celo obdolži1!, da je odnesel iz preda« la okrog 60 Din gotovine. Policija je po zaslišanju lastnika paviljona dognala, da mu je bilo ukradenih le nekaj jestvin in za nekaj malega brezalkoholne pijače. Aretacije v Budimpešti L" Jimpcšia, 6. sc)...-mbra. s. Davi k<,. unistični delavci v tekstilni tvornici Czepel pod vtisom aretacije direktorja Fdl« desa .aaicravali izzvr'i stavko. Bili pa so v manjšini. Skušali so zaman pregovoriti svoje tovariše, naj bi ustavili delo. in s. je njihov poskus p polnoma izjalovil. Z rav« nateljem Fol ' sem sta l a aretirana tudi njegova tajnica Ema 7 kova in delavec R *Tav, ki pa trdovratno tajita svojo kriv« do ter izjavljata, da nista bila nikoli ko« munista. Policija je ugotovila, da je Fol« des dobival denar iz MjsKve preko Ber» lin. in Dunaja. Fob_L ime! tudi dobro or^_ '—irano kurirsko službo. Pri zasliše« vanju je odločno odklanjal izpoved odkod ' 1 ival :!er . Budimpešta, 6. septembra, s. V mestu v lada mir. P no zvečer aretiranih demon« strantov jc bilo nad 250. Aretirani poljski komunistični poslanci \'uršava, 6. septem .. s. Na poljsko«ru« meji so bili v pretekli noči od poljske obmejne straže aretirani 4 komunistični poslanci razpuščenega .Sejma, ko so hote« li nrekoračiti mejo brez potnih listin. Ker ie sedaj njihova imunit ta prenehala, bo« d n-radi raznih no! ".nih prestopkov po« i; eni ni ■ so' Zopet potres v Južni Italiji >\i.poli, 6. septembra, s. V pretekli no« či je buo c' "utiti v Melfiju in o'- lici več potresnih sunkov. P-ehi alstva se ; , 1a» e!ika panika. O :paterijalni škodi do« s t ne Kip osvoboleiaf* v Stras-botargu Pariški »Matin« je 1. 1919. podaril mestu Strasbourgu kip, simbol osvobojenja Alza-cije, z napisom: V spomin zmage pravice nad silo in omike nad divjaštvom. Komunistični podžupan Haas je hotel dati nedavno odstraniti ta napis, nakar je »Matin« zahteval, da napis ostane, ali pa naj mu županstvQ kip vrne. novega člana? Borba za državno nogometno prvenstvo se je znova pričela V državnem nogometnem prvenstvu so zmagali v prvem kolu Concordia, Jugoslavija in Hajduk — Primorje si pribori pokal tekmovanja za poškodbeni fond — Srečna zmaga Beljačanov nad Ilirijo — Mednarodni lahkoatleti v Ljubljani — Jugoslavija zasede v hazenskem tekmovanju v Pragi drugo mesto — ISSK Maribor neoficielni plavalni prvak Maribora — Desetletnica SK Disk V nedeljo se je pričel drugi del držav* nega nogometnega prvenstva, to je tek* movanje po točkah. Kakor znano, so se v izbirnih tekmah kvalificiral za končno tekmovanje osiješka in sarajevska Slavi* ja, beograjski BSK in Jugoslavija, split* ski Hajduk m zagrebška Concordia. Nedeljske tekme so prinesle nekaj pre* scnečenj. Beograjska tekma med Jugosla* vijo in BSK je prinesla zmago Jugoslavije, kateri je po dolgem času uspelo, da pre maga v prvenstvu svojega lokalnega riva* la. "Presenetilo je zlasti, da je tekma v Splitu med Hajdukom in sarajevsko Slavijo v prvem polčasu z 0:0 ostala neodločna. Sclc drugi pulčas je prinesel zmago Hai' duku. Concordia je na domačem igrišču lahko premagala osiješko Slavijo. V naslednjem razultati: Jugoslavija : BSK 2:1 (0:0) Zanimanje med beograjskim občinstvom je bilo tako veliko, da so morali ustaviti prodajo vstopnic. Mnogo oseb je moralo ostati zunaj igrišča. Rezultat tekme se ni mogel predvideti do konca, ker sta bili obe moštvi enako' vredni. Šele v drugem polčasu je BSK ne* koliko popustil in je Jugoslaviji uspelo za» iti dva gola, in siccr pn Nikolajeviču m Popoviču, dočim je za BSK seortal Vuja* dinovič. Jugoslavija je odigrala eno svojih najboljših tekem. Concordia : Slavija Osijek 4:1 (2:1) Concordia je zmagala docela zasluženo Tekma je bila tipična borba za točke. Obe moštvi sta zlasti v prvem polčasu igrali z veliko tremo, zaradi česar igra ni nudila bogve kakih lepili momentov. V tehnič> nem oziru je Concordia nadkriljevala svo» jega nasprotnika. Slavija je igrala hitro, požrtvovalno in borbeno, toda ostale spo' sobnosti manjkajo njenim igračem. Vse štiri gole za Concordijo je zabil lvica Pa» velič: za Slavijo je seortal Pristojkovič. Sodnik g. Joksimovič je v 30. min. izključil Živkoviča zaradi foula. Hajduk : Slavija Sarajevo 3:1 (0:0) Nihče ni pričakoval, da bo prvenstvena tekma v Splitu končala v prvem polčasu neodločno. Slavija je igrala slabo ter se mora za neodločen rezultat I. polčasa za* hvaliti le svoji izborni obrambi, zlasti gob manu Barteku. Hajduk je šele v drugi po* lovici pričel z energičnimi napadi. Po 30. minuto do konca precej enakovrednega igra. Scortali so za Hajduk Bakovič 2. Bo> škovič, za Slavijo Gavrilovič. Sodnik g. Joksič je v prvem polčalu za eno minuto prekinil igro. Igrači in občin* stvo so z enominutnim molkom počastili spomin tržaških mučenikov. Po prvem kolu je prvenstvena tabela na* slednja: Hajduk .Tugosloavija BSK Slavija (S) Slavija (O) 1 1 0 0 3:1 2 1 1 0 0 2:1 2 1 0 0 1 1:2 0 1 0 0 1 1:3 0 1 0 0 1 1:4 0 j¥Q nemetni tekmi Primorja in Ilirije ASK Primorje : ISSK Maribor 4: 0 (3 : Nedeljska tekma med Primorjem in Mariborom se je vršila v znarneju male pi= kantnosti. Maribor je še nedavno odpravil moštvo Primorja na lastnih tleh z močnim rezultatom 6:1, kar je dalo Primorjatiom povod za reakcijo, ki ie sla preko nbičaj* nih športnih mej. Zato se je pričakoval izid nedeljske tekme s poudarjenim zanima« njem. Mariborčani pa niso izpohrli pričako* vanj. Vseh 90 minut so bili izrazito inferi* oren nasprotnik, in če so odnesli poraz 0:4, se lahko pri tem tešijo, da debakel ni bi! večji, saj bi poteku igre mnogo bolj od* govorjal dvoštevilčen rezultat. Od vsega početka jih je nasprotnik potisnil v defen* živo, iz katere so le mimogrede rešili za par bežnih trenotkov, do resnejše akcije pred nasprotnim golom in so se povzpeli en edinikrat začetkom drugega polčasa, ko je Jančigaj, ne brez začudenja, moral ubra* niti prvi in edini strel na gol. V moštvu Maribora je bila ožja obramba še najsolid* nej>i del, napad je parkrat skušal uporabiti nekaj redkih uporabnih žog, ki mu jih je servirala krilska vrsta, preko tega pa tudi ni prišel. Krilci so bili izrazito slabi, saj jih sploh, nikjer ni bilo. Primorjanska napa« dalna vrsta jih je igraje preigravala in pri' hajala po mili volji v kazenski prostor. Vse v vsem, Maribor je v Ljubljani pač že boljše igral, in če se bo hotel v sloven* skem nogometu definitivno uveljaviti — kar mu brez nadaljnjega želimo — bo mo* ra! doseči svoje: bolj konstantno formo poleg zmag na lastnih tleh tudi dobre re« zultate na tujem terenu. Primorjani so iznenadili s svojo dobro formo. Za pravo oceno njihove sedanje sposobnosti jc bil nedelj, nasprotnik mno* go prešibak. V ideti je bilo, da niso bili niti en trenotek prisiljeni, da bi dali vse iz sebe. Saj so imeli vso iniciativo ves čas igre v svojih rokah, tako da so zmerom vladali na terenu, diktirali tempo in stil. Kljub temu pa se je opozilo, da moštvo n; izglajeno. Naboljše moči so bile v kril* cih in na krilih. Krilci so neprestano poši* ljali napada v fronto, največ agresivnih akcij se je izvedlo preko kril. Čim pa je prišla žoga v sredino, že ni več šlo glad* ko, neštevilne zrele akcije so končale v autu a!i pa so postale plen nasprotne ob* rambe. Zato sta morala poseči krili tudi v završene akcije in trije goli so padli s kril. V napadalnem kvintetu je bila desna spojka Erman izrazito slaba. V polju pod vsako kritiko, pred golom pa indulenten in okoren, prepočasen, neokreten. Zastreljal je take situacije, ki bi jih moral osvariti vsak začetnik. Dober strateg je bil dr. Buljevič. Ožja obramba je bila malo zapo* slena. želeli bi pa pri branilcih malo več sigurnosti. Igra je potekla kakor rečeno, v stalni premoči Primorja. Od vsega početka so valili napadi proti Mariborovcmu golu, na* stajale so kritične situacije, toda do res* nejših tosledic ni prišlo. Dvajset minut se Maribor samo brani, no+cm se šele zave. d je napad najboljša obramba. Par napa* dalnih akcij ustavi Primorjanska obramoa, in šele v 23. minuti otvori Uršič seore. Se* dem minut pozneje pošlje Jež Uršiča na* prej, ta potisne žogo z glavo preko gol* mana in knjiži nov zgoditek za svoje bar* ve. R'- iltat polčasa proslavi Jež z razant* nim strelom po izredno lepi kombinaciji Buljevič * Iirman * Jug. Odslej igra ni več zanimiva. V drugem polčasu izkoristi dr. Buljevič lepo situacijo, nastalo iz kombinacije v tri* ju in plašila v mrežo. Rezultat je postav* Ijen, kar se je naprej godilo, je bilo samo ieračkanje z brezmočnim nasprotnikom. Tema je zanimanje za dogodke na trati po možnosti še zmanjšala, tako da so se vsi oddahnili, ko je sodnik odžvižgal. napad, ne da bi s tem mogli doseči otipljivega uspeha. Napadi Ilirije postajajo vojno silovitejši, Beljačani držijo rezultat. Proti koncu se samo še branijo. Šele v 40. i.iin. potisne Doberlet iz giječe žogo v mrežo. Parminuten napor Ilirijanov. da bi še v zadnjem hipu izenačili, ostane brez uspeiuf. Ostale nogometne tekme Varaždin: Svoboda (Ljubljana) : SK Va-raždin 2:2. Svoboda si je zabila en avtogoL Nemira: Primorje jun. : SK Sevnica 0:2. Dunaj: Admira : Sportklub 9:1 (7:1), Praca: Slavija : Teplitzer FC 4:1 (2:0). Rapid : FAC 2:0 (0:0), Slovan : Austria 2:0 (1:0). Stanje dunajskeaa prvenstva je sedaj naslednje: Admira 4, Vienna 3, Slovan 3, V.'acker 3. Rapid 2, Austria 2, Niehol-son 2. \VAC 1, Sportklub 0. FAC 0. Nahod: SK Nahod : \Vacker 3:1 (0:0). Tirnava: WAC : Rapid (Tirnava) 5:3 (1:2). Tfebič: Vienna : DSK Trebič 3:1 (1:1). Budimpešta: Bocskav : Ferenczvaros 3:1 (2:1)!, Persbaranja : Nemzeti 3:2 (2:0)», Hunearia : Kispest 3:1 (3:1), Ujpest : Va-sas 4:1 (2:1). III. okraj : Szabaria 2:0 (0:0) Kodanj: Danska : Nemčija 6:3 (3:2). Nemci so postavili v svoje moštvo mlajše še neizkušene moči ter so baš zaradi t<-*ja doživeli tako hud poraz. Internacionalni lahkoatletski miting Primorja Miokovič (BSK) postavi nov jugoslovenski rekord v troskoku — Slaba organizacija mitinga v soboto jc bila v nedeljo boljša j 800 m: 1. Pucel (GAK) 2:00.2, 2. Zor-j (Primorje) 2.05.2, 3. \Yukowilsch (KAC Uspela revanža Primorja nad Mariborom — Beljačani niso napravili dobrega vtisa V deveti minuti prvega polčasa je sod* nik odredil enominuten odmor v znak ža* lovanja za tržaškimi mučeniki. Igrači so se postavili v mirno, občinstvo je vstalo s sedežev. Na prostranem igrišču je vladala grobna tišina ... Sodil je g. Glojnarič iz Zagreba. Malo flegmatično, napravil je tudi par nebistve* nih napak, sicer pa dobro, zadovoljivo, ne* pristransko, čeprav malo pedantno, vsaj v začetku. Postavi moštev: Primorje: Jančigaj, Svetic, Hassl. Zem* Ijak, Slamič, Jug II, Jug I, Erman, dr. Bu= ljevič, Jež, Uršič. Maribor: Koren 1, Koren II, Tomac, Lanička I, Jež, Gomol, Stare, Bekar, Pc* tar, Senica, Lanička II. Villacher SV : SK Ilirija 2 :1 (0: 0) Villacher Sp. V.: Stiessen — VVegschekler L, II. — Pugelnik, Wagenhofer, Eicher — Santer, Ruppauer, Ertler, Stertin, Svvete. Ilirija: Malic — Berglez, Unterreiter — Volkar, Varšek, Krašovec — Ice, Oman, Kneževič, Doberlet, Pfeifer. Sodnik g. Cimperman. Občinstva malo. Beljačani se pokažejo vsako leto enkrat v Ljubljani, ne da bi zapustil njihov nastop trajnejši utis, Ce so odnesli težje poraze, je' bilo v redu, ker je pač Ljubljana v nocometu močnejša. To lahko trdimo tudi po včerajšnji zmagi Beljačanov. Dejstvo ie. da so Beljačani dvakrat prepri Ovalno po-tresli ilirijansko mrežo, čeprav so Ilirijani skero vso igro v polju prevladovali, toda preveč se z njim po predvedeni igri ne 'oorio mogli pohvaliti. Glavna odlika njihovega moštva je dober start, razveutega so fantje precej hitri. Sicer pa operirajo s skromnimi sredstvi, pokazali so le par dobrih taktičnih potez, tehnično niso na posebni višini. Napade so uprizarjali preko kril, sicer se pa to ni dogodilo prepogostoma. Petorica v napadu Je bila precej izravnana, penzum dela, ki ga je opravila, ni bil bogve kako velik. Znatno boljša je bila krilska vrsta, zlasti oba stranska krilca sta z uspehom zadrževala nasprotni krili. Krilci so bili prav tako kot oba branilca močnejši v razdiralnem lilu kot v zasnovi napadov. Dodavanje žog je bilo mnogokrat vse prej kot točno. Koinbi-natorično je moštvo zaostajalo za Ilirijo. Imajo prav dobrega vratarja Ilirijani to pot niso napravili usluge ljubljanskemu nogometu. Že sam rezultat kaže, da so predvedli izrazito šibko igro. Morda je to posledica pavziranja v zadnjem času. Čeprav bi bil rezultat lahko tudi obraten, ne da bi se mu moglo oporekati, nas vendar sam stil igre našega prvaka ne more zadovoljiti. Ilirijani so igrali brez izrazitega sistema. Obramba je bila dobra in zanesljiva, dokler ni začela siliti naprej. Ustvarila je sicer s tem številne ofside, parkrat pa se le ni obneslo. V halfih je bil en sam človek, Varšek, stranska halfa se nista močnejše udejstvovala. Napad je doživel tekom 90 minut ponovne metarmofoze, prav gotovo ne svoji učinkovitosti v prid. V vseh poskušenih formacijah se je znal utaboriti pred kazenskim prostorom, tukaj pa je njegova umetnost nenadoma vsahnila. Igra ni bila, po vsem tem, ~ia posebni višini. Pogrešala je duhovitih zasnov in je potekala mestoma v opletanju z žogo in okoli nje. V začetnih fazah je bila odprta ob rahli premoči Ilirijanov, ki je postajala proti koncu prvega polčasa bolj vidna. Moštvi sta dosegli po en korner, sicer pa je ostal rezultat 0 : 0. V drugem polčasu je že v prvih sekundah leva zveza presenetila ilirijansko obrambo in dosetrla vodstvo za Beljačane. Takoj nato ie sieclil znova napad Beljačanov, ki i.a je Rerglez komaj rešil v korner. Prvi del tega polčasa so se Beljačani sploh malo bolj živahno razsribali in so v 15. min. povišali na 2 : 0. Ilirijani so pregrupirali svoj V soboto in nedeljo se je vršil interna* cionalni lahkoatletski miting, ki ga je pri* redil ASK Primorje. V Soboto se je miting pr!""1 z običajno polurno zamudo in se zaradi tega ni mogel izvesti do kraja. Po udeležbi atletov hi bila lahko to najlepša lahkoatletska prireditev, kar smo jih do sedaj imeli v Ljubljani, če bi bila organiza* cija sama vsaj kolikortoliko v stilu prire* ditve. V resnici pa jc bila organizacija v soboto taka. da jc bil že marsikateri naš izbirni mitig — in te vrste mitingov slovijo po svoji pomanjkljivosti glede organizaci* je — mnogo bolj skrbno pripravi jeni kot ta prireditev v soboto, ki naj bi bila po svoji zamisli nekaka manifestacija iahko* atletskega športa. Hvala bogu je '->i!o v nedeljo boljše Spored sc je razvijal hitreje in točneje. Sobotni rezultati: 100 m: 1. predtek: 1. Hirtel (KAC. Ce> lovec) 11.7: 2. Schrcibcr (Hašk) 11.7; 3. Iladerer (KAC); 4. Novakovič (BSK); 5. Perovič I (Pr.); 6. Urbančič (Pr.); II. pred« tek: 1. Miokovič (BSK) slaho stojian; 2 Skok (Pr.) 11.4: 3. Golob (KAC): 4 Fe* renščak (Marathon); 5. Krvza (KAC); 6 Kovačič (Pr.). Met krogle: 1. dr Nnrnnčič (Concordia) 13.90; 2. Janausch (\VAF. I>inaj) 13.535: 3. Novakovič (BSK) 11.85; 4. Stepišnik (H.) 11.13; 5. Jeglič (II.) 11.02. 1500 m: 1. Pugcl (GAK, Gradcc) 4:22.4; 2 Lcban (KAC) 4:22.8; 3. Sussitti Hans (KAC) 4:3(3.4: 4. Blatnik - (Pr.), 5. Fijan (KAC); 6. Majhenič (II.). Met kopju: 1. Krvza (KAC) 49.36, koro* ški rekord; 2. Petkovšek (Pr.) 46.85. 200 m: I. predtek: 1. Haderer (KAC) 24.2; 2. Šik (BSK) 24.4: 3. Novakovič (BSK) 24.6; 4. Perovič II (Pr.). II. predtek: 1. Skok (Pr.) 23.5; 2. Hirtl (KAC) 24; 3. Fe* renščak (Marathon) 25; 4. Perovič I (Pr.). Skok ob palici: 1. Gaineršič . (Pr) 300; 2 Plavšič (BSK) 290: 3. Tomšič (Pr.) 2T-U 400 m: 1. predtek: 1. Schrcibcr (Hašk) 54.3; 2, Šik (BSK) 58; 3. Putinja (Pr.): II. predtek: 1. Hirtl (KAC) 56.3; 2. Haderer (K \C). 3. Tručelj (Pr.). Nekatere disciplinc so bile močno zase* dene, tako da so bila potrebna predtek« movanja, v drugih pa je startalo samo po par atletov. Zelo je motilo, da so priha* jali atleti še s popoldanskimi vlaki, pa je vodstvo meetinga iz prevelike obzirnosti skušalo prilagoditi spored tej okolnosti, kar ni bilo vsem prav in je še bolj motilo že itak šibko organizacijo. Še par opomb o rezultatih. V metu kro* gle sta dominirala dr. Narančič in Ja* r.ausch in sigurno zmagala pred ostalimi z odličnima rezultatoma. Na 1500 m sta se bili ostri borbi za prvo in drugo mesto med Pugljem in Lebanom za prvo mesto ter med Sussittijem in Blatnikom za tretje mesto. Kopje sta metala samo dva atleta. Krvza je zrušil dosedanji koroški rekord. V teku 200 m je dosegel najboljši čas Skok, njegov čas (23.5) je izredno dober in se v Ljubljani ni več dosegel izza časa Valtriča in dr. Perparja. V skoku ob pa* lici je smatrati Plavšičev placement kot neuspeh. Dobro sta odrezala Gašperšič in Tomšič. Skok v daljavo: Ta točka se je pričakovala s precejšnjim zanimanjem z ozirom na rastop madžarskega prvaka Szaba, ki je že večkrat skočil nad 7 ni. Te marke sicer v Ljubljani ni dosegel, vendar je s 6.925 zasedel prvo mesto. Sledili so: 2. Miokovič (BSK) 6.49, 3. Novakovič (BSK) 6.46, 4. Hellebrant (Ilašk) 6.42, 5. Korče (Primorje) 6.26. 6. Egger (KAC) 6.03. 7. Oulra-ta (Ilirija) 5.79. 2(10 ni filiale: 1. Haderer (KAC) 23.3, 2. Skok (Primorje) 23.5, 3. Hirtl (KAC) 23.6, 4. Sik (BSK). Sigurna zmaga Hade-rerja. Skok je dosegel isti čas kot v pred-tekmovanju. Svetovne ženske igre v Pragi Praga, 8. septembra. V nedeljo so se na* daljevale svetovne ženske igre. Od lahko* atletskih tekmovanj omenimo rezultate fi* nalnih tekem in sicer: 60 m: 1. \Valasievicz (Poljska) 7.7, 2. Ge* Iius (Nemčija) 7.8, 3. Hitomi (Japonska) 7.8. Skok v višino: 1. Braumiiller (Nemčija) 1.57, 2. Gissolf (Nizozemska) 1.57, 3. Notte (Nemčija) 1.52. 4. Oken (Lctonska) 1.50. Jugoslovenka Tratnikova je sicer prišla v finale, vendar pa v finalu ni zasedla plaši* ranega mesta. Met diska: L Konopacka (Poljska) 36.80, 2. Fleischcr (Nemčija) 35.82, 3. Vivenza (Italija) 35.23, 4. Carlson (Lctonska) 34.73. Lep uspeh pa so dosegle jugoslovenske hazenašice. Kakor je že poročalo »Jutro«, so naše hazenašice porazile poljske z 9 : 2 (4 : 0). Za Jugoslavijo so seortale Bobinski 5. Jovanovič in Tonkovič po 2. S to zmago si je Jugoslavija zasigurala drugo mesto Mnogo težja je bila seveda tekma s če* škoslovaško hazensko reprezentanco. Tu* kaj skoraj nismo imeli izgleda in res je tekma izpadla z rezulatotm Češkoslovaška : Jugoslavija S : 5 (5 : 2) Vendar je ta por^z naših hazenašic ča» sten, ako pomislimo, da so bile Čehoslo« vakinje naše učiteljice v hazeni. Češkoslovaška : Poljska 17 : 0 (10 : 0) Velika zmaga Češkoslovaške nad Polj* sko dokazuje, da so Čehoslovakinje še ved* no najboljše hazenašice. Končno stanje je naslednic. 1. Češkoslo* vaška, 2. Jugoslavija, 3. Poljska. 2:15, 4. Blatnik (Primorje), 5; II. Sus>iti (KAC). V oslri konkurenci, ki jo predstavlja izborili Pugel. se je od Zorce, ki je ab--olviral dober trening, pričakovalo več. Zaostal je za Puulotn za celih pet sekund. Tro>kok: 1. Miokovič (BSK) 13.675 (nov ingotov, rekord, ki jc znašal do>edaj 13.34). 2. Korče (Primorje) 13.:?4 (izenačen jugoslov. in nov slovenski rekord). 3. Jakopič (Hašk) 12.64, 4. Oulrata (Ilirija) 12.33. Miokovič na svoj novi jugoslovenski rekord ni preveč ponosen, ker je že večkrat dos.-ge! bobšo marko, pa njegovi boljši skoki še niso verificirani. 400 m finale: 1. Ilirll (KAC) 53.2, 2. Haderer (KAC) 53.8, 3. Schreiber (Hašk) 54.2. Sik (BSK) je na progi izstopil. Haško-vee Schreiber, ki je v pred tekmovanju do-seeel najboljši čas 54.3. je zasedel tretje mesto 5000 m: 1. Leban (KAC) 16:16.4, 2. K rev* (Primorje) 17:26.6. 3. Kumer (Ilirija) 17:42.4, 4. Majhenič (Ilirija). Celovčan Lcban je tekel v krasnem stilu ter sploh ni imel konkurence. Zmagal je suvereno. Zelo dober vtis je napravil Primorjaš Krevs, ki se je kratek čas boril z državnim prvakom na 10/Xi0 m Spornom in ga naravnost z lahkoto pustil za seboj. Sporu je v zadnji rundi izstopil. Tudi Koren (Maralhon) ie neprijetno iznenadil ter izstopil na progi. Celovčana H. Sussiti in Fijan istotako nista končala leka. Štafeta 4N:i00 m: 1. Primorje 46.1, 2. KAC 46.2. H. BSK. 4. Marathon. Ostra borba med Primorjem in KAC. KAC je na zadnji progi vodil s 6 m naskokom, tnda talentirani Skok je na občudovanja vreden način pustil za seboj zadnjega tekača Krvza (KAK) ter zasigural svojemu klubu zmago. Zel je zaslužen aplavz publike in tovarišev allelov. Skok je naraven talent, ki ima za seboj bore malo treninga. Čaka ga bodočnost, ako bo sistematično treniral. Postava zmagovitega Primorja je bila: Korče, J. Perovič, 1. Perovič, Skok. Ta postava gotovo ni najmočnejša, ki jo more postaviti Primorje, ker sta manjkala Boris in Jug. Švedska štafeta 100 X 300 X 200 X 100: 1. KAC (Leban. Haderer. Hirtl, Golub) 2:07.4, 2. Primorje (Žonra, Korče. Skok, Perovič I) 2:08, 3. Marathon. Tudi ta štafeta bi gotovo končala z zmago Primorja, ako ne bi bil Hirtl Skoka potisnil s proge, tako da je Skok zaostal in ga ni mogel več prehiteti. Ta štafeta se je vršila v odmoru tekme Primorje : Maribor. Štafeta 3X15al. da je kljub pomanjkanji' treninaa izta/.it tale.-.t. vendar ga nekoliko c ira njtgova ner%oznost. Končna klasifikacija v lahki atletiki je nastopna: Nemčija 57 točk, Poljska 26, Anglija 19, Japonska 13, Švedska 10, Nizo* zemska 9. Italija 2, Avstrija 2, Francija in Letonska po L Nobene točke niso do* segle Belgija, Češkoslovaška. Estonska, Ju* goslavija. Madžarska in Švica. Propagandne plavalne tekme v Mariboru Maribor, 7. avgusta Na Mariborskem otoku so se v nedeljo vršile propagandne plavalne tekme, združene s tekmovanjem za prvenstvo Maribora v plavanju in skokih pod vodstvo/n vrhovnega sodnika dr. inž. Kramaršiča iz Ljubljane. Sodniški zbor je bil sestavljen iz gg.: Bleivveis Miran (Ljubljana), Sanein Savo (Ljubljana), dr. Planinšek in Voglar Srečko. V posameznih kategorijah so bili doseženi naslednji rezultati: Dame 50 m prosto: 1. Leskovar (M) 44.6; 2. Pič (M); 3. Vadnou (M). Dame 50 m hrbtno: 1. Kukovec (Prim) 53.2; 2. Pohar (M) 53.2; 3. Vadnou (M) 56.2. Dame 100 m prsno: 1. Karner (Rapid) 1:50.8; 2. Paher M) 2 m za prvo; 3. Vadnou (M) 1:57. Dame štafeta 3X50 m: 1. ISSK Maribor (Leskovar, Pohar, Vadnou) 2:29.2, 2. Primorje (Karner kot gost, Kukovec, Pristani 2:37. Juniorji 50 m prosto: 1. Jandl (Primorje) 33.3: 2. Stopar (M) 38.2; 3. Gala (Mi 383. Juniorji 50 m hrbtno: 1. Kožuh (M) 46 3 2. Jandl (Primorje) 49.6; 3. Jurič (Rapid) 52. Juniorji 100 m prosto: 1. Jandl (Prim.) 1:24.4; 2. Gala (M) 1:38.4. Juniorji 100 m prsno: 1. Kožruh Boris (M) 1:33.3; 2. Kožuh Marjan (M) 1:39.7; a. Kukovec (Primorje) 1:40.3. Juniorji 3X50 ra mešana štafeta: 1. Primorje (Kukovec, Draškovič, Jandl) 1:55.6; 2. ISSK Maribor (Kožuh I.. Kožuh n., Stopar) 2:06.2. Seniorji 100 m prosto: 1. Draškovič (Primorje) 1:08.8; 2. Bertoncelj Stanko (M) 1:20; 3. VVesiag (Rapid) 1:25.5. Seniorji 100 m prsno: 1. Tominšek (M) 1:31.8; 2. Wesiag (Rapid) 1:38.9; 3. Kukovec (Primorje) 1:40.9. Seniorji 100 m hrbtno: 1. Draškovič (Primorje) 1:19.4 2. Bertoncelj (M) 1:29.6 Seniorji 200 m hrbtno: 1. Humek (M) 3:40.5; 2. VVesiag (Rapid) 3:41.6. Seniorji 3X'00 m mešana štafeta: 1. Primorje (Kukovec, Draškovič, Janol) 4-31.3; 2. ISSK Maribor (Tominšek, Bertoncelj, Leskovar i 4:58. Skoki s 3 m deske.- 1. Zicherl (Ilirija) 59.16; 2. Leskovar (M) 44.24; 3. Bertoncelj (M) 42.62; 4. Skrbinšek (Ilirija) 38; 5. Gala (M) 21.24; 6. Huber (Rapid) 19.04 tofke. Skoki s stolpa 5 in 10 m: 1. Štrajner (M) 52.28; 2. Bertoncelj (M) 4S.42; 3. Czasar (SK železničar) 38.22 točk. Kolesarske dirke domžalskega Diska Ob priliki proslave 10-letnega obstoja SK Disk v Domžalah so se vršile velike medklubske kolesarske dirke, ki so se vršile v nedeljo 7. sept. na progi Domžale — St. Peter v Sav. dol. — Domžale. Prijavilo se je nad 50 najboljših dirkačev vseli kolesarskih klubov dravske banovine, med njimi mariborska favorita Rozman in Fa-ninger, Zupane iz Celja, Valant, Redenšok 1. .Ir. Za juniorsko skupino se je prijavilo 32 voza če v tei je bila borba za prva mesta zelo ostra. Juniorji so dosegli celo 34 km hitrost na ure, dočim so prvorazredni vozači dosegli na 100 km samo 31.500 na uro. Rezultati se naslednji: Novinci SK Disk (km 20): 1. Orehek 39;36.6, 2. Sme 39:36.8, 3. Polanc 39:37.4. Prvenstvena dirka kol. kluba Zagorje ob Savi (km 50): 1. Sušnik 1:42:20 sek., 2. Lapuh 1:43:27.4. 3. Barbič 1:49:46.8, 4. Sa.|o-vic 1:57:48. Kolesarski klub Zagorje ob Savi je s tem prvim javnim nastopom pokazal izredno agilnost tor se bo gotovo še dvignil med pajdelavnejše klube naše banovine. V iiiedklubski juniorski skupini se je prijavilo 32 tekmovalcev, ki so dosegli naravnost sijajni uspeh. Borba med favoriti Zu-pancein iz Celja, Faningerjem iz Maribora ter Redenšekom in Gregoričem iz Domžal ie bila zelo ostra in do skrajnosti napeta. Dosegla se je povprečna hilTOst km 34 na uro. Pro.jua je znašala km 50 ter so rezultati naslednji: 1. Zupane (kol. klub Celje) 1:28:38.4, 2. Faninger (kol. klub 1'enm) 1:28.38.6, 3. Redenšok (SK Disk Domžale) 1:28:38.8, 4. Greaorič (SK Disk, Domžale) 1:30:15.2, 5. Hribar (SK Disk, Domžale) 1:30:15.4, 6. Sme (SK Disk, Domžale) 1:30:15.6, 7. Kastelic (motokol. Ilirija) 1:30:35.4, 8. Kuhar (SK Disk, Domžale 1:13:17.8, 9. Marolt (SK Disk, Domžale) 1:31:36.2, 10. Juh (kol. klub Sava) 1:35:10.4. 11. Lah (kol. klub Pcrun) 1:35:10.6. Krušič Svetozar je imel dva padca, zaradi česar je pri zadnjem padcu 100 m pred ciljem izgubil vse šanse. Glavna dirka na km 100 ni nudila nikn-ke zanimivosti, ker je bilo število startujo-čih nasproti juniorskemu startu zelo pičlo. 1. Valant (motokoles. Ilirija) 3:10:6.2, 2. Rozman (kol. klub Perun) 3:10:6.4, 3. Vrabec (motokoles. Ilirija) 3:26:32.6. Kolesarske dirke so potekle v najboljšem redu. Po dirkah se je razvila velika povorka z godbo na čelu po Domžalah, nakar so se pričele lahkoatletske in nogometne tekme. Službene objave LPP. Danes, točno ob 16. uri se vrši drugi del izbirnega mitinga v kopališču Kolezije obvezen za sle leče: 50 m gospodje prosto: \Vilfan, Tuma Zorko, 1'uma Ostoj (P); Lavrenčič, Turnšek, Fritsch, Žirovnik (1); 100 m dame prsno: Prekuh, Aplenc, Otruba (P), Sever Mara, NVohlfart, Kušej (1); 100 m gospodje hrbtno: Wilfan, Sturm (P). Žirovnik. Lavrenčič, Medved Anton, Otrubi, Jesih (I). VVaterpolo: Tram-puž, Sketelj. Tuma O., Kolar, Sever, Otruba, Bleivveis M.. Štolfa, Grilc, Pav er, Sra-mel, Jamnik, Turnšek, Sramel, Žirovnik, Jesih. Pavcr, Fritsch, Kovačič Oskar, Justin, Gaberšek, Erbežnik, Maier, Tuma Zorko, Černič. Imenovani se morajo prijaviti tehn. referentu Savu Sancinu najpozneje ob 15.45. Proti neupravičeno odsotnim se bo postopalo na temelju § 31. tehn. pravilnika in § 18. kazn. pravilnika JPS, ki predvideva diskvalifikacijo od 6--12 mesecev. — Upravni odbor LPP. "znamke vsega sveta!!! več tisoč prodam. Naslov v oglasnem oddelku ,.Jutra". Sokolsko društvo v Celju se udeleži sprejema nove polkovne zastave danes dopoldne ob 9.43 v slavnostnem kro« ju. Sprejema naj se udeležijo vsi bratje, ki imajo kroj. Zbirališče ob 9. na dvorišču mestne osnovne šole. od koder bo skupen odhod na določeni prostor. Istotam je zbi« rališče za zunanja sokolska društva. OBČNI ZBOR DRUŠVA »SKRB ZA MLADINO« v LJUBLJANI Po sklepu rednega občnega zbora z dne 6. maja t. 1. in po sk'epu zadnje redne od* borove seje sklicujemo izredni občni zbor na torek, dne 16. septembra ob 20. uri v posebni sobi gostilne »Pri Bončarju« na sv. Petra cesti. Glede na važnost dnev« nega reda je dolžnost slehernega člana, da se zborovanja udelži ter s tem dokumen* tira razumevanje za društveni procvit. Odbor. Dunaj (devize): Beograd 12.5175—12.5575, Berlin 168.49—169.99, London 34.3625 do 34.4625, Milan 37.0175—37.1175. Nevvvork 706.75—709.25, Pariz 27.735-27-835, P'rali> kali položaj cerkve v krajih, kamor krŠčun* stvo prodira le počasi. Popoldne je iv'a v zvezi s kongresom predstava v dramskem gledališču, kjer so vprizorili Calderonov igrokaz: »Skrivnost sv. mase«. Zvečer se je vršila v Unionu slavnostna akademija. \ ponedeljek zjutraj je bral v stolnici ponti« fikalno mašo nadškof dr. Ante Bautr, na» kar je sledilo zopet slavnostno zborovanje v Unionu. Popoldne je bil za udeležence kongresa prirejen avtomobilski izlet na Bled, zvečer pa so ponovili v gledališču Calderonovo igro ... Na Barju so gasilci otvorili v nedeljo novi Gasilski dom, prav lepo in okusno stavbo, stoječo ob cesti na Ilovici. Z otvo* ritvijo barjanskega gasilskega doma je bil združen tudi javni nastop ljubljanskih in pa domačih gasilcev s sekiricami. Dom je otvoril načelnik g. Verbinc, nakar so go* vorili še: starosta JGS g. Josip Turk, obč. svetnik Likozar in drugi. Slavnost, ki ji je sledila domača veselica, je uspela prav Io> po in v obče zadovoljstvo vseh udeležen' cev. Veselica invalidov je bila zaradi go» tovih vzrokov odpovedana. Druge veseli' ce v okolici: pevska prireditev na Ježici, sokolska v Št. Vidu nad Ljubljano in pev. ska vesclica v Tacnu pod Šmarno goro so bile prav dobro obiskane. Popoldne so se v Ljubljani zopet začeli zbirati naši rojaki — izletniki iz Nemčije, Belgije in Holandske, ki se jutri zjutraj vrnejo v tujino. Polni so hvale o lepo prt* živelih solnčnih dneh v domovini, le žal, da je dopust tako hitro potekel. Zadovolj* ni pa so ne samo s spomini m vtisi, tem« več tudi z lepim sprejemom m uspehi nji* hovih predstavnikov v Beogradu. Složno kakor so prišli, se zopet vračajo na tuje. Spremljala jih je zavest, da domovina v slogi in enotnosti lepo napreduje in da tudi nanje ne bo pozabila. — Precej izler« nikov iz tujine se je udeležilo v nedeljo impozantne manifestacije narodnega delav« stva v Mariboru, danes so še nekateri po' hiteli na Brezje, prenočili p« vsi skupno v Akademskem kolegiju. Rojakom iz tujine kličemo: Srečno pot in na veselo ponovno svidenje! Pozdravite nam toplo in prisrč« no vse, ki tokrat niso mogli z vami! Zaradi obetajočega se lepega vremena so med prazniki prišli na račun tudi Ijubljan« ski turisti. Vendar pa je vreme motilo zla« sti v nedeljo v Kamniških planinah, ki so zopet zahtevale smrtno žrtev. Za Kozlerjevim zidom so našli ljudje v nedeljo zvečer okrog 19.30 na tleh nezr. .« nega moškega. Ko so prihiteli bližje in i skušali dvigniti ter postaviti na noge * grozo opazili, da je neznanec mrtev. Pol* cija je ugotovila, da je pokojnik g. Matija Kump, kapetan v pokoju. Pri njem so na> šli velesejmsko legitimacijo na to ime, pri sebi pa je imel tudi vizitko s te«^ im^oi.i. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je go' spoda Kumpa zadela srčna kap. Sokolska župa Ljubljana objavlja: V torek 9. t. m. ob 10.06 prispe v Ljubljano nova zastava 40. peš polka Triglavskega, katerega sprejema sc udeleži tudi Sokol-tvo s prapori. Zbirališče članstva v kroju je ob 9.45 pred poslopjem Glavne carinarnice na Masarykovi ce=ti. Pozivamo Članstvo ljubljanskih in okoliških društev, ria se udeleži sprejema polnoštevilno. — Župna uprava. Plesni od*ek >Af«>nij< javlja, da se bo vršilo vpisovanje v njene priljubljene plesne tečaje v sredo in četrtek, dne 10. in 11. t. m. v beli dvorani Uniona od 17.—11). ure. Plesni in ritmični pouk se bo vršil v stirili tečajih, in sicer: otroški tečaj (ritmične vaie za dcklice in dečke do 12. leta), tečaj /.a naraščaj (za same deklice), uradniški tečaj (za dame in gospodo) in riružabui letaj za moderne ple^o. vr Ljubljančan bo usmrčen na električnem stolu danes zvečer in to na maio primer* nem kraju, na velesejmu. Naj sc nikdo ne razburi ali prestraši, zakaj gotovo je, da bo zopet obujen v življenje. Da bo način justifikacije nazorno podan in zajamčeno s 5000 vati, nc dvomimo, saj se vse čudi tudi giijotiniranju (objavljanju) mlade* ničev, ki jih izvrši vsak večer Munchner Univcrsum na velesejmu, pri vrtiljakih in avtodromu. Izvrši pa te atrakcije s popol* no prevaro in s tako potankostjo, da se ' gladclaci od groze stresajo, dame pa se* veda zakriče, da ti gre kar v m ozek. Si* jajne atrakcije so po izvršitvi deležne močnega aplavza, zlasti točka, ko sc moč* na dama spravi v kocko v obsegu 50 krat 50 krat 50 cm, ki jo potem prebodojo z 20 moči. So to res velemestne atrakcije, ki si jih je treba ogledati. Triglavanski častni večer dr. Jakoba Toplaka Maribor, 7. septembra. Sinoči jc Starešinska zveza akad. dru = štva »Triglav« priredila v veiiki dvorani hotela Orel lep večer: častni večer svoje* mu dolgoletnemu predsedniku, dvornemu svetniku dr. Jakobu Toplaku, ki ga je iz* volila častnim članom in mu ob tej priliki izročila častno diplomo. Pod staroslavno triglavansko zastavo se je zbralo iz Mari* bora in cele Slovenije triglavanskih stare* šin in aktivnih Trag'avanov ter starešin raznih drugih naprednih akademskih dru* štev toliko, da je bila dvorana nabito polna. Tajnik starešinske Zveze g. dr. Šnudcrl je v slavnostnem govoru naslika! zasluge jubilanta, ki si jih je stekel za društvo in za triglavanski naraščaj ter mu je ob na* vdušenih ovacijah navzočih izročil diplo* mo častnega članstva. Čestitali so jubilantu v lenih nagovorili gg. dr. Lipold imenom mariborske mestne občine, dr. Jančič imenom starešinske zve* ze Jadrana, med. Gulič imenom zagreb* Skega in jur. Vrečko imenom ljubljanskega »Triglava«. V zanimivem govoru, v katerem je izne* sel mnoi;o značilnih zgodovinskih podat* kov iz naše naeijonalno*politične preteklo* sti, .se je jubilant zahvalil za počaščenje, pozivajoč ob koncu zlasti triglavansko mladino, naj visoko drži ideale in tradicije »Triglava«. Nato se je razvila prijetna družabna za* bava. tekom katere jc bila ustanovitelju »križevačkih statutov«, g. zdravniku dr. Jos. Radeju iz Šmarja povodom štiride* setletnice statutov poklonjcna častna di* ploma, na podlagi katere je dobil viteški naslov »Krokar Silni«. Spregovoril je ob tej priliki tud; še imenom starešinske zve* ze »Jadrana« g. dr. Zalokar iz Ljubljane. Tekom nadaljnje zabave se je vršilo še mnogo nazdravic in nagovorov. Strašna smrt otroka pod avtom Krško, 7. sept. Sinoči ob 8.30 se ic dogodila sredi našega mesta huda avtomobilska nesreča, ki ie zahtevala življenje triletnega Miloša Štareta, sinčka Josipa Starcta. upravnika tukajšnje ekspoziture OUZD. Tragični dogodek se je odigral takole: Popoldne se ie igrala večja skupina otrok pred Stareto/o liišo. Peca. med njimi mali Miloš, jc skakala po pločniku pred lušo. V tem trenotku ie od raihenburške smeri nrivozil :.vto znamke Tatra, ki ga ie šofiral g. Franc Murni k, v vozu pa ie sedel g. Adolf Mrav-liag. ravnatelj tvrdke Vošniak iz Sošt.i::;a s svojo soprogo in sinom. Opazivši otroke, ie šofer dajal znamenja s luipo, vendar na videč, da ima pred seboi prosto cesto, ie z nezmanjšano brzino vozi! napre'. Zatopljen v igro s tovariši, ie zdirial moli Miloš s pločnika na cesto. Nesreča je bila neizogibna. Avto je udaril dečka s hladilnikom in ga podrl na tla. Mali Miloš je zakričal v smrtnem strahu, ostalim, ki .""> videli kritični pri7or. ie zastala kri. ?o; r ie sicer naglo poskusil zaustaviti avto. toda nesrečno naključje je že zahtevalo svr— jo žrtev. Mali Miloš je prišel pod voz, nizke vzmeti so ga zakotalile pod sebni. 5 i zmrvile in mu prizadejale smrtne pošk v!« bc. Ko jc šofer ustavil avto, je pusti! n -kako dva metra za seboj nesrečnega V -loša vsega v krvi s širokimi ranami 1 1 čelu nad desnim sencem in polomi'en: i udi. Prva ie prihitela ponesrečencu na p< -moč ga. Zoričeva, ki ie m lega Milo t dvignila v naročje, pri tem pa ie sirom? c že bruhnil kri. Nato so ga prenesli v hi?t g. Radanov'ča. kjer ga pa poklicani zdrav nik g. dr. Mnrgcl ni mogel več rešiti. Nesreča ic tem tragičnejša, ker sta >-5 roditelja žc v četrtek zvečer odpeliala < slavnostim v Beograd, da se istočasno sr> -deta z njunima sinovoma Bogdanom nakliučje je hotelo, da se jc zatekel 1 i cesto baš v momentu, ko ie privozil avto. Mali Miloš je bil zelo srčkan otrok t povsod priljubljen. Tragična smrt male, 1 Miloša ie vse globoko pretes!a. Še pon; -dne ie rekel: »Moi atek bo prišel iz Beograda in mi bo prinesel avto«. — Kdo bi mislil, da bo ravno avto, ki mu ie bil na -ljubša igrača, zani tako usodepolen? Starši Ke še niso vrnili in o nesreči n:č ne vedo. To bo hud udarec za rodbino, s katero sočustvuje vsa okolica. L epo slavje v Rimskih S* I Rimske toplice, 8. septembra V soboto zjutraj se je ob 8. uri vršila slovesna služba božja, katere se je pol"g številnih drugih udeležila tudi vsa šolski mladina. Zvečer pa je naše sokolsko društvo Šmarjeta-Rimske toplice priredilo proslavo rojstnega dne starešine Sokola KJ Nj. Vis'. prestolonaslednika Petra. Dvorana v hotelu »Nova pošta ' je bi'* do zadnjega kotička zasedena. Prva toči-a je bila živa slika, ki jo je zelo okusno iu lepo sestavil tukajšnji progovni mojster br. Dvorak, nato pa ze povzel besedo društveni starosta br. Kuhar, ki je v kratkih besedah pozdravil občinstvo in se že takoj ob začetku zahvalil za polnoštevilni obisk. Lepo je orisal pomen tega dne, nato pa je podal navzočim tudi izčrpno zgodovino o razvoju vsega Sokolstva od vseh početkov do danes in podčrtaval njega delo in sedanji visoki pomen sokolske vit-ške organizacije. Svoj govor je zaklju-M z besedami in vnetim pozdravom na v s kraljevi dvor, nakar se je tudi občinst o odzvalo in pridružilo s krepkimi klici takratnega: Zdravo!« Pevsko društvo p 1 vodstvom g. Avgusta Ulage pa je zap^ o državno himno. Nato se je razvil tih družabni veče*. Občinstvo se je udeležilo proslave v zar..s lepem številu in pokazalo to pot nekaj več razumevanja kakor do sedaj. Poleg vseh drugih zastopnikov društev pa so bili v polnem številu zastopani tudi naši gasilci. Proslava je potekla, v najlepšem redu t< r je splošno zadovoljivo uspela. Hvala vse: 1, ki so se potrudili in posetili našo proslavo. ------------* Mi ste že na tis*" strovano tedensko ..ŽIVLJENJE m SVET"? Nočno življenje v zakotni luški krčmi. — Petje, godba, ples in lepa zapeljivka Lola, ki je omamila že marsikatero moško srce in končno pogubila tudi nravstveno visoko stoječega moža — profesorja Ratha. EMSL črnilu Pride! ELITNI KINO MATICA Veliko gasilsko slavje na Krškem polju Blagoslovitev motorne brizgalne - Uspela gasilska vaja Krško polje, 7. sept. V zadnjem času so začela tudi naša podeželska gasilna društva posnemati naša mesta in si nabavljajo moderne gasilske naprave. Spoznavši važnost modernih napi av, si je kot prvo na Krškem polju nabavilo mlado in agilno gasilsko 'ruštvo novo motorko, ki iih je stala okrog 42.000 dinarjev. Vsakoletne običajne veselice so pripomogle deloma k uresničenju želje — letos pa je bilo delo in prizadevanje kronano z uspehom tako, da je bilo vse združeno z blagoslovitvijo nove motorke, za kar je po vsem Krškem polju vladalo veliko zanimanje. Danes je že prvo jutranje solnce raz-podilo meglo nad Krškem poljem in že so številni dolinci pohiteli v Veliki Podlog. V prvih popoldanskih urah pa so pribijali društveni zastopniki: župni načelnik g. Ri-hard Hngelsberger. zvezni tajnik g. Franc Pristovšek in štcvlina zastopstva sosednjih društev iz Krškega Leskovca, Sv. Križa itd. Iz vseh bližnjih krajev pa je prihitelo številno narodno občinstvo, v kolikor se ni ustrašilo grozečih oblakov, ki so dvakrat izlili kaplje na polje. Kljub temu se je opazilo, da je bila vsa pozornost posvečena temu dogodku. Nova motorka ie bila postavaliena pred kapelico in okusno ozaljšana. Ob pol 3. je kaplan g. Štrukelj motorko blagoslovil. Takoj nato je povzel besedo župni načelnik g. E n g e 1 s b e r g e r, čigar govor je globoko vplival na prisotne. V lepo dovršenem govoru ie raztohnačil pomen gasilstva, s priznanjem pohvalil agilno vodstvo najmlajšega društva, ki si je s prizadevanjem in požrtvovalnostjo steklo izredne zasluge. Poudaril ie dejstvo, da ima tri najmogočnejše stebre v vojski, Sokolu in gasilstvu! Zatem je govoril načelnik mladega društva g. A. L o n g o, ki je izrekel zahvalo za tako številno udeležbo, orisal delo društva in izročil diplomo ustanovitelju društva, šolskemu upravitelju g. Antonu Strahu, ki je v svojem govoru poudaril zasluge vseh onih, ki so s svojim prvim delom položili temelj društvu. Kct poslednji govornik je govori! zvezni tajnik iz Ljubljane g. Pristovšek, ki ie h koncu v vzvišenih besedah pozdravil našega najvišjega gospodarja Nj. Vel. kralja Aleksandra, kar so navzoči sprejeli z viharnimi »Živel« - klici. Godba je zasvirala državno himno, nato pa se je pod vodstvom g. Engelsbergerja razvila lepa po-vorka skozi vas, kjer so gasilski vodi vzorno izvedli dcfilc. Takoj nato so domači gasilci prenesli novo motorko v bližino šole, kjer se je vršila gasilska vaja. V hipu so speljali dvoje cevi in že so se pojavili močni stebri vode v zraku. Ljudstvo se ni moglo naču-diti spretnosti gasilcev, še bolj pa izredni moči motorke, ki se je izkazala za paj-bolišo in pokazala izredno visok nivo našega gasilstva. Po zaključeni gasilski vaji se ie razvila animirana narodna zabava na Juličičevem vrtu. Nepopisno razpoloženje pa ie povečala še gasilska godba iz Krškega, Ki 'e pod spretno taktirko g. Pepija Ž a b k a r j a razgibala staro in mlado. Udeleženci so se vračali z močnim dojmom minulega slavja na svoje domove in lahko se ta prireditev prišteva po svoji zanimivosti med najlepše gasilske prireditve, ki so se dosedaj vršile na Krškem polju, ter ostane vsem v prijetnem spominu. Novomeško pismo Dež za soincem mora priti — Društvene prireditve — Praznik na Trški gori — Pogreb ustreljenega Maloviča Novo mesto, 8. septembra. Po lepih in prijaznih poletnih nedeljah srno imeli včeraj popoldne v Novem mestu zopet deževno vreme. Srečo je imela še godba »Sloge«, ki je imela promenadni koncert pred pošto. Mnogoštevilna publika se je divila izšolanim godbenikom »Sloge« ter jim ni ostala dolžna priznanja za prstni užitek. Kmalu po koncertu pa se je vlil dež, ki nas je nadlegoval vse do danes zjutraj, spremljan z bliski in gromi ter nagajal vsakoletni najlepši prireditvi >lep sevalnega in Obrtnega društva, pri kateri ie sodelovala železničarska godba »Sloga« \z Ljubljane. Prireditev smo morali prestaviti z Vindišerjevega vrta v nove restavracijske prostore. Vkljub tej neprijetnosti pa ,ie bil tako moralni kot tudi gmotni uspeh jako dober. Včeraj se je vršil v Novem mestu v restavracijskih prostorih g. Osolnika tudi sestanek poštarjev Dolenjske. Udeležba je bila vkljub slabim prometnim zvezam dobra. Poročal je na zborovanju predsednik z. Joško čarnpa o položaju v organizaciji ter o vseh aktualnih vprašanjih poštarske-ga stanu. Poštarji, ki stoje v službi ene najvažnejših prometnih ustanov, pričakujejo z vso gotovostjo, da bodo dobili enako drugim uslužbencem že tako težko pričakovane posebne doklade. Včeraj popoldne so imeli šmihelski gasilci veliko gasilsko vajo v Gotni vasi pod vodstvom načelnika g. Miška, pod čigar vodstvom se društvo prav lepo razvija. Izvajanju vratolomnih vaj je prisostvovalo mnogo občinstva, ki je z veseljem opazovalo velik napredek svojih gasilcev. Mnogo ljudstva je odšlo že včeraj popoldne na božjo pot na Trško goro, kjer je bilo danes na Marijin praznik veliko cerkveno žegnanje. Večina vernikov je ostala preko noči v cerkvi na gori. Danes pa se je romarjem pridružilo še precej meščanov, ki so našli na gori tudi dovolj telesnih dobrot in so se vračali tekom popoldneva prav dobre volje proti domu. Saj je bilo dobiti že tudi portugalko v gostilnah ua Trški gori! Danes popoldne ob štirih se je vršil pogreb tragično preminulega pripravnika finančne kontrole Janka Maloviča. ki ga je ustrelil na Jesenicah lastni kolega. Poslednji poti prerano preminulega mladeniča na tukajšnje novo pokopališče sc je pridružilo mnogo domačega občinstva, ki sočustvuje s svojci pokojnega Maloviča. Pristopajte k „Voc?n?kovi družbi" f.jU -Y - ' v>-' ' . ' * / !„«■» .Ve.. ' • . "v " " ■ H Pri de! Nočno življenje v zakotni luški krčmi. — Petje, godba, ples in lepa zapeljivka Lola, ki je omamila že marsikatero moško srce in končno pogubila tudi nravstveno visoko stoječega moža — profesorja Ratha. M A R L E X E DI ET RI € H EMIL JAN NIN G $ Pride! ELITNI KINO MATICA PH stop naših Sokolov od ustanovitve SKJ. Ves dan je minil v znamenju >okolskc ideje in so Višnjcgorčani pokazali, da so vsi v sokolskem taboru, kar lahko trdimo tudi o razsežni okolici, ki je bila na prire* ditvi zastopana s številnimi udeležnikt. Kar se tiče prireditve same. je gotovo, da je napravila na vse najlepši vtis in Je ž njo bil storjen velik korak v populari« zaciji sokolske ideologije. Poleg domačega društva so se nastopa udeležila še društva Ribnica. Velike Lašče. Sodražica, Grosuplje. Žužemberk in St. Vid«Štična. Iz Ljubljane pa je sodelovala vzorna vrsta z mednarodnimi telovadci.^ Med drugimi so se prireditve udeležili kot zastopnik upravne oblasti sreski pogla* var dr. Podboj iz Litije tajnik župe brat Flegar, dr. Murmk. br Rus iz Grosuplja. starosta ribniškega Sokola br. Ančik. staro* sta Sokola Št. Vid*Stična dr. Jenko, zastop* nik novega Sokola IV iz Ljubljane br l o* gačnik itd ...... Zjutraj po prihodu vlakov iz Ljubljane je bil izlet preko Starega gradu na razglediščc Križka ves, odkoder se je izletnikom nudil lep razgled po romantični višnjegorski okolici. Nato pa je bil od 11.—12. pred šolo promenadni koncert, ki ga je poleg vseh Višnjcgorčanov poslušalo tudi mnogo okoličanov. Od popoldanskih vlakov iz Novega mesta in Ljubljane, ki jc bil zaseden največ s samimi Sokoli in je pripsljal tudi udeležence iz Ribnice in Sodražice in Vel. Lašč, se je stvorila povorka, ki je z godbo na čelu krenila na prireditveni prostor v dolini pod sodnijo. Tik pred pričetkom nastopa je pričelo deževati in so sc telovadci zatekli v šolo, ostali pa v Sokolsko telovadnico. Kmalu pa je dež pojenjal in malo pred 16. jc pričel javni tel. nastop. Nastopila je deca iz Ribnice, Vel. Lašč in Sodražice, ki je dobro izvajala proste vaje, za njimi ženski naraščaj iz Ribnice, Vel. Lašč in Groc-upclj in se jc posebno slednji odlikoval z odličnim prednašanjem. Moški naraščaj, ki jc za njimi nastopil s prostimi vajami, se je poleg dobro uvežbanih vaj odlikoval z izrazito atletskimi, zagorelimi postavami. Zelo so ugajale proste vaje članov, ki jih je nastopilo 56, vzorno izvedbo vaj pa so nato predvedle članice. Po orodni telovadbi je nastopila na drogu še vzorna vrsta iz Ljubljane z mednarodnimi telovadci. Njihove vaje so gledalce v resnici zadivilc in je po vsaki vaji zaoril med gledalci buren aplavz. S tem nastopom so vsi gledalci spoznali vsaj približno stopnjo razvoja sokolske telovadbe, ki zavzema danes prvo mesto med vsemi telovadnimi vzgo-jami. Navdušeno in hvaležno pozdravljaua j" odkorakala vzorna vrsta, ko je povzel besedo načelnik domačega društva sodnik br. Kii*. Pozdravil je vse navzoče in se jim zahvalil za številen posel, nato pa pojasnil pomen in delo jugoslovenskega Sokola v telesno-kulturnem in prosvetnem oziru. Za njim je govoril tainik župe br. Flegar, ki je prinesel pozdrave ljubljanske župe in čestital višnjegorskeinu Sokolu k lepi prireditvi in velikemu napredku. Sreski poglavar dr. Podboj iz Litije je nalo v vznesenih besedah pozdravil Sokole z željo, da bi nam Višnja gora in nje okolica dala še takih zavednih, s sokolskim duhom prežetih, v sokolskem delu utrjenih mož, kor ti so klen in hraber šf-it nase domovine. Zmagoslavno jugoslov. Sokolstvo je ponosno na svojega prvega Sokola Nj. Vel. kralja Aleksandra in prestolonaslednika Petra- prvega starosto Sokola kraljevine Jugoslavije, ki jima kliče v pozdrav sokolski Zdravo!- Trikrat je zaoril sokolski pozdrav po prireditvenem prostoru, trikrat je odmeval od okoliških brd. Patri jotične besede gosp poglavarja so našle hvaležen odmev v srcih poslušalcev, ki so njegovim besedam mod govorom sjla-sno pritrjevali in vzklikali kraljevi rodbini in jugoslovanskemu Sokolstvu. Po telovadnem nastopu in govorih se je na prostoru razvila lepa. domača zabava, ki je združila Sokole od blizu in daleč in jih v neprisiljenih pogovorih okrepila v bratstvu sokolske misli. Višnjegorski Sokol pa naj vztraja na tej poti napredka. Da je vsa Višnja gora ž njim, to so pričale zastave, ki so visele s sleherne iiiše. N* današnjem uspehu mu pa čestitamo in kličemo: Zdravo!« I. državna strelska tekma Ljubljana, 8. septembra. V krog lelošr.iih velikih lovskih prireditev spada tudi strelska tekma, ki se je doslej navadno vršila pomladi. Dočim so druga leta priredili lo tekmo slovenski lovci, jo je letos organizirala -Osrednja uprava lovskih združenj kraljevine Jugoslavije . Tekma, ki se vrši pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijske oblasti g. generala Save Tripkovida, se imenuje L državna strelska tekma. Prvi so pričeli vojaki, že v soboto, 7. vojaškim streljanjem na ležečo bojno meto In na stoječo bojno meto. Pri prvi je bil prvak narednik Ristič. drugi veletrgovec Go-rup iz Zagreba, tretji polkovnik Novakovič, četrti pa znani lovec Alfonz Praunseis. Na drugo tarčo so najbolje streljali po naslednjem vrstnem redu: Gorup. polkovnik No-vakovič, narednik Stefanovič in narednik Pajovič. Pri izginjajoči vojaški tarči je bil zopet prvi Gorup. drugi major Risto Vun-nič, tretji Hrovatin, četrli pa podnarednik Mitrovič. Oficijelna otvoritev tekme se je vršila v nedeljo, ko je ob 9. dopoldne strelce in zastopnike uradov in korporacij z navdušenim govorom pozdravil predsednik SLI) dr. Ivan Lovrenčič. Zahvalil se mu je namestnik komandanta divizije g. general Popo-vič. Poleg vojaških dostojanstvenikov je bi! pri otvoritvi navzoč zastopnik bana dravske banovine, banski načelnik dr. Vonfina. mestno občino ljubljansko pa je zastopal dr. Ravnihar. Tekme so se udeležili tudi ostrostrelci in člani strelskih družin Iz Ljubljane In Maribora. Prvo je zastopal predsednik Matko Jevak in več strelcev, mariborsko pa predsednik dr. Robič. Takoj po otvoritvi se je pričelo streljanje na oslroslrelsko tarčo sEmonac, na krožno tarčo oblastne strelske družine, na tarče lovcev: stoječega srnjaka, lovsko krožno tarčo, izginjajočega Zlatoroga, divjega lovca in bežečega jelena. Vodstvo letošnje tekme ima tudi letos strelski vodja g. Vilko Turk. Dočim so bili v soboto pri vojaškem streljanju doseženi lepi uspehi, so manj zadovoljivo streljali v nedeljo dopoldne in to zaradi nepovoljne razsvetljave. Popoldne ie streljanje nekoliko motil dež. V ponedeljek so streljali po večini na leteče golobe in bežeče zajce, a tudi tu z manj zadovoljimi uspehi. Pri tekmovanju oblastne strelske družine je bil najboljši strelec na krožno tarčo na 1 Of> in I. Gorazd, drugi Hainrihar Mirko, tretji Hrovatin, četrti polkovnik Nova-kovič. na '3.0 m pn dr. Robič iz Maribora, Rudolf Jeglič, polkovnik Vučinič in Emil, Peruzzi. V lovskem tekmovanju na srnjaka ie bil zopet prvi dr. Robič, drugi Gorup, tretji pa Bakarčič ml. Na lovsko krožno tarčo je najbolje streljal mr. ph. Bakarčič, njemu sta sledila Gorup in puškar Šifrer. Pri izginja-jočem Zlalorogu si je priboril 'prvenstvo Gorup, kot drugi je bil dr. Robič, tretji pa restavrater Lautar. Pri bežečem jelenu so se odlikovali veleindustrijalec Fran Hainrihar, kapetan Peer in Hainrihar Vinko. Ker so bili pri ostalih tarčah doseženi precei enaki uspehi, še ni bil določen vrstni red. Prav tako še ni bil izbran mojstrski strelec letošnjega tekmovanja. V splošnem so bili letošnji uspehi precej slabši kakor lanski. Kino Emil Jannings pripoveduje (Razgovor z novinarjem Pavlom Dubrom) Pri Janningsu v njegovi vili v Berlinu! Delovna soba. Prostorna, precej visoka, elegantno opremljena soba s krasno pisal* no mizo v sredi. Tu inc je sprejel sloviti umctnik*igralec, katerega prištevajo k naj* večjim filmskim zvezdnikom Evrope in Amerike. «Izrcdno mc veseli, da imam čast vas spoznati!« Malo se nasmehne, nato pa opozorim umetnika na neko epizodo v ateljejih v Babclsbergu pri snemanju filma »Sinji angel«. »Saj res se že spominjam! Par gospo« dov novinarjev me je tedaj prišlo obiskat, jaz sem stal baš v odmoru v nekem kotu in neki gospod me je vprašal, če sem vi* del kje gospoda .lanningsa. Da, takrat je bilo precej smeha, kaiti nihče od vas me ni spoznal.« »Da, da gospod Jannings. .takrat vas nismo i.-oznali, saj smo vas pa tudi videli sairo s strani.« »Toda čakajte«! Vi ne poznate šc kon* ca cclc zadeve. — Po omenjenem dogod* ku z vašimi gospodi tovariši sent hotel naslednji dan preskusiti pristnost svoje maske še ob drugi priliki. Dogovorjen sem imel sestanek z nekim svojim prijateljem, bančnim ravnateljem v potsdamski kleti. Bilo je baš opoldne, ko sem imel kratek odmor; ker sc mi ni ljubilo za tako kra* tek čas preoblačiti in se dcmaskirati, sem sklenil iti na sestanek v maski kot prote* sor Rath. V avtomobilu sc odpeljem v mesto. Stopim v restavracijo, sedem za mizo in natakar me takoj ogovori: »Že* lite gospod profesor«, kar jc pomenilo, da ie bila moja maska pravilna in resnična Seveda me tudi moj prijatelj bankir ni spoznal in nihče od ostalih navzočih go* stov si še od daleč ni mogel misliti — da tiči v osebi bradatega možička z naočniki igralec Emil Jannings.« »Ker uno že pri zvo nem filmu, ali bi m' hoteli odgovoriti na vprašanje, da Ii ste že v Ameriki nastopili v govorečem filmu — ali je »Sinji angel« vaš prvi na* st — v zvočnem filmu?« »Ameriški preokret od nemega filma k zvočnemu mi je pravzanrav zbudil hrepe* nenje po povratku v domovino. — Vrnil sem sc in še danes sem srečen ko se spo« min ia m veličastnega sprejema, katerega sem bil deležen ob svojem povratku v gu.« »Ali sc n;stc dobro počutili v Ame« riki?« »' 'a nc mor-in trditi. Toda domovina ic domovina in baš v tujini si jo člo» ve'- mnogo v !j zaželi kakor doma. Ame« riki pa dolgujem za svojo osebo mnogo hvaležnosti — saj sem se tam prccej na* učil in z marsičem okoristil.« »Naučil?« »Da kot igralec! Vidite ameriški igralec igra tamkaj povečini zgolj take vloge, ki ležijo njegovemu človeškemu značaju. In» trigant bo ostal pri svojih filmskih intri* gah. ljubavnik vedno lc ljubavnik, nikdar nosilcc kakih karaktemih vlog, edino Lon Chanev je bil izjema med ameriškimi igralci. In baš ta preprostost ameriških igralccv. njih prirodnost in prepričevalna resničnost mc jc naučila, da sem vrgel raz sebe vse teatralične geste in postal člo> vek, preprost in naturcn tudi v svoji igri!« »Kateri so bili vaši največji uspehi v Ameriki?« »Največji moj uspeh v Ameriki ie bil fiim »Krik mesa«. Ta film je tudi docela izpremenil javno mnenje Amerikancev do Nemčije. Ljudje so videli in spoznali, da more tudi Nemec bit dober oče.« »Kako ste zadovoljni s svojim prvim govorečim filmom »Sinji angel«?« »Zagotavljam vas, da sem se v vlogo profesorja Ratha izredno uživel, o čemur sc boste gotovo tudi sami prepričali, čim boste videli film. L:soda moralno in nrav« stveno visoko stoječega šolnika, ki na svoja stara leta krene na stranpota udaja» joč se mamečim vabam strasti in golju* fivc ljubezni, kar izzove slednjič njegovo propast, ta tragedija me je docela pre* vzela s svojo preprostostjo in globoko resničnostjo. Veselil sem se te vloge in jo igral brez vsakega pretiranja čisto po svo* jem lastnem pojmovanju.« »Dovolite mi še kratko perspektivo o vaših načrtih za bodočnost.« »Kakor vidite, sem sedaj angažiran pri Ufi, kjer delam trenotno že na drugem svojem govorečem filmu »Ljubljenec bo» gov«. V tem filmu bom prvič v življenju igral vlogo, ki se konča ugodno — toda o tem kaj več prihodnjič. V splošnem upam ostati sedaj domovini zvest kljub ponov* nun vabilom, s kakršnimi prihajajo dan na dan Američani za razne svoje velike koncernc.« LJUBIMEC On ljubi Julije, noč in breze in z odra krade ženska srca — A ko ga kritik naš obrca, pa nam zvečer zboli od jeze. Izmed Božejevih ČEMU? Čemu Ocvirk nam poezijo sodi? Naj rajše kot Stvaritelj dahne: Bodi! Nekako programatični in tipični za današnji čas so verzi Zorka Fakina: Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije (Nadaljevanje) Zagonetna smrt lorda Kitctaenerja Odhod lorda Kitchenerja so čuvali v strogi tajnosti, vendar se je zavlekel za nekaj dni, do 6. junija. Kajti lorda Kitchenerja so posetili številni njegovi najvplivnejši prijatelji in ga z vso pre-pričevalnostjo nagovarjali, naj ne odpotuje. Opozarjali so ga, da ima v lastnem taboru precej nasprotnikov. Toda lord Kitchener se je zaradi teh bojazljivosti samo smejal. Odločen je bil trdno, da odpotuje na Škotsko in se tam skrivno ukrca na križarko »Hamp-shire«. Tri ure potem, ko je križarka zapustila pristaničše, je nastala strašna eksplozija. Ugasnile so vse luči in sredi groznega trušča je bilo slišati samo kapitana, ki je vpil skozi zvočnik: »Rešite lorda Kitchenerja!« Toda lord Kitchener je ostal na svojem mestu nepremakljiv, kakor da bi sedel v svoji londonski pisarni. Izmed moštva se je rešil samo podčastnik Walter Roggerson. Pozneje je pri zaslišanju pod prisego zatrdil, da na kri-žarki nihče ni opazil kakega periskopa in da je ta morska cesta brez min. Kakor rečeno, bržčas nikoli ne bo moči rešiti zagonetke, kako in zakaj je na križarki nastala eksplozija. Dejstvo pa je, da se niti eden poveljnik kake nemške podmornice ni ponašal s tem junaštvom, česar pa gotovo ne bi opustil, če bi bil res torpediral križarko »Hampshire,« saj mu ne bi izostalo najvišje odlikovanje »Pour le merite«. Zatrjuje se tudi, da je nemška adiniralite-ta doznala za potop »Hampshirea« šele po poročilih svojih skrivnih agentov v Londonu. Na plavajoče mine tudi ni misliti, ker je morska cesta do Arhan-gelska bila stalno zastražena po velikem številu angleških patruljnih ladij. Vprašanje je samo: kdo predvsem je imel največji interes na tem, da odstrani lorda Kitchenerja? Ampak na to vprašanje ne borno izvedeli odgovora... Skrivnostni magnat Vasil Zaharov Ena izmed najbolj čudnih osebnosti, ki sem jih imel priliko srečati v svetovni vojni, je bil Grk Vasil Zaharov. Vedel sem, da je to eden najpremožnejših magnatov na svetu, saj je že takrat po lastnem priznanju premogel 6 milijard švicarskih frankov. Zaharov je tako rekoč svetovni državljan, ker doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, odkod izvira. Sam je navedel, da se je rodil v Carigradu, da pa je njegov oče bil Bolgar ali Rus, njegova mati pa Grkinja. Pariška varnostna policija' se je že davno pred vojno zanimala za Zaharova, ko je še vršil najrazličnejša kupčevanja. Razkrila je, da je njegovo ime prav za prav Basil Zaharia in da je iz Bolgarske. Vasila Zaharova poznajo v vseh svetovnih mestih in mednarodni kapital trepeče pred njegovo močjo. Vsekakor je že dolgo tega. odkar je Basil obrnil hrbet svojemu prvemu poklicu. In ta poklic je bil... lift boy v nekem hotelu v Patrasu. Takrat je pobegnil v Carigrad in začel voditi tujce IX) mestu, k čemer ga je posebno usposabljalo poznavanje grešnih brlogov in skrivnih igralnic v Peri. Neko noč je napravil poznanstvo, ki je bilo odločilno za njegovo bodočnost. Nekemu svojeglavemu Angležu je navihani in šegavi mladič Basil orav ugajal. Razodel mu je. da .ie zastopnik svetovno znane tvornice orodja »VVickers and Maxim« in da jc prišel v Carigrad malce nagajat nemškemu Kruppu. Basil je takoj pojmil. da je treba ugodno nriliko prijeti za lase. Izvrstno ie poznal vse poti. vodeče v sultanovo okolico, vse to po zaslugi vsemogočne besede: »bakšiš...« Tri tedne po tem je angleški zastopnik prejel ogromno naročilo. Samo Basil Zaharia in on sta vedela koliko napitnine in podkupnine je vse to stalo... Zastopnik angleške tvornice orožja je svojim predstojnikom sporočil podrobnosti in gospodje seveda niso opustili prilike, da ne bi pritegnili v svojo službo tako spretnega mladeniča, kakor se je bil izkazal Basil. Poslali so Zaharova kmalu nato v Petrograd. Bivanje v ruski prestolnici je bilo zanj v mnogoterem pogledu plo-donosno. V prav kratkem času je pri-bavil obsežno naročilo. Uvedli so ga v petrograjsko družbo, kjer se je izkazal kot sila spreten, okreten in inteligenten kumpan, ki zna izvrstno živeti. Njegova radodarnost ie hitro zaslovela. In ko so posli vedno bolj in bolj uspevali, ga je veletvrdka »Wickers and Maxim« imenovala za svojega generalnega zastopnika v Rusiji. Po sebi umevno, da se novi zastopnik ni več imenoval Zaharia. Malce je predrugačil svoje ime in odtlej so Vasila Zaharova prištevali k najvplivnejšim osebam na carskem dvoru. To svojo veljavnost pa je znal tudi kmalu pokazati: povabil je najmogočnejšega upravnega svetnika svoje tvrdke na dvorni ples, kjer ga je predstavil carju vseh Rusov. Za to uslugo je bil že po treh letih več kakor bogato nagrajen. Londonski ravnatelj ivrdke »VVickers and Maxim« je umrl in upravni svet je sklenil — postaviti Vasila Zaharova na čelo velepodjetja. Odslej je postal Zaharov tako rekoč svetovni dobavljač Posebno je osrečeval Grčijo, Bolgarsko. da celo maol Črno goro in deloma tudi Avstro-Ogrsko z izdelki tvornice orožja »Wickers and Maxim«. Seveda je favoriziral Grke in jim znatno popuščal v ceni. da jih dobro opremi zoper dednega sovražnika Junka, kar ga pa ni oviralo, da ne bi tudi Turčiji dobav- ljal orožje in strelivo. Ko si je tako zgradil močno pozicijo v Evropi, je posvetil svojo pozornost južni Ameriki. Tam je bilo za moža Za-harovega kova prav mnogo opravka: množica večjih in manjših držav, ki so se medsebojno obdelovale, kjer so spopadi in prevrati bili na dnevnem redu. Nič ni bilo za Zaharova ugodnejšega, kakor vsem tem enodnevnim vladam dobavljati orožje ter jih medsebojno huiskati... Zaharov je pač imenitno znal pobirati iz krvavih spopadov največji dobiček. Takisto je razpredel svoje mreže na daljnem vzhodu: na Kitajskem in na Japonskem. V svetovni vojni je Vasil Zaharov igral seveda sila odločilno vlogo. Bil je dobavljač in bančnik obenem, njegove usluge so potrebovali na vseh straneh, lik pred nastopom svetovne vojne bi bil moral izvršiti zelo veliko dobavo za Nemčijo. Toda izvršil je le del naročila. Ampak Zaharov je znal velikodušno prepustiti ves ostanek angleškemu vrhovnem poveljstvu ... Menda ni treba še posebej poudarjati. da ie Vasil Zaharov bil ena najmogočnejših opor »Dovvning-Streeta«. Zatrjuje se. da mu je »Intelligence-Servi-ce« poveril naročila, katerih vrednost je presegala 500 miljonov funtov šter-lingov. Toda bilo je sklenjeno, da Zaharov izroči 10 odst. dobička blagajni »Intelligence-Service«. kar je seveda tudi promptno storil. (Dalje prihodnjič.) \16 Ponatis prepovedan. v KRIMINALNI ROMAN V boju za to srečo, ki jo je pričakovala kljub vsem dvomom s tako eotovostjo. da so bile vse njene misli posvečene samo načrtom bodočnosti, je videla predvsem samo sebe. Spočetka sta jo zadrgo v aii V CM lil bojazen prea svetom, ki jo bo obsodil, kakor obsodi vse one, ki se izneverijo konvencionalnosti in imajo dovolj poguma, da stopijo na krivo pot. In kriva je vsaka pot, ki ne vodi do široke, izhojene ravne ceste, po kateri se preriva v blaženem zadoščenju gosta množica ljudi po imenu. Tako so jo učili doma, tako je slišala v šoli in tako je živela vse dotlej, dokler ni spoznala, da ne more veljati za vse ljudi enaka postava. Večkrat, ko je mislila na Rika in si domišljala, da ne bi mogla več živeti brez njega, se je samozavestno ustavila v mislih in se prepričevala, da bi bila tudi brez njega prišla do pravega spoznanja. Ko pa se je spomnila življenja, ki ga je živela, preden se je seznanila z Rikom, je bila znova uverjena, da bi brez njega še dolgo ali celo za vedno ostala sužnja namišljene ljubezni. Nikoli prej ni razmišljala o bistvu ljubezni, ki naj veže moža in ženo za vse življenje. Zakon je svet in nerazdružljiv, so jo učili, niso ji pa povedali, da je svet in nerazdružljiv le tedaj, če temelji na iskreni medsebojni ljubezni. na spoštovanju osebne in duhovne svobode obeli zakoncev. Istovetila je zakon in ljubezen, ki se je ni mogla misliti izven postavno dovoljene skupnosti. Še dolgo potem, ko je dejanski že prelomila zakonsko zvestobo — in prelomila jo je v trenutku, ko se je zavedla, da ljubi Rika in je uživala v tej zavesti — se ni mogla osvoboditi misli, da njeno razmerje do Rika ne more biti ljubezen, ker je poročena z drugim. Zatajevala je srce in vse, kar je čutila v njem. Molila je in bežala pred skušnjavo, se obtoževala pred Bogom in pred seboj, toda srce, ki ga je bila zatajevala, je bilo močnejše od duhovnega orožja. Čutila je, da so v življenju stvari, ki jih človek ne more premagati, ako noče zatreti prirodnega hrepenenja po uživanju sreče v ljubezni. Tako je prišlo, da se je v boju med srcem in voljo odločila za srce in sklenila, da gre naprej, ne meneč se za sodbo ljudi. Kdaj pa kdaj se je že zgodilo, da je za trenutek omahnila, toda vselej se je vzravnala z zavestjo, da ljubezen ni zločin in da je greh le tisto, kar stori človek hote in ve-doma slabega. Kakor o sebi, tako je mislila tudi o Riku. Samo to se ji je zdelo čudno, da je Riko navzlic vsem prijaznostim tako hladen v občevanju z njo. Vedela je, da hrepeni po njej, ni pa mogla razumeti, zakaj ne uteši svojega hrepenenja, ko je pri njej. Res, večkrat se je uprla, ko je čutila njegovo strast, toda Riko bi bil moral vendar razumeti, da je treba pošteno žensko izvojevati. Sicer pa ni treba, da bi se ženska udala vselej, kadar hoče moški. Tudi v tem oziru so meje. ki jih mora ženska čuvati, ako hoče, da ne vidi moški v njej zgolj predmet uživanja. Ljubezen se mora premagovati vse dotlej, dokler ni zagotovljena njena bodočnost. Navzlic temu se je čudila Rikovi hladnosti v njeni bližini. V začetku jo je smatrala za obzirnost in spoštovanje, ko pa je opazila, da se njegova hladnost stopnjuje po vsaki njeni odpovedi, si je pričela očitati preveliko in nepotrebno tenkočutnost. Te in slične nazore si je pridobila po seznanitvi z Rikom, ki se je v marsičem strinjal z njimi. Tudi on je menil, da mora ostati razmerje med moškim in žensko kar najdelj idealno in ni priznaval pristnosti ljubezeni, ki se ne zna premagovati. Zato so bile razočarane vse ženske, s katerimi se je spoznal. In baš v tem razočaranju je videl potrditev svojega mnenja o ženski materialnosti. * * * Megleno jesensko jutro je objelo Rika, ko jc zaklenila Jana za njim duri. Ni bilo prvič, da se je poslovil rano v jutro od ženske, toda bilo je prvič, da se je poslovil po skupni noči od ženske, ne da bi ga bila premagala strast. Počasi je stopal po vlažni cesti. Noge so se premikale proti mestu, v mislih pa je bil še vedno pri Jani. Ponosen občutek za-dovoljnosti in zadoščenja obenem je spremljal njegove misli. Ko je prišel domov na Mirje, ni legel k počitku, čeprav je bil truden, ampak je sedel na divan in se zatopil v noč, ki jo je preživel z Jano. Strast, razigranost, nervoznost, radost in otožnost, vse, kar razveseljuje in žalosti človeka, vse se je borilo v njej. Njemu bi bilo treba le stegniti roko in držal bi zdrav in zrel sad, pa je znal ukrotiti roko, da je padla kakor mrtva in se ni ganila do jutra, ko ga je nenadno prehitelo hrepenenje, da je zaječal v duši in zmagal. Prvič je imel priliko, da je pogledal v njeno intimno življenje, prvič so se mu odprla vratica v njeno srčno kamrico. Do sedaj je bil uverjen, da ga ljubi samo zaradi nesreče v zakonu, to noč pa se je uvcril, da ga ljubi iskreno in da hoče biti popolnoma njegova. »Kaj naj storim?« se je vprašal in v odgovor so mu odmevale njene besede, da jo mora še danes spremiti v kraj, ki sta si ga izbrala že pred tedni. »In potem?« je planil z divana, »kaj potem?« Saj je naravnost zahtevala! In pretila je! Vso odgovornost ie zvalila nanj in se čudila, kako more omahovati! Rotila ga jc, da ji mora ostati zvest, ker je žrtvovala zanj in zaradi nicga vse in da je njeno življenje odvisno samo od njegove ljubezni! »In jaz? Ali jo ljubim? Ali jo ljubim tako, kakor misli ona?« se je vpraševal in gledal njeno sliko na posteljni omarici. Vem, da me ljubiš, da me ljubiš tako, kakor ljubim jaz tebe, mu je govorila ponoči in ga spominjala na prisego, ki ji jo je bil dal po zadnjem Feliksovem napadu, ko je skoro omedlela v njegovih rokah. »Ljubim? Da, ljubim, toda ta ljubezen je drugačna nego misli ona!« si je odgovoril in si pokril obraz z rokama. Danes, neodložljivo danes! Za vedno, Riko, ki te ljubim bolj od vsega na svetu! mu je zatrjevala in ga prisilila, da je moral ponovno in ponovno pritrditi njeni zahtevi. »Jana, Jana! Storil bom, kar sem obljubil. Ne iz ljubezni, ne, ne! Ne iz ljubezni! Prijatelj sem tvoj in to je vse! In to mora biti vse!« Stopil je k oknu, ga odprl in globoko zadihal megleni zrak. Pogledal je na uro. Šest. Za trenutek je pomislil, ali naj gre počivat ali kaj naj stori, pa je sedel nazaj na divan. vzel z mize vozni red in poiskal v njem progo, ki jo je bil že tolikokrat preučil, da jc znal na pamet vse postaje od Ljubljane pa do morja. f "j CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din, Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 lf€doi* hoče da se mu po«/;« po pošti naslov a K tcafco drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj priloii v »namicah a • sicer ne ho prejet odgovora t ^ £,WbBW CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. 1 Dekle staro 14 — 17 let. sprej-tiem v trgovino z mešanim o1 agom. Najrajši na z dežele. pomagala bi tudi v cospodinjstvu. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v ©kI. oddel. »Jutra*. 30104-1 Več slikarskih in pleskar, pomočnikov sprejmem. Naslov v trgovini barv »Lastra«, Oo-»posvetska e. 12. 3589S 1 Hlapca in delavca ilrava in pridna, sprejme Jk!. Kavčič, Zg. Šiška 125. 35906-1 Tapetii. vajenca »prejme Rudolf Radovan, tapetnik, Mestni trg 13. 35229 Čedno kuharico ia vse, pridno, pošteno, k zakoncema brez otrok v stalno, dobro služba v manjšem mestu. Po-t. i'-tbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lekarna«. 34766 Krepkega vajenca »a ključavničarsko obrt »prejmem. — Ivan Zorko, Glince. 3.5814-1 Lčenca pridnega in poštenega *r>re\jme V. Kosi. ortopedi-ški čevljar. Šoštanj. 35792-1 Prodajalko ktrjeno v manufakturl, z vrjčietnimi izpričevali In znanjem npmsčine sprejme Ivan Savnik, Kranj. 35801-1 Korespondentinjo dobro izvežbano na stroja z znanjem hrvatskega, nemškega jezika in obeh »ienografij išče za takoj w-ornira »Titan* d. d. v K'imniku pri Ljubljani. — lK»bra plača. Obširne po* nidbe poslati direktno na tvernieo. 35892-1 Učenca s primerno šolsko Izobrazbo sprejmem v modno trgovino v Ljubljani. Vso oskrbo v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutrac. 36005-1 Učenca pridnega in poštenega s potrebno šolsko predizobraz-bo, dobrega računarja, sprejme velika trgovina z mešanim blagom na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Marljiv učenec« na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani. 36000-1 Učenko za trgov. meš. blaga na deželi, s primerno šotsko •izobrazbo, pridno in pošteno, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35642 Gospodična starejša, čedne zunanjosti zna dobro kuhati, išče službo; gre tudi za gospodinjo. — Ponudbe pod »Dobra k'uhariea« na Dgl. oddelek »Jutra«. 35723-2 Gospodična vestna ln točna, želi me sta kot pisarniška moč. — Cenj .vrdke naj pošljejo naslove na oglasni odde tek »Jatra« pod šifro »SI guma računariea«. 35875 Otroški voziček dobro ohranjen, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35903-6 Prodajalko za cvetličarno sprejmem. Iztične vezačice imajo prednost. Naslov oove ogl. oddelek »Jutra«. 36076-2 Trgov, vajenca sprejmem s celo oskrbo v trgovino z meš. blagjm. Ponudbe na oglasni od e-lek »Jutra« Dod »Pošten vajenec«. 333' Učenko f Drimerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino s čevlji. Predstaviti se ic osebno. Naslov oove ogl. oddelek »Jutra«. 36045-! Štedilnik lončen, že rabljen, poceni naprodaj. Mlakar B., Si ška, Černetova 3. 35851-6 Divan za 200 Din prodam. Dn najska 7, nasproti artilje rijske vojašnice. 3550; Nove vrata 7 okvirjem 70 krat 190 rrodam. Maia čolnarska 5. Ljubljana. 36173—6 Učenka se sprejme Modni salon Mine Kovačič, Mestni trg 20-11. 35901-1 i vajenca za kleuarstvo in Lutzove peči. sprejme Klančar in Srebotnjak. Gosnosvetska c. št 18. 36029-1 Vajenko Kuharico samostojno in čedno, sprejmem proti dobri me-»i-cni plači. Elza Sjv-ir. l.iuhl.iai a, Gosposvetska •Cita 5/Ii. 35813-1 Samostojnega klobučarja i» moške ln ženske klobuke išče indnstrija šešira S. S''huster, Zagreb, Pal-motičeva 5. 35836 Vajenca poštenih staršev sprejmem v trgovino z meš. blagom. Naslov r>ove oglasni oddelek »Jatra«. 35969-1 Prodajalko prvovrstno moč sprejmem takoj, hrana in stanovanje r hiši. Imeti mora najmanj 4 do 5 let pomočniške dobe ter zmožna voditi samostojno trgovino. Ponudbe pod »Prvovrstna moč 34« iu ogl. odd. »Jutra«. 35973-1 Učenko snreime damska krolačica. Naslov v oglasnem odde' ku »Jntr?.* 36064-1 za damsko kroiaštvo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30021 -J Učenko 23 strojno pletenje sprejmem. Pride takoj k stroju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36125-1 Prodajalko zmožno in pošteno mlajšo moč. veščo nemščine ev italijanščine, sprejmem takoj na deželi. Lastnoročno pisane ponudbe s priloženo sliko se bodo upoštevale. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Desna roka«. 36223—1 Izurjena šivilja z dobrim okusom, se priporoča damam na dom. Sv. Petra naši® 49 . 36103-3 Šivilje za pletenine, dobijo de!« na dom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36127—3 Jk Šofer trezen in zanesljiv vozač, išče službe k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avto«. 35775-2 r4 r§ ftadio fin, enoceven aparat po ceni proda Vičič, Litija 25 35405 Lepo spalnico kompletno, prodam radi pomanjkanja prostora po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35313 Trgovski lokal z vso opravo, skladiščem in stanovanjem oddam v najem. Kraj leži ob državni cesti ter je zelo prometen. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35799-19 Lokal s stanovanjem in dobro uvedenim poslom na glavni cesti na prometnem mestu v Karlovcu prodani zaradi družinskih ozirov. — Liščič, Žetalište 2. 35783-19 Lokal s sobo pripraven aa pletiljo ali modistinjo ali kakega obrtnika, oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. • 35641 Vinsko klet s sodi in vsem inventarjem, oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 301,13-19 Skladišče sposobno za novo vino ea 1—2 vagona, se Išče. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skladišče«. 36088-19 JS '4JL&L Tovarno upognjenega lesa. polno-jarmenik, vilo in posestvo proda za 600.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. 83787 20 Hiša z vrtom in 1 oral njive naprodaj. Dolgoše 79 pri Mariboru. 35921-20 Posestvo 37 oralov v Dobrenju proda ali odda v najem J. Medved, p. Pesnica 102. 35919-20 Parcelo poleg nove šole v Zg. Šiški ugodno prodam. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 36042-20 Stavbišče ob Dunajski cesti, začetek Stožic. nrodam za V5.000 Din. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«. 36037-20 Stanovanje sobe in kuhinje pod&trei no, oddam za oktober 1 ali 2 osebama. Naslov t oglas. odd. »Jutra«. S5966-21 Hišo v centru, v dobrem stanju, 9 trgovskimi lokali; kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski lokal«. 35856-20 Hišo enodružinsko, prodam, njiva, 3 mernike posetve z vrtom, skupna cena 38.000 dinarjev, v bližini Kranja na ravnini. Ponudbe na naslov: Kalan Valentin, kurilnice, Jesenice. 35986-20 Vinograd en oral, i udobno hišo, med Konjicami iD Slov. Bistrico ob avtobus-progi na prodaj. Pojasnila daje Jos. Prus, Konjice. 35652 Hišo sposobno za vsako obrt ali trgovino, nrodam v industrijskem okraju ob cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36096-20 fUmrViilUt!1 Stanovanje dveh velikih sob, kuhinje, kopalnice, predsobe in pritiklin se odda z oktobrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36083 21 Stanovanje ol stoječ. 17 sobe, kuhinje 'n kabine'* i vsemi pritiklinami, Jčem za nov. ali dec. Dopise na oglasni oddelek »Jatra« pod »Suho io zračno«. 352S4 Stanovanlfi pripravno za obrtnika, 15 minut od Celja, oddam. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »3S0«. 35758-21 Stanovanje dveh sob s pritiklinami (kopalnico, elektr. razsv.) iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj stanovanje«. 35756 21 Stanovanje dveh sob, kuhinje, pritiklin in balkonom, blizu trnovske cerkve, oddam onemu, ki plača za eno leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35953-21 Stanovanje 3 sob s pritiklinami oddam po zmerni ceni solidni stranki. Naslov Dove osi. CKidelek »Jutra«. 36058-2» 3 sobno stanovanje solnčno. oddam za I. oktober. Kodeljevo ob Liub-Uanici 33. 36027-21 Več stanovanj oddam do smrti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »100«. 36189-21 Dijakinjo snreimem v vso oskrbo, na-snroti obrtne šole. Otruba. Rimska c. 17-1. 36652-22 Dijaka sprejmem za 500 Din mesečno na stanovanie in hrano, kateri plača za eno leto naprej. Cenj. nonudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoi 7«. 36139-22 I—2 dijakinji sprejmem z vso oskrbo na stanovanje v sredini mesta. Klavir. Stari trg 2/2. 36214—22 Dijaka blizu učiteljišča sprejmem. Klavir. NasioT v oglasnem oddelku »Jutra«. 35915-22 Kljub vsemu zmaguje LIGI8 LIGA nad vsemi ostalimi brezalkoholnimi pijačami! Kdor enkrat poskusi, ostane za vedno njen pripadnik. 11607 V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati in sestra, Frančiška Benčina roj. škamperle Ob&ina Ljubljana Mest-ri pogrebni zavod Dijaka sprejmem kot sostanovalca blizu obrtne šole. Na sbv v oglasnem oddelka »Jutra« 36302_22 Dva dijaka nižješolca sDreime učiteljska družina za 650 Din. Pomoč nri učenju, elektrika. Naslov v oclasnem oddelku »Jutra«. 35433-22 nižješolca h boljie rodbine sprejmem oa brano in stanovanje. R. L Ljubljana. Poljanski nasip it. 12, U. nad., vrata 61. 10. 3M17 Dijakinjo sprejmem na stanovanje ln vso oskrbo. Skrbno nadzorstvo ia mlajši pomoč pri učenju. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 85819-22 Dijaka sprejmem na stanovanje In hrano. Na razpolago sed-mošolec. Poizve se v podr. »Jutra« v Mariboru. 35923-22 Dijake nižjih razredom sprejmem na stanovanje t bližini gimnazije. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35046-ae Dijaka sprejmem na boljše stanovanje in hrano. Naslov oo-v oglasni oddelek »Jutra«. 36075-22 Dijaka spreimem v vso oskrbo v sredini mesta i>o nizki ceni. Ana Huetter. Tavčarjeva »I. 11-4. nasproti sodniie. 36031-2? 2 dijaka iz boljše hiše sprejmem v vso oskrbo. Fon. Vrhovče-va 1-1. na Taboru 36015-22 Dva dijaka »prejmem t tso oskrbo. Prav lepa soba to dobra hrana. Cena ta oeebo 600 Din. Maribor, Magda-lenska ulica 68. 359S1-22 Čisto sobico oddam solidnemu gospodu za stalno i. s. takoj ali s 1. oktobrom na Friškovcu št 4 36166—23 Prazno sobo s štedilnikom, za 150 Din mesečno, išče res solidna oseba. Ponudbe uod »Bližina« na oglasni oddelek »Jutra«. 36169—23 237 Glasba osrečuje...! Malo sobico s kuhinjo, takoj oddam cosoodični ali stranki brez otrok. Hrenova ulica št. 5. 36175—21 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo v sredini mesta. Naslov v osiasnem oddelka »Jutra«. 36079-22 2 prazni sobi vezani, oddam r centre mesta. Vhod iz stopnišča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36229—23 Veliko sobo onremljeno ali neonremlje-no za 2 osebi z vso oskrbo. takoi oddam. Pred škofijo 21-11. 36150—23 Ce J9 šBUte, prav posebno pa, te se sami s njo bavitel NI TREBA, DA JE VAS DOM BREZ GODBE! Ce stopite z nami v stik in si izberete kakšen poceni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in brezplačni veliki katalog-« Dobavimo vam direktno te tovarne v Nemčiji, od-nosno prodajne podružnice V Mariboru. Pišite takoj na naslov: MEIMEL&HEROLD MARIBOR ST. 101-B 2 dobro ohranjeni prepro in nekaj drugih stvari prodam. Bleiweisova cesta 9/III. 267 w Tužnih src poročamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da je iskreno ljubljeni soprog, oče in tast, gospod PROMETNI ZACOD ZA PREMOG i t LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Filip Frank I premo« upokojeni državni mostninar po daljši in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 79 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 9. septembra 1930 ob 10. uri s sv. mašo-zaduš-nico v Radečah pri Zidanem mostu. Radeče, dne 8. septembra 1930. Marija Frank, žena. Pepi, Albin, Feliks, sinovi. — Marica, Amalija, Irena, sinahe. domači in inozemski, za domačo kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst WZ f/ livarniški, plavža rski ilLVll.)^ in plinski. BRIKETE Prometni zavod za premog, d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15,1. 10 v nedeljo, dne 7. t. m., po daljši bolezni, previde-na s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 9. septembra 1930, ob 4. uri popoldne od doma žalosti, židovska steza št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. septembra 1930. Luka Benčina, soprog. — Anton, sin. — Irma, hči. — Olga roj. Grilanc, snaha, in ostali sorodniki. Občina Ljubljana Hestni pogrebni zavod Umrl nam je naš dobri soprog, oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod MATIJA KUMP kapetan v pokoju Pogreb se bo vršil v sredo, dne 10. septembra 1930, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Selenburgova ulica 1. Sv. maše zadušnice se bodo brale v četrtek, dne 11. t. m., ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana — Idrija — Novi Sad — Split — Celje, dne 9. septembra Marijana Kump roj. Souvan, soproga. — Stana ing. Lausova, ing. Marijan Kump, s. Deodata Kump, Božena Kump, Bogdan Kump, Marija dr. Zelenikova in Lucija Kump, otroci, in vsi ostali sorodniki. Izdaja za konzocij «Jutra» Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezer Sek; vsi ? Ljubljani.