PREVOD Miloš NIKOLIC* izvirni znanstx'eni članek ŠVEDSKA DRUŽBA, SINDIKATI IN DELAVSKA PARTICIPACIJA v iK-kciii prispevku v londonskem časopisu The Hconomist, dne 7. 3. 1987, jc hilo zapisano naslednje: Švedska jc določen gospotlarski paradoks; ima največji javni sektor, večji kot v kateremkoli drugem industrijskem gos|X)d;irstvu, največje davke, najbolj nizvito državo blaginje, najmanjše razlike v mezdah in močne sindikate. Po prcvhidujoči gospodarski modrosti bi morala trpeti napade euroskicrozc, s togimi trgi delovne sile ter industrijo, olx)lek) za artritisom. Namesto tega im:i ■Švedska veliko število velikih in močnih gospvedski model države blaginje Obič;ijno jc, da sc družbeni sistem države blaginje (\velf;ire stale) n;i Švedskem imenuje šredskl model. Glede na veliko podobnost švedskega družbeneg;i sisiem;i z družbenimi sistemi Norveške, D;inske, Finske ler Islandije, sc jc udomačil tudi izraz skandinavski model, ki se nanaša n;i leh jx;t skandin:ivskih (nordij.skih) dežel. Tu je potrebno omenili. d:i eden najvidnejših švedskih sociologov Goran Ther-Ixjrn meni, da pojem modela ni ustrezen niti za .švedski sistem nili za katerikoli drugi sistem, k;ijti ta j)redpo.stavlja predvsem to, ila jc ustrezni družlx;ni .sistem izključno rezultat uresničcvanj;i nekega projekta, kar ni točno, kajti obstoječe družbe ni.so kar znislc v delavnicah nekih tvorcev modela, pač pa so nastale v konfliktih zgodovinskih sil, pri čemer pa so bili dejansko prisotni tudi ustrezni projekti. Namesto uporabe pojm;i modela Therborn pri :inaliziranju švedskega družbenega sistema uporablja |X)jem ivedski obrazec (Sw edish p;iitcrn), ki je usmerjen k možnostim, v okviru katerih .so i.skane perspektive (Goran 'Hierborn 1991a, 2-3). Čeprav sc strinjamo s Therbornom, tu vendarle uporabljamo običajni izraz modchi kot terminus technicus, torej kot izraz, ne pa kot pojem. Navedli bomo temeljne značilnosti švedskega modela, tako kot jih razlagajo in opisujejo s;imi Švedi. Temeljni dejavniki švedskega modela, ki je podoben tudi tistim v drugih nordijskih držav;ih, .so naslednji: • Mlltii Sibotii'. f>iil>lklsl 1. Neodvisni, močni in ccniralizirani socialni partnerji - s posebno visoko ravnijo sindikalnega organiziranja v okviru sindikalnih konfederacij, ki niso razdeljene |x> ideoloških kriterijUi, pač pa so urejene po industrijskih panogah in strokovnih kategorijah zaposlenih, in - z združenimi privatnimi podjetniki, - z željo pogajati se in doseči sporazum, ki bo v korist vseh, pri čemer u|x>Stevajo tako potrebo po dinamičnem in odprtem tržnem gospodarstvu kot nujnost doseganja družbene enakosti. 2. Država, ki so jo dolgo časa vodili socialdemokrati, ki .so tesno povezani s sindikati; država, ki jc - protagonist makroekonomske politike in - cnlgovorna Zii vzdrževanje |X)lnc zaposlenosti in za sistem redistribucije; glavne dejavnosti države pa so: - ukrepi, usmerjeni k izboljšanju gos|x>darske konkurenčnosti in obnovi industrije (z uvajanjem novih proizvodnih modelov in |X)dporo sindikatov v organiziranem udejanjanju sprememb v ix>djctjih, kot tudi s pomočjo monetarne politike, nadzorovanjem inflacije ter |X)litiko potrošnje); - solidarnost glede mezd, omejevanje razlik v mezdah med gospodarskimi panogami, podjetji in profesionalnimi kategorijami in sicer a) s pomočjo centraliziranih pogajanj o mezdah, ki jih spremlja ustrezna regulacija na lokalni ravni, b) z dajanjem prednosti nizkim mezdam in c) obdavčenjem ekstraprofit;i vi.sokoprofitnih podjetij; - aktivna vloga države na trgu delovne sile, ki predpostavlja a) stalni sistem izobraževanja, ki zagotavlj;i mobilnost z;tposlenih, b) regionalno in industrijsko politiko, c) stalno in občasno zajjoslovanje v javnem sektorju in d) omogočanje zaposlovanja žensk (skrb za otroke, odsotnost staršev z dela); - politike, ki izboljšujejo blaginjo vseh, oziroma politika blaginje (Wohlfahrtspolitik), cesto jrajmovana kot država blaginje, in to s pomočjo a) visokorazvitih javnih služb (zdravstvo, izobraževanje, otroci, starejši ipd.) in b) vi.sokih diivkov (European Commission 1996,100-101). Gospodarstvo in družbene službe Sved.ska družba je že v veliki meri vstopila v t. im. postindustrijsko fazo razvoja. V 1991. letu je bilo v kmetijstvu zaposlenih v.sega 3,2 % celotnega prebivalstva, v industriji in gradbeništvu 28,2 %, v družbenih službah in v upravi pa celo 68,4 %. Zaradi primerjave dajemo ustrezni primerjalni pregled: OtUuitek /Mvbivaktvo zaposlenega v kmetijstvu, industriji in profesionalnih nienedžerskih dejavnostih v 90. letih: Kmetijstvo Industrija Profesionalne In menedžerske dciavn(»sti ZDA 2.9 26 16,5 V liricinija 1.3 30,« 15,9 »elgija 2.9 32.1 15.7 Svedsk;! 3.1 25,7 31,9 Nemčija 3,4 30.2 16.1 Niz<)/.eni.ska 4,5 22 2 23,2 Danska 4.5 30,2 23.2 Norveška 5.2 24,6 23.7 Japonska 6.2 34.2 11,5 Avstrija 7.1 34,9 14.7 Francija (19K2)* 7,6 30.9 14.1 Italija (19«2)' 9,3 20.7 11.5 .Španija 9.4 35.5 10.1 .Sk)vcnlja 11,7 36.3 15.3 Irska 11,8 23.2 14.3 Grčija 12,5 23.2 12.4 Mad/.arska 6,0 51.4 14.7 H>nugiilska 17.0 31.« «.5 Komunija 19,5 1 55,4 9,2 Goran Therborn 1995, 75 Švedska ima zelo razvil javni sektor, ki zajema driižbene službe, energetiko, promet in manjši del industrije (okoli 10 %). Od 1992. leta do 199'4. leta, v olxlol> ju, ko niso bili na oblasti .socialdemokrati, .so bile izi>eljane določene privatizacije na področjih telekomunikacij, železniškega prometa, trgovine in letalstva (Eiuopean Commission 1996,96; 97). Vendar ima Švedska tudi zelo močno in dinamično industrijo. N;i seznamu 500 največjih evropskih korporacij (velikost je računan:i ix) realizaciji k;tpitala na trgu in razdeljena s številom prebivalstv;i) je Švedska na tretjem mestu za Švico in Veliko Britanijo (Goran Therborn 1995,149). Glede na relativno majhno notranje tržišče, je Švetiska prisiljena izvoziti velik del svojih proizvodov in storitev. V obdobju 1980 -1985 je švedski izvoz, v cenah na drobno, znašal 33,1 % bruto nacionalnega dohodka. Pred njo so bili v tem obdobju Belgija z 72,3 %, Nizozemsk;i z 58,8 %, Norveška s 40,8 %, Avstrija z 38,2 %, Švica s .37 %, Danska s 36 % ter Finska s 34,5 %, za njo pa Nemčija z 29,6 %, Velika Britanija s 27,8 % ter Ja|xjn.ska s 14,5 % (ibid., 4-5). Švedski izvoz jc po letu 1985 še naprej rastel. S prihotloni na oblast 1932. leta, se je .švedska .socialdemokratska delavska .stranka soočila z veliko gospodarsko krizo 1928-1933, \-cndar pa je bila prva [politična sila na svetu, ki je pri vodenju države in gospomočjo nizkih obrestnih mer in organiziranjem javnih del, kar vodi k izboljšanju socialne pravičnosti in .socialne stabilnosti. Vse to bi pripeljalo do nekakšnega modificininega kapitalizma, v katerem bi bili denarni motivi manj pomembni (.l«hn Meyhard Keynes 1956). Ta Keynesova pojmovanja so imela odločilen vpliv na moderno socialdemo-kracijo in so postala teoretična jx>dlaga za državo blaginje. Dej.stvo je, da vse do tridesetih let tega stoletja socialdemoknicija nI injela nikakršne lastne ekonomske |Jolitike. Ekonom.ska teorija levice je bila teorija, ki je kritizirala kapitalizem, poudarjala premoč scKializma in zagovarjala program nacionalizacije produkcijskih sil. Ko je bil ta program susjx;ndiran (kar ne pomeni tudi opuščen), ni obstajala več nikakršna ekonomska politika levice. Dejstvo je, da .so sociaklemokrati v mnogih državah hitro odkrili v Keynesovih idejah, posebno še po objavi njegove knjige Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja, prav to, kar je bilo zanje zelo nujno, to je jasno politiko upravljanja kapitali.stičnega gospodarstva. Keynesljan.ska revolucija, je ponudila .sociaklemokratom cilj, ki je upravičil njihovo udeležbo v državni oblasti, hkrati pa je afirmiral Ideološki značaj politike razdelitve, ki je favorizirala delavski razred. Keynesijanstvo ni bilo samo teorija, ki je upravičevala udeležbo v oblasti (vladi), pač pa je bila to teorija, ki je nepričakovano dala delavskim interesom univerzalen položaj. Prej so imeli zahteve po povečanju potrošnje za škodljive nacionalnim interesom, višje mezde bi |xjmenile nižji profit, to pa naj bi zmanjševalo možnosti investiranja in bodočega razvoja. Edini prepričljivi odgovor na krizo je bilo zmanjšanje stroškov proizvodnje, kar |X)mcni tudi zmanjšanje mezd. Toda logika Keynesove teorije višjih mezil, je |X)menila tudi povečanje agregatnega povpraševanja, kar je povzročilo povečana pričakovanja profita, povečanje investicij in predvsem vzjx)dbujalo proizvodnjo (A. Przevvorski 1985, str 36-37). I'Jejstvo je, da je Švedska začela že v začetku tridestih let razvijati ekonomsko politiko na keynesijanski podlagi, kar je omogočilo zgodovinski kompromis dela in kapitala v tej državi. Ocl srede 30. lei politiko socialdemokratskih vlad zaznamuje prav to, kar smo imenovali zgoilovinski kompromis med delom in kapitalom, ki je postal možen, toda tudi nujen, zaradi ločevanja politične in ekonomske moči. Zgodovinski kompromis je povzročil preobrat od "ničelne" konfliktne situacije k "pozitivni" strategiji razrednega konflikta. Ta je temeljil na osnovni formuli .sodelovanja delavskega gibanja in zastopnikov kapitala z namenom pospeševati gospodarsko rast. Odločanje na področju proizvodnje je bilo v glavnem prepuščeno kapitalu; delavsko gibanje pa je s svoje strani pre\'zelo odgovornost, d;i s jx^sredovanjem vlade s političnimi sredstvi izvede razdelitev v.se večjih sredstev v skladu z n;ičeli družbene pravičnosti. Menili so, da t;ikšna strategija hkrati pospešuje tudi dozorevanje kapitalizma, s tem pa tudi gibanje k .socializmu (Walter Korpi 1984, 4.39-440). Močna država in razvila civilna družba R;tzvoj švedske družbe, a tuili tiružb v vseh drugih sk;indinavskih državah, kaže na možnost hkratnega obstoja močne države in razvite civilne družbe. Švedska in druge skandin;ivske države, imajo tradicijo močne drž;ive, tako d;i so pripadale in pripadajo skupini drž;iv kot je npr biv.ša Prusija ali sodobni Av.strija in Francija, kar |x>meni, da so v tem smi.slu različne od Velike Britanije, Nizozemske, ."^vice ali ZDA. Država je bila dolgo pojmovana kot osrednji vzvod družbene organizacije in družbenih .sprememb, kar je bilo in o.stalo rezultat luteran.ske državno cerkvene tradicije. Osrednje mesto države n;i .^vedskem je navidneje izraženo v socialnih dej;iv-iiostih drža\e, kamor sodijo izobraževanje, zdravstvena zaščita in pokojnine ter dejavnosti, ki zagotavljajo tloločeno stopnjo družbene enakosti. Hkrati ima Švedska tudi zelo razvito civ ilno družbo, kar je eden glavnih razlogov, tla močna država na Svetiskem ni izpeljala kakšne različice etatističnega sistema. Steviln;! |XJmembna .socialna vprašanja se na Švedskem rešujejo v okvirih civilne tiružbe. Na primer, na Švedskem ni bilo in ni tripartitnih kolektivnih pogajanj. Subjekta pogajanj .sta združenje tleldatkih, .so investicije vložene 1959- leta prinesle 1984. prihodek v vrednosti 7,22 % na .Švedskem, 4,38 % v ZDA, 4,11 % v Nemčiji in 12,26 % na Japonskem. Leta 1985 je bilo npr izvoženih 46 % industrijskih proizvodov narejenih na .švedskem (Goran Theriiorn 1991). Uspešnost .švedskega gospodarstva kažejo naslednje tabele: Mediicirodmi primerjava gospodarskih dosežkov Švedske v obdobju 1964-1973: Kast per capita l.ctna r;ist izvoza Inllacija Nezaposlenost letni % % indc.\ (1950-100) 1964-73 povprečje Swdska 3.1 7,0 285 1.9 Avstralija >.5 5,8 280 1.8 Avstrija 5,0 10,8 280 1.7 Helgija 3,6 9.4 192 2,3 Kanada 3.0 7.0 188 4,7 Danska 3,3 6,9 294 (1.3) Finska -1,2 7.2 351 2,2 Francija 4,1 8.2 310 2,3 NcmCija 5,0 12.4 187 0.8 Italija 4,8 n.7 243 5,4 Japonska H,4 15.4 321 1.2 Ni/o/cniska 3,5 10.3 250 1.2 Norvc.ška 7.3 296 1.7 ■Švica 3.1 8.1 198 (0,5) V. Dritanija 2,5 3.9 284 2,9 ZDA 2,2 6,3 185 4.4 Srednja vrcdno.si 3,8 8,6 259 2.5 Mednarodna primerjava gospodarskih dosežkov Švedske v obdobju 1974-1985: Rast per capita l.ctna r;ist izvo/j Inflacija Nezapo.slenosi letni % % index (1950-100) 1964-73 povprečje Š\-edska 1.6 3.3 9.8 2,4 Avstralija 1.5 4.2 10.4 6,3 Avstrija 2.4 5,7 5.7 2,5 iJeigija 1.6 3,3 7.7 8,8 Kanada 2.4 5,1 8.6 8.6 Danska 1,8 4,0 9,7 (7.6) Finska 2,4 4,4 10,9 4,8 l-rancija 1,8 5,0 10,5 6.4 Nemčija 2.0 4,8 4.5 4.8 Italija 1,7 5,9 15,5 7,9 Japoaska 2,9 9,5 6.8 2,2 Nizozemska 1.1 3.0 5.9 7.5 Norw.zemska 91 Avstrija 76 Norveška 10« Danska 88 Japonska 75 Sved.sk:i 100 Finska 85 V. Britanija 66 Coran Therborn 1991, 6-7 Rezultati na socialnem podrrtčju Gletle tloseženih rezultatov na socialnem področju, je Švetiska netivomno pr\'a v svetu. Na socialnem področju sc tlejavnosti države na Šved.skem, in temu ustrezni rezultati, nana.šajo na a) izboljšanje blaginje prebivalst\'a s pomočjo razvejane mreže javnih služb (t.i. welfare dejavnosti v ožjem smislu); b) polne zaposlenosti in c) omejev;mja oziroma izenačevanja meztl na podkigi solidarnosti. atl a) V jx>vojnem olxlobju je Švedska jx>stala votliln;i drž;iva na socialnem potl-rt)čju, usmerjenim v socialiio blaginjo (.Sidney Verba in dr 1978.36). Ukrej>e, ki jih je sprejela, je mogoče razvrstiti v tri skupine. Pr\'a zajema brez-l^hično ztlravstveno z;tvaro\ anje, brezplačno šolanje, tltxlatke z;i otroke, osnovno pokojnino in pet tetinov plačaneg;i letnega tlopusta; to je univerzaln;i pravica, saj .se nanaša na celotno prebiralst\o. Drugo skupino tvori plačana odsotnost ženske ali soprog:! po rojstvu otroka, ki traja eno leto, plačana bolezenska odsotnost, nadomestilo nezaposlenim, pomoč nemočnim in nesposobnim, dodatna pokojnina; tutli to je univerzalna pntvica, vendar pa je višina u.streznih denarnih prejemkov usklajena z tlenarnimi prejemki družine. Tretja skupina ukrepov pa zaje-m;i s;imo Ijvidi z nizkimi tlohodki, kjer gre predvsem za finančno pomoč pri izgradnji družiivskih hiš. Univerzalne pravice glede takoimenov.incga welfare sistema, to je sistema usmerjeneg;i ne le k revnim, amp;ik k celotnemu prebivalstvu, so v .svetu prej izjema kot pravilo Običajno je, da se ta sLstem nanaš:i samo ali predv.sem na revne. Švedski soci;ildemokrati poudarjajo, da njihov univerzalni sistem n:i tlolgi rok bolj ustreza revnim, omogoča pa enoten sistem socialne zdravstv'ene z;iščite in ne en sistem za bogate in tirug, skromnejši, za revne, s lem p:i ima tutli široko podporo prebiv:ilstva (Sidney Verba in tir 1987,49). Rezultati kažejo razvitost sistema soci;tlne blaginje na Švetiskem Povečanje odstotka izdatkov za socialno blaginje 1960-1981 (brez izdatkov za izobraževanjej Nizozemska 17,3 Finska 11,0 Nemčija 8,2 IJelgija 16,5 Francija 10,4 V. Britanija 7.7 .^vedska 16,0 Italija 9,6 Španija 7,7 Danska 15,9 Švica 9.6 7.DA, Kanada 6,1 Norvv.^ka 13,5 1'oriugalska 9.0 AvTitralija 6,1 Irska 12,6 Japonska K.5 Grčija 4,2 Goinn Therborn 1995, 93 Odstotek bruto naivdnega dohodka, kise je izdvajal za socia vključno z izobmževanjem Nizozemska 40,2 % Irska 29,0 % .^svdska 37,9% Italija 27,0% Uelgija 36,0 % Norveška 26,1 % Danska 32,K % Finska 24,8 % Avstrija 32.6 % V. Hritanija 24.5 % Nemčija 31,0% Švica 19,7 % 847 acl b) Švedska je imela deseileija eno od najmanjših siopenj nezaposlenosti, kar je posledica aktivne politike reSevanja problema neziiposlenosti (prekvalifikacije ipd.). Toda od leta 1989. tudi na Švedskem raste Število nezaposlenih, od 1,4 % v 1989. letu, na 1,5 % v 1990. letu, na 2,7 % v 1991. letu in 4,8 % v 1992. letu. Goran "llierborn, 1991 Stopnje nezaposlenosti v obdobju 1985-1995 ter povprečje za 1996., 1997. in 1998. leto (izvorOECD:v%) 1985-1995 1996 1997 1998 I.uk.sciiiburg 1.8 3.3 3.6 3,6 l.shindija 2,3 4,4 3,9 3.5 J:ip«)n.>ik;i 2.5 3.4 3,4 3,5 Norveška 4.3 6.1 6.1 3.3 Švica 1,9 4.7 5.2 4,5 ZDA 6,3 5,4 4.9 4,8 l\irčija 7.9 6.0 5.7 5.6. Avstrija 5.1 6.3 6.2 6.1 .■švedska 4.0 8.1 8.0 6.7 Dan.sk a 9.2 8.6 7.6 6.7 Kanada 9.6 9,7 9.2 8,6 Grčija 8.2 10,3 10.4 10,6 Ncn>Cija 7.8 10.3 11,4 11,5 Prancija 10,4 12,3 12.4 11.0 Hel.uija 11,1 12.8 12.7 12,3 Španija 19,5 22,2 20.8 19.6 Prevzeto iz Politike, 6. 1998 :kI c) Švedska je relativno egalitarna država; socialne razlike so na Švedskem najmanjše, ko govorimo o razvitih industrijskih državiih, kar kaže tudi pregled prihodkov, ki je bil narejen v Luksemburški študiji prihodkov. Podatki o prihodkih za anglosaksonske drž;ive in Norveško .se nanašajo n:i leto 1979, za ostale države pa z;i 1981. leto. U.strezni podatki o prihodkih .so izraženi v t.i. Gini koeficientu, ki sc giblje od O tlo 1 (kolikor manjše je število loliko večja je en;ikost). Tržni prihodek Bruto prilK)dek Razpoložljiv priht)dek .švvdska 0.400 0.249 0.205 Norveška 0.400 0,289 0.243 V. Britanija 0,414 0.297 0.273 Kanada 0..398 0,327 0.299 ZDA 0,440 0.371 0.326 Nemčija 0,505 0.363 0.355 a) prihranki, osnovni prihodek, |X}kojnine b) plus javni in privatni iransfcrji c) bruto prihotiki minus tlavki. C. Therborn, 1991 Majliiic socialne razlike na Švedskem je mogoče ugotoviti in razbrati tudi iz naslednje talx;le, v kateri so navedene velikosti, ki kažejo relativno razporejenost prihodkov na potrošniško enoto na Švetiskem v letu 1984/1985. Indeks (fizični delavci) - lOO kmetje 68 samohranilke 100 .starši s 3 in več otroki «6 KV/I'KV dehivci 101 prejemniki .socialne pomoči 87 delodajalci, ki delajo 113 neziiposlcni «8 nižji beli ovratniki 114 .staro.stni upokojenci 93 vsi beli ovr:uniki 121 .samo/a posleni 94 nienedžcrji v privatnih lirniah 149 .starejši občani 94 profesionalni poklici 153 predčasno upokojeni in dolgo ne/aposicni 9 privatni in ja\ ni izvr.šiielii 161 NKV'/I'KV delavci 99 Clomn Tlierbont, 1991 Neka druga primerjava rednih letnih prejemkov različnih poklicev na Šved-•skem pa nam ponuja naslednjo sliko (leto 1986). 849 Vsota v .^vedskih kronah Pred obdavčitvijo Z odbitkom d;ivka \'()dja v tov.irni 200.000 73.000 llnivvr/.itetni pn>fe.sor 144.000 64,000 ČLin parl;mient;i 140.000 62,000 Inženir 120.000 61.000 i\U)jsler z:! |X)pr:ivilo TV 100.000 62.000 liančni uslužbenec 84.000 53.000 l><>licaj 76.890 50.445 Učitelj v osnovni .šoli 67.400 45.700 Cir:tdlx:ni NTCV delavec 64.500 -14.250 VKV delavec v avnomobilski industriji 62.500 43.250 Blagajnik s:unopo.stre?.ni 58.200 40.740 Rimivalec posode v restavraciji 52,000 .39.000 Siclm-}' Vei-ba in tir. 1987, 122-123 Razmerje med letnimi prejemki VKV delavca v avtomobilski industriji in prejemki \odilnih v tovarnah je na Švedskem 1:7. To isto razmerje je v ZDA 1:23 in na Japon.skem 1:I6,5 (S. Verba in dr. 1987. 122). Razlike .so več kot ogromne. Švedska je dosegla tudi najboljSe rezultate pri enakopravnosti zaposlenih moS-kih in žensk, kar dokazuje naslednje tabela (številke označujejo odstotek mezd in plač žensk v razmerju do mezd in plač moških). Mezde v industriji Mezde v trgovini PlaOc v upravi .Švedska 89,5 92,2 92,5 Norve.ška 85.5 80,6 76,3 Dan.ska 84,6 72.6 - Finska 76,3 79.3 74,0 Avstralija 79,6 79,6 - Avstrija - 69,5 83,9 Francija 79,5 67,5 83.9 Ni/.o/.emska 78.0 61,2 - Nemčija 72,8 67,9 - •Švica 67.5 63,0 78.8 V. liriianija 6«,4 56.1 - G. Vierboni 1991a, 12 Švedska je na drugem mestu na svetu glede zaposlenosti žensk. Zaposlene ženske preilstavljajo 78,6 % od zaposlenih moških. Na prvem mestu je l"inska s 87,5 %, v drugih primerih pa ti odstotki znašajo za Nemčijo 56,8 %, Japonsko 60 %, Veliko Britanijo 62 %, ZDA 64,8 %, Francijo 61,7 % itd. (ibid., str 12). Rezultat gospodarskega razvoja in .socialne |>olitike je na Švedskem zelo majhen odstotek re\-nih ljudi; glede tega je od nje boljša samo Norve.ška. To dokazuje naslednja tabela: otistotek revnih glede na celotno prebivaisao v osemdesetih letih. Norveška 4,8% Francija 8.4% •Svvdska 5.0 % V. Britanija 8,8% Nemčija 6.0 % Kanada 12,1 % Finska 7,0% ZIM 16.9% Švica 8.3 % Ta odstotek Izraža cxistotek ljudi, ki imajo letni prihodek manjši od |x)vprečnc-ga letnega prihodka. Rezultati ua političnem področju Razv ojni program Združenih narodov je sestavil seznam 40 človekovih pravic in na tej podlagi je bilo 1990. leta opravljeno raziskovanje v 88 državah. Po rezultatih, ki so bili objavljeni v Poročilu o razvoju človekovih pravic 1991. leta (Human Development Report 1991), si Švedska in Danska delita prvo mesto na seznamu listih, ki spoštujejo človekove pravice. Na .^ved.skem in na Danskem s|x>štujejo 38 človekovih pravic od 40 vsebovanih v seznanili. Za njima je Nizozemska s 37 pravicami, sledijo pa Finska, Nova Zelandija in Avstrija, kjer spo.štujejo 36 pravic. V vseh ostalih razvitih zahodnih državah spoštujejo okrog trideset ali tudi celo manj kot trideset človekovih pravic (Georg Sorenson 1993,87). Na podlagi mišljenja poslovnih ljudi, raziskovalcev in drž.;ivljanov, ncprolitna mednarodna organizacija Transparencz International, s sedežem v Nemčiji, od 1985. leta objavlja seznam držav glede na razširjenost korupcije; pri tem tlrž;ivam daje ocene od 1 do 10. Čim višja je ocena, tem manj je korupcije v tej drž:ivi. Na sezn;imu za 1998. leto je bila korupcija najmanj razširjena v naslednjih državah: Danska 10 Kanada 9,2 Finska 9,6 .Singapiir 9,1 .Svvdska 9,5 Nizozemska 9.0 Nov;i Zelandija 9,4 Norveška 9.0 Islandija 9,3 Švica 8,9 Politika, 24. 09- 1998 Kriza švedskega modela in možnosti Švedski model je v osemde.setih letih zašel v krizo. Eden ključnih on.skem, jasno izražajo socialni konsenz izoblikov;in v več desetletjih, medtem ko najlx>lj egalitarne skupine v ZDA zastopajo stališče v prid večjega razpon;i v osebnili clohoclkih, večjim, kot «a zagovarjajo iiajijolj konservativne skiipine na Švedskem (Sidney Verba in dr 1987,266, 263). To iKJmeni, da imajo najbolj kon.servativne družbene in politične sile na Šved.skem, tj. kapitalisti, menedžerji, kon.servativne |X)litične stranke, naprednej.ša stališča glede driižljcne enakosti, kot pa ustrezne najbolj napredne politične sile v ZDA in na Japonskem, vključno s sindikati. V začetku dev etdesetih let je Švetlsko gos|K)darsivo vstopilo v obdobje izrazite recesije. Bruto narodni produkt je padel z 2,3 % v letu 1989 na 0,4 % v 1990. letu, zlitem pa je .še naprej padal, 1991. 1,8 %, 1992. 1,2 % in 1993. 1.4 %- Leta 1995 .se je padanje ustavilo. Hkrati je naraščal odstotek nezapo.slenih, od 1,5 % leta 1989 na 7 % leta 1994. Po mnenju vidnega .švedskega .sociologa Gorana Therborna pa gospodarska recesija ni bila strukuiralne, pač pa konjunkturne narave. Recesija namreč ni bila rezultat sistema izboljševanja tiružbene blaginje, pač pa je bila predv.sem rezultal treh konjunkturnih dejavnikov: razvoja poslovanja v drugi polovici o.semdesetih let, ekonomske politike ter vpliva mednarodnih finančnih gibanj. Glede poslovanja v drugi polovici o.semde.setih let je potrebno najprej poudariti špekiilativno razširitev kreditov, tako da so .se zasebni dolgovi ix)večali od 80 % bruto narodnega dohodka iz leta 1985. na 140 % v letu 1990. švedske družbe so na veliko kupovale družbe v državah Evropske unije, kar je povečalo zasebne dolgove in prizadelo domači trg ter povzročilo krizo avtomobilske industrije, ki je ne glede na to nastopila tudi v drugih državah. Glede ekonomske politike velja splošno sogla.sjc, da sta politika dcrcgulacije llnančnih oix;racij, ki jo je začela socialdemokratska vlada konec osemde.setih let, ter način, kako .se je vlada borila proti inflaciji, bistveno prispevala k pojavu gospo-tlarske recesije. Operacije in špekulacije na .svetovnem finančnem trgu pa so tretji dejavnik gos|X)tlarske recesije na .Švedskem v začetku devetdesetih let. Zgodovinski značaj šivdske izknSnJe Rezultati specifičnega [Kjlitičnega, gospodarskega in socialnega razvoja švedske družbe so omogočili in omogočajo, predv.sem zaradi boja sindikatov in Socialdemokratske delavske stranke, boljši ekonomski in socialni položaj delovnega pre-bivalstv^a in večji vpliv v švedski družbi, kot pa v skoraj vseh drugih razvitih kapitalističnih držuivah, čeprav na Svetiskem ne obstaja institucionaliziran sistem participacije zaposlenih v podjetjih, podoben tistemu v Nemčiji. Vendar pa .se zdi, da se zgodovinski značaj razvoja švedske ilružl>e ne nanaša samo na tlružbeni položaj delovnega prebivalstva. Razvoj švcd.ske družbe je pokazal na možnost postopne mirne spremembe kapitalizma od znotraj. Čeprav je .švedska družba še vedno utemeljena v odnosih kapitala in njegovi logiki profita in konkurence, pa nekatere bistvene značilnosti njene družbene strukture (predvsem družbena enakost in proces izboljševanja družlx?ne blaginje) in [Kjlitičnega sistema (predvsem razvite demokracije) kažejo, da jc to družba, ki ne predstavlja več klasične kapitalistične družljcne formacije. Švedski ekonomski zgodovinar Bo Gustafson je |X)udaril, da je globalni družbeni sistem, ki nastaja na Svetiskem, mogoče opredeliti kot demokratični kolektivistični kapitalizem, ki predstavlja korak k družbi dentokratičnega socializma (Ulf Mimelstrand 1981, 135). Avtor tega prispevka je v nekaj e.sejih teoretično obrazložil zgodovinsko možnost, temeljne značilnosti in možno |x?rs|x.-ktivo nie.šane družbe, to je družbe, ki je še vedno utemeljena na kapitalu in njegovi logiki, vendar tudi družbe, ki v svojo celotno strukturo in reprodukcijo vnaša v.se več elementov demokratičnega -socializma. Gre za neko zgoilovinsko prehodno družJjo, v okviru katere .se oblikujejo nove predpostavke, ilružbene strukture in .subjekti končnega zgodovinskega preseženja kapitalizma. Na |x>dlagi u.sirezne empirične argumentacije, ki je predstavljena v tem prispevku, je Švedska opredeljena kot mešana družba v nastajanju (Miloš Nikolič 1996,1996a, 1996b). Temeljne značilnosti švedske družbe, ki so predstavljene v tem prispevku, so predv.sem rezultat določenega delovanja in boja švedske sociaklemokracije. .šved-•ska socialdemokratska delavska stranka je bila od 1932. leta. razen v obdobjih 1976-1982 in 1991-1995, vladajoča stranka in to .sama ali v koaliciji, kar je edinstven primer v zgodovini modernih demokratičnih družb. Švedska .socialna demokracija je usp>ela predv.sem zaradi .svoje strateške opredelitve in politične prakse, ki nista bili uperjeni neposredno na ru.^enje ka|>itali-stičnega sistema, pa tutli ne na odpravo logike kapitala, pač pa sta težili k vgraditvi elementov socialističnega projekta v družbo, katere go.spodarstvo je še naprej temeljilo na kapitalu, sam kapitalistični sistem pa je bil s tem bi.srveno spremenjen. Dejansko je bila to, in bo še naprej, dolga in zapletena pot, na kateri sc nujno izmenjujejo u.spehi in {x>razi. Olof Palme je na konferenci .sociaklemokrat.ske mladine 12.06.1975 .socialno demokracijo primerjal s polžem; to metaforo je prevzel od nem.škega književnika Gunterja Grassa. Ta metafora kaže na nekatere značilnosti .socialne demokracije. Kot je polž poča,sen, tako je počasno tudi uresničev-anje socialno demokrat.skega projekta, tako kot jc mišičasto telo polža zgrajeno, da se lahko prilagodi vsakršnim izboklinam n;i tleh. tako je tudi .socialna demokracija izoblikovana lako, da .se lahko prikigaja vsem izboklinam in oviram na svoji poli, tako kot polžu služita njegova dva rožičk;i kot anteni, s katerim:i preiskuje in izbira smer gibanja, tako mora imeti tudi socialna demokracija .svoje antene za orientacijo, tako kot jc polž androgen. tj. dvospolnik, tako mora tudi .socialna demokracija zajemali tako moške kot ženske. Razvoj .sindikata in delavske participacije Razvoj dehtvske p;iriicipacije n;i Švedskem je bil, bolj kot v tirugih evropskih clržxiv:ih, najtesneje povezan z razvojem sindikata in sociaklemokratske stranke. Sindikalne organizacije so .sc začele oblikovati v 70. letih preteklega .stoletja. 1880. leta je delovalo že 260 sindikalnih organizacij v podjetjih, .\ajlxjlj množična sindikalna organizacija na .Šved.skem, Združenje sindikatov .strojnih delavcev, je n:istala 1888. leta. 1898 pa je bila ustanovljena Konfedenicija .šved.skih sintlikalov Lanclsorganisationen (l.O), ki je združevala sindikalne organizacije fizičnih delavcev. Do konca 19. stoletja je bilo ustanovljenih 32 strokovnih združenj (zvez). 1907. leta je bila že tretjina zaposlenih delavcev (moSkih) sindikalno organiziranih. (Vsi podatki iz Walter Korpi 1980,60-62.). 1944. leta je bila ustanovljena Konfederacija delavcev belih ovratnikov, Tjansieniannens centralorganisationen (TCO), 1975. pa švedska konfederacija profesionalnih združenj, Centralorgani.sationen .SACO&SR. Obstoj teh dveh sindikalnih konfederacij kaže, da so na Švedskem jpripaciniki plavili in belih ovratnikov včlanjeni v dve sindikalni organizaciji. Konfederacijo švedskih sindikatov (LO), sestavljajo skoraj izključno fizični delavci oz. plavi ovratniki. Leta 1974 je bilo v tem sindikatu 89% fizičnih delavcev, sindikat pa je zastopal kar 96 % v.seh fizičnih delavcev na Švedskem. Istega leta jc bilo v Konfederaciji belih ovratnikov (TCO) v.sega 9 % fizičnih delavcev, predstavljal pa je ta sindikat samo 4 % vseh fizičnih delavcev (Walter Korpi 1980,67). Švedska ima daleč največji odstotek sindikalno organiziranih delavcev na .svetu. 1989. leta je sindikalno članstvo znašalo 85 % vseh zaposlenih in nezaposlenih delavcev (Marino Regini 1992, str 19). Po nekaterih podatkih iz začetka ilevctdesetih let, je ta odstotek znašal celo preko 90 %. Zaradi primerjave povejmo, da je bilo leta 1989. sindikalno organiziranih delavcev v Franciji 12 %, v ZDA 16 %, v Nemčiji 33 %. v Italiji 33 %. v Veliki Britaniji 42 % itd. Švedski sindikati so bili v prvih letih obstoja izrazito usmerjeni h go.spodarskim vprašanjem. Z ustanovitvijo Socialdemokratske stranke pa so se z njo najtesneje povezali. Sindikati .so bili pravzaprav sploh najpomembnejši dejavnik pri oblikovanju socialdemokratske delav.ske stranke, od skoraj .sedemde.setih organizacij, ki so formirale .Socialdemokratsko delavsko stranko, sta bili dve tretjini sindikalnih organizacij (W. Korpi 1980,6l). Vse do .sedemde.setih let lega stoletja so bili sindikati proti aktivnejšemu državnemu reguliranju industrijskih odnosov. Tudi močna, dobro organizirana ■šved.ska federacija delotlajalcev - .SAF, ki je bila ustanovljena leta 1902, je bila prav tako proti neposredni udeležbi države pri reguliranju teh odnosov. Na Šved.skem nikdar ni bilo tripartitnih kolektivnih pogajanj. Paradok.salno jc, da je socialdemokratska delavska stranka .Šved.ske, ki je bila od vseh .socialdemokratskih strank najdlje na oblasti (prvikrat je sodelovala pri vladanju 1917. leta, prvikrat je osvojila oblast 1920. leta. od 1932. leta do 1998. leta pa samo v dveh štiriletnih mandatih ni bila vladajoča stranka), na samem začetku svojega razvoja proti udeležbi v parlamentu, saj se je bala, da bi kot parlamentarna stranka prenehala bili stranka, ki se bori za interese delavcev (Adam Przeworski 1985,8). Od .sedemde.setih let preteklega stoletja do tridesetih let tega stoletja je bila Švedska država z največjim številom stavk in drugih industrijskih konfliktov (Mi.sgeld Klaus in dr (eds) 1992, 73, W. Korpi 1980, 95). Od I960, do 1989. leta pa je bila po potlatkih .Mednarodnega biroja dela glede števila delavcev, ki so bili udeleženi v stavkah in industrij.skih konfliktih, daleč za Italijo, Fin.sko, Av.strijo, Veliko Britanijo, Francijo in številnimi drugimi državami (Marino Regini 1992,105). Kaj so glavni razlogi za tako velike spremembe? Po vplivni šoli mišljenja v družbenih vedah, šoli logike industrializacije, se šte\'ilo industrijskih konfliktov v industrijsko razvitih družbah zmanjšuje zaradi dveh procesov: razvoja institucij zot urejanje konfliktov ter ločevanja industrijskih in političnih konfliktov. Kot tak primer v tem oziru pogosto navajajo prav Švedsko. Eden od najpomembnejših švedskih sociologov, ki je hkrati angažiran tudi kot ekspert v sindikatu strojnih delavcev, Walter Korpi. opozarja, da sta procesa sicer delovala tudi na Švedskem, vendar pa nista imela ključne vloge. Spremembe ravni industrijskih konfliktov so predvsem rezultat spremembe v razdelitvi izvorov moči v družbi s prihotlom socialdemokratske vlade na oblast 1932. leta in s tem povezanimi spremembami strategije reševanja konfliktov med delavci in delodajalci (W. Korpi 1980,99, 100). Delavske stavke konec 19. in v začetku 20. stoletja so vzpodbudile razprave v družbi, in še |x)sebcj znotraj sindikatov in organizacije delodajalcev, namreč razpravo o tem, kako zmanjšati število stavk in zagotoviti mirnejši razvoj industrijskih odnosov. Rezultati teh razprav so bili pr\'i kolektivni sjiorazumi v nekaterih tovarnah žc v devetdesetih letih preteklega stoletja, navkljub odporu delodajalcev. Pr\'i kolektivni sjxjrazumi na ravni panog .so bili sklenjeni 1905. in 1906. leta (Misgeld Klaus 1992, 104). Naslednja tabela prikazuje odstotek članov sindikatov, ki so delali poti pogoji različnih vrst kolektivnih sporazumov v obdobju od 1908.-1970. leta. 190« 1915 1936 1940 1950 I960 1970 -.sporazumi na držiivni ravni in pano^.ni ravni - s|x>ra/.umi na ravni podjetij brez povezave z državnimi in panoZnimi sporazumi 24 42 42 50 6l 67 78 3« 46 37 31 24 17 Korpi 1980. 97 1906. leta jc bil sklenjen na državni ravni prvi sporazum med sindikati in organizacijo delodajalcev, t.i. decembrski kompromis. S tem sporazumom jc sindikat dobil pravico, da deluje znotraj podjetja in se pogaja z delodajalci. S tem dokumentom se je sindikat obvezal, da bo spoštoval izključno pravico delodajalca, da sam sprejema vse odločitve, ki se nanašajo na organizacijo proizvodnje ter gospodarske in j>ersonalnc politike (sprejemanja in odpuščanja delavcev podjetju). Leta 1928 je parlament sprejel nekaj zakonov, ki jih je prcdložihi vlada liberalne stranke, ki jc 1926. leta zamenjala socialdemokratsko vlado. S tem zakonom .so bili legalizirani |x)goji prodaje delovne sile, hkrati pa je z;ikon prepovedal stavke v obdobju \eljavnosti kolektivne pogodbe. Poleg tega je bilo ustanovljeno Sodišče dela, sindikat pa je imenoval svoje predstavnike v to institucijo. 1938. leta sta švedska organiz;icija delodajalcev - .SAF in Konfederacija švedskih sindikatov - LO .sklenila Saltsjobadenski sporazum, enega najix)niembnejših spo- razumov dela in kapitala na Švedskem, ki je bil podlaga za vrsto konkretnih spo-raziuuov vse do 1982. leta, ko ga je organizacija delodajalcev SAl- prekinila. Ta sporaziun je omogotMl nadaljni razvoj kolektivnih pogajanj, vendar lako, da so delodajalci še naprej zadržali izključno pravico, da cnlločajo o vseh v prašanjih upravljanja podjetij. Razen lega je sporazum predvidel oblikovanje delav.skega sveta v podjetjih, sestavljenega iz predstavnikov uprave {X)djetja in sindikata. Neposredno po koncu 2. .svetovne vojne je potekala intenzivnejša razprava o industrij.ski demokraciji in v lem okviru ludi o delavskih .svetih v podjetjih. Ta razprava se jc končala s kompromisno rešitvijo, organizacija delotlajalcev SAF in dve sindikalni konfederaciji, l.O plavih ovratnikov in TCO belih ovratnikov, so sklenili nov sporazum o delovnih odnosih, .skupna telesa uprave in sindikata v privatnih podjetjih. 1966. leta sc jc ta sporazum razširil tudi na javna podjetja. Delavski sveti .so imeli izključno po.svetovalno vlogo. Za zaposlene, in šc posebej za sindikate, so ti pomembni predvsem zato, ker so jim nudili osnovne informacije o poslovanju podjetja. Sindikati, ki sicer ni.so bili navdušeni pristaši teh svetov, so vendarle poskušali razširiti njihovo vlogo. Z revizijo sporazimui o delavskih .svetih 1966. leta, je bila predvidena ludi možnost, da posamezni delodajalec, če to želi, lahko delegira svojo pravico odločanja na liličiiih stnikiiirah. Siiidikaii se (ako niso mogli niti smeli izogniti vsem tem vpraSanjent, zlasti ker je sindikalna baza začela kritizirati centralizirano odločanje državnih sindikalnih central. Tretjič, strukturalne spremembe in tehnološke inovacije v podjetjih v šestdesetih letih zaradi uresničevanja hitrejše gospodarske rasti, so pospešile delovni ritem, mnogim segmentom dela pa odvzele duhovne možnosti in jih spremenile v monotono in utrujajoče delo, z eno besedo, dehumanizirale so delo. Stavke, povečana odsotnost z dela. problemi delovne di.scipline ipd., .so bili jasni pokazatelji delavskega nezadovoljstva. Desetletni razvoj države blaginje, z vsemi .svojimi socialnimi prednostmi, je |x>vzročil, da so bili delavci manj pripravljeni sprejeti poslabšanje pogojev dela. Sindikati so v.se to registrirali. Četrtič, novi mladi delavci so bili tudi glede na .svojo izobrazbo, ki je bila celovitejša kot pa pri predhodnih generacijah, po.sebno kritični do po.slab.šanja Ix)gojev ilela in .so zato postavljali radikalnejše zahteve, ki jih sindikat ni smel spregledati. Petič, radikalizacija zahtev švedskih sindikatov na začetku sedemdesetih let je bila delno tudi posledica vpliva mednarodiiega okolja, tako vse bolj organiziranega boja delavcev v Zahodni Hvropi kot tudi krepitve študentskega in drugih družbenih gibanj konec .šestde.selih let. Švedski sindikati so bili v času svojega dolgoletnega razvoja najpogosteje proti večjemu državnemu poseganju v delovne odnose. Vendar pa so ob .soočenju s potrebo |X) radikalizaciji .svojih z;ihtev spoznali, da ne morejo te radikalizacije uresničiti brez podpore ustrezne zakonodaje. V sedemde.selih letih je parlament na predlog socialdemokratske vlade sprejel nekaj zakonov, ki so okrepili položaj sindikata pri urejanju delovnih odnosov. Splošni cilj teh zakonov je bil vzpodbuditi hitrejši razvoj industrijske demokracije na način, da poleg že obstoječe obveze uprave, da informira sindikat o poslovanju podjetja, ustanovi še institucije, ki omogočajo določeno stopnjo soudeležbe sindikata pri odločanju o posameznih vpr;išanjih tega poslovanja, predvsem o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na zaposlovanje in jiogoje dela. Leta 1972 je bil ustanovljen .švedski sklad za pogoje dela z namenom, da bi se le-ti izboljšali. Pooblastila sindikalnih zaupnikov, zadolženih za varnost pri delu 1974. leta so razširili z zakonskim aktom o uradnem položaju sindikata na delovnem mestu. Zaupniki so dobili pravico, da zaustavijo delo, če ocenijo, da so pogoji dela nevarni za zdravje delavcev. Delodajalci morajo zaupnike redno informirali o vseh vprašanjih, ki .so pomembna za varnost pri delu. Sindikalnim zaupnikom je zagotovljena varnost službe in plače, prav tako pa je predvideno nujno izobraževanje za opravljanje fimkcije in to v delovnem času. Z zakonskim aktom o predstavljanju zaposlenih v (xlboru tlirekiorja podjeija, ki je bil sprejet 1972. leta, je bilo predvideno, da v ta odbor v podjetjih, kjer je zaposlenih več kot 100 delavcev, večinski sindikat delegira dva svoja predstavnika, ki pa v odboru nimata pravice gla.sovanja. Z ustreznim aktom iz 1976. leta jc bila takšna prak.sa predvidena za vsa |X)djetja, kjer je zaposlenih več kot 25 delavcev. Sindikati ni.so sprejeli te na novo vzpostavljene oblike delavske .soudeležlx^ z navdušenjem, ker so .se bali, da bo lahko resno ogrozila naravno zopcrsiavljcnosi dela in ka|5itala. Raziskave so pokazale, da la praksa v glavnem ni povečala vpliva zaposlenih, oziroma sindikata na upravljanje podjetij. Vendar pa je omogočila sindikatom celovitej.Se infornuranje o po.slovanju podjetij. 1975. leta .so .šved.ska organizacija delodajalcev SAl" ter dve sindikalni centrali, konfederacija .švedskih sindikatov LO in konfedenicija belih ovratnikov TCO, sklenili kolektivni sporazum, na |X)dlagi katerega so nastali skupni gospodarski odbori v pcHljetjlh, ki so bili .se.stavljeni iz treh predstavnikov sindikatov in treh predstavnikov ilelodajalcev. Dejavnost skujjnih gospodarskih odborov je omogočila sindikatom še |X)polnejši vpogled v go.spodarsko in finančno po.slovanje podjetij. S tem sporazumom je bilo onjogočeno sindikatom v podjetjih, da na stroške podjetja najamejo stalnega ekonomskega strokovnjaka. NajiJomembnejši zakonski akt, ki je bil sprejel v sedemde.setih letih, tj. akt o skupnem urejanju delovnega življenja, je bil sprejet junija 1976. S tem aktom je bila sindikatom zakon.sko zagotovljena pravica kolektivnih pogajanj pri .soodločanju o pomembnih vpra.šanjih vodenja podjetja, vključno z vprašanji sprejemanja in cnlpuščanja delavcev. \'odstvo podjetja se mora obvezno pogajati s sindikati, preden namerava sprejeti odločitve o |X)membnejših vpra.šanjih, ki se nanašajo na reorganiz;iciio oblik in metod proizvodnje, razširitev podjetja, spremembe pogojev ilela, prerazporeditve delavcev' ipd. Sindikati imajo možnost vpogleda v vse finančne in druge dokumente podjetij. Zelo [»membno je tudi to, da je s tem dokumentom sindikatom dana prioritetna pravica, da v v.seh konkretnih primerih Interpretirajo dosežen kolektivni sporazum, pravica, ki so jo prej imeli delotlajalci. Z določbami tega z.;ikonskega akta je bil de facto od|iravljen 26. člen prvega s|X)razuma na državni ravni med delodajalci in sindikati, ki je bil sprejet 1906. leta, člen, s katerim so sindikati priznali izključno pravico delodajalcev, da lahko .sami .sprejemajo vse odločitve o gosix>darski in personalni politiki podjetja in organizacije proizvodnje. Izku-šnje iz preteklih let .so pokazale, in še naprej kažejo, da je bilo dosledno uresničevanje teh dogovorov, ki so bili sprejeti v sedemdesetih letih, odvisno od treh osnovnih dejavnikov Prvi je moč sindikalnega gibanja in ustrezna izobraženost njegovih aktivistov, drugi dejavnik je politična moč .švedske social-demokrat.ske stranke, tretji pa je konjunkturna gospodarska situacija na Švedskem. V .sedenulesetih letih sta se švedska socialdemokratska delavska stranka in šved.ska konfederacija sindikatov LO, angažirali pri najradikalnejšem .socialističnem projektu v njihovi zgodovini, tj. oblikov~anju .sklada zajamčenih plač, tako imenovanem Meidnerjevem projektu. Politika delav.ske .solidarnosti, ki so jo desetletja izvajali .švedski sindikati ob vsestranski podpori .socialdemokratske stranke, je predpostavljala, da imajo enake kategorije zaposlenih enake mezde v vseh |)odjetjlh ne glede na uspešnost |X)sameznih podjetij. Ta politika je bila določena s centralno kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena na državni ravni med delodajalci In sindikatom. Zaradi takšne politike je velik del us|>ešnih |X>djetij, ker je izplačeval mezde, ki so ustrezale povprečni mezdi, ustvarjal določen ekstraprofit. Iz tega je izhajal tvorec projekta .sklada zajamčenih plač. Kongres konfederacije švedskih sinchkalov I.O je 1971. leta zaupal Rudolfu Meidncrju, enemu najvkinejših šved.skih ekonomistov, izdelavo projekta, po katerem naj .se ek.straprofit po.sameznih podjetij, ki je |>osledica izenačevanja mezd, izkoristi v korist zaposlenih. V začetku 1975. leta je .Meitiner sindikatu predložil oblikovanje sklada zajamčenih plač, kongres sindikalne konfederacije pa je ta jjredlog sprejel 1976. leta. Po tem predlogu morajo vsa podjetja, ki ustvarjajo ek.straprofit, s tem, tla izplačujejt> ptjvprečne plače namesto tistih, ki bi jih lahko izplačevale glede na rezultate |X)slovanja, izdvojiti 20 % tega profita v obliki delnic v .sklad zajamčenih plač. Srctistva tega sklatla so bila predvitlena za investicije, kapacitete, zgrajene s sretistvi tega sklada, pa postanejo kolektivna lastnina delavcev. Diviticntle delnic sklatla bi se uporabile za tlclavske ustanove, izobraževanje in tlopust. S .skladom bi upravljali sintlikati v imenu v.seh zaposlenih. Tako bi vsi za|X)sleni v 20 do 30 letih postali večin.ski lastniki v najprofitnejših šved.skih podjetjih. V skupnem dokumentu konfetleracije .šved.skih sindikatov LO in .šved.ske .socialtiemokrat.ske stranke, ki sta ga ti tlve organizaciji predložili za sprejem na kongresu te stranke 1978. leta, so bili opretleljeni naslednji cilji tega projekta: poti-pora načelom solidarnosti v politiki plač, zoperstavljanje ktincentraciji bogastva in moči tlelf)tlajalcev, krepitev vpliva tlelavcev v gos])CHlarskem razvoju s pomočjo kolektivne lastnine, prispevek h kolektivnemu varčevanju in oblikovanju kapitala za proizvodne investicije (Lllf Himmelstrand in dr. 1981, 261). V uvotlu tega dokumenta so citirana na.sletlnja stališča iz progrania Social-tlemokratske delav.ske stranke, ki jc bil sprejel 1975. leta: "Odločitve, ki vplivajo na razvoj celotne tiržave in na življenske pogoje tiržavljanov, so še vetint) v prisioj-no.sii nekega ozkega krt)ga ljudi, ki želijo ustvariti kapitalistični profil. Odločitve v zvezi z usmerit\ ijo proizvotinje imajt) vse bolj tlaljnosežne in v.scob.scžne |X)-sledice. Zalo po.siaja tlemokralični nadzor gospodarstva v.se pomembnejši. Tudi držitvno gospotlar.sktj planiranje in lokalne iniciative so zato nujne. F.na otl osrednjih naltjg socialne demokracije bi zato morala bili u.sklajevanje planiranja celt)t-nega tiružbenega razvoja z lokalnimi in indivitlualnimi težnjami (Ulf Himmelsirantl in dr. 1981, 263). Očitno je imel la Meklnerjev projekt sklada zajamčenih plač osrednje mesto v radikalizaciji .socialtiemokrat.ske .strategije na Švedskem v sedemdesetih letih, ratlikalizaciji, kaiere cilj je bil, da še naprej razvije socialno tlemokracijo na državni ravni in na ravni podjetja. Po mnenju L'Ifa I limmelstranda, enega od najvidnejših .švetiskih sociologov, je bilo obliktjvanje in družbenoekonomski vpliv sklatla zajamčenih j^lač velik korak iz welfare kapitalizma v smeri demokratičnega .socializma. Walter Korpi je ta predlog tx:enil z naslednjimi liesedami: "Uresničenje tega pretlloga, če lx) do njega prišlo, bi predstavljalo ključni in otiločilni korak k ekonomski demokraciji" (\V. Korpi 1981,451). Zato ni nepričakovano, če je ta projekt Konfederacije švetiskih sintlikalov LO in .švetiske .socialdemokratske stranke naletel na močan odpor tlelodajalcev in meščanskih strank. Kritike meščanskih .strank .st) poudarjale, da ta prtijeki t)groža tržno gospodarstvo, kapital in interese delničarjev, kot tutli politično tlemokracijo in družbeni ter politični pluralizem, hkrati pa so te kritike iKiudarjale, da se pravice "naroda" in potrošnikov s tem projektom podrejajt) delavskim pravicam v proizvodnji. Šc posebej o.stro sci bili kritizirani sintlikati, ki .so - kot je bilo poudarjeno - podlegli svoji birokraciji itd. (Uit Ilimmelstrand 1990, 27i, Helen Tsiganou 1990, .36). Te kritike in žolčne politične razprave o teh v prašanjih .so močno vplivale na to, da so socialdemokrati izgubili oblast na volitvah 1976. leta, tirugič po letu 1932, čeprav dejansko za manj kot en odstotek glasov. 1982. leta so .sociaklemokrati ponovno osvojili oblast, leta 1983 je parlament po bučnih razpravah končno sprejel .Meidnerjev projekt, navkljub nasprotovanju organizacije delodajalcev in znatnega dela sindikata belih ovratnikov, vendar pa je bila prvotna različica .Meidnerjevega projekta dokaj radikalno spremenjena. Država je ustanovila nekaj regionalnih .skladov ter imenovala njihove upravne odbore, čeprav je bilo s prvotnim načrtom predvideno, lemov, spremenij(5 a.sortiman proizvodov, s tem pa tudi flcksibilnej.šo (prožnejšo) organizacijo proizvodnje in personalne politike, ki zmanjšuje število stalno (redno) zaposlenih in |X)vcčuje število začasno zaposlenih. Fleksibilnost predpostavlja tudi spremembo izhodišča |X)gajanj s centralne na lokalno raven in na raven ix>djetja (Espin Andersen, Gosta 1991, 145). Ta sprememba ravni, na kateri tečejo pogajanja, je povzročila na .Švedskem tudi veliko spremembo razvoja industrijske demokracije. Tako imenovani .švedski model "države blaginje" in njemu ustrezni koncept indu.strij.ske demokracije, .sta bila utemeljena v.se do osemde.setih let na centralnih na državni ravni. S tem jc sindikat poskušal uresničiti določeno stopnjo in značaj t.i. posredne. predstavni.ške skupinske participacije v reprodukciji gospodarskih odno.sov in v politiki ekonomskega poslovanja, soudeležbe, ki je usmerjena k spremembi odnosov sil v gospodarstvu. Fleksibilnost je prenesla pogajanja na raven podjetja, namesto posredne skupinske participacije pa je vpeljala neposredno individualno participacijo, ki se je nanašala izključno na tehnološko organizacijo proizvodnje, kot nekakšna huma-nizacija proizvodnje. Razen tega je riek.sibiln<5st \peljala različne plače istih kategorij zaposlenih v posameznih podjetjih, odvisno od gospodarske iispeSnosti teh |X)djetij, kar je bilo v nasprotju z desetletno |X)litiko Švedskih sindikatov. Iniciatorji in nosilci fleksibilnoisti, in z njo |X}vezane decentralizacije kolektivnih pogajanj ter uvedbe tehnolo.Ska soudeležbe pri uresničevanju proizvodnih nalog, so bili in ostali delodajalci. Vendar pa je nekatere spremembe, ki jih je sprožila Heksibilnost, do določene mere |W}dprl tudi del sindikalnega članstva. Del sindikalnega članstva je bil namreč v.se bolj nezadovoljen s centraliziranimi kolektivnimi pogajanji, zlasti zato, ker spremembe zakonov, kot tudi značaja in v.sebine kolektivnih pogajanj v korist delavstva v .sedemdesetih letih, niso prinesle tak.Snih rezultatov, kot .so jih pričakovali tlelavci. Razen tega so .se Švedski sindikati zavedali da sta tehnološko izbolj.Sevanje .švedske indu.strije in gospodarska racionalizacija nujni, ker brez tega Švedska industrija, ki je izrazito izvozno usmerjena, ne bi mogla biti uspešna v pogojih znatno povečane konkurence na .svetovnem trgu. Če pa je to nujno, potem je potrebno v teh procesih tehnološke obnove in gospodarske racionalizacije .sodelovati in uresničiti svoj vpliv, .so argumentirano poudarjali .švedski sindikati. Za osemdeseta in tlevetdeseta leta je značilna ofenziva delodajalcev, |)roti kateri pa se sindikati .še ni.so u.speli najbolje zoperstaviti. Švedska federacija delotlajalcev SAF je poudarjala, da mora fleksibilnost pripeljati do ukinitve švedskega modela. In s takšno usmeritvijo ta federacija tudi deluje. 198.3. leta je ustrezno združenje .šved.skih delcnlajalcev .sklenilo kolektivno po-gotlbo s sindikatom industrije gradbenih strojev. Konfederacijo švedskih sindikatov pa .so zaobšli. S tem se je začel proces dezintegracije centralnih kolektivnih pogajanj, torej ključnega dejavnika .švedskega modela. 1990. leta pa je SAF enostavno prekinila prak.so centraliziranih kolektivnih pogajanj. Po pojmovanju SAF-a, na Švedskem in v vseh ostalih državah, institucionaliziran si.stem .soodločanja in participacije izginja. Predsednik te organizacije, Ulf Laurin, v svoji knjigi Zbogom korporativizcm trdi, da je prišel čas, da tlelodajalci v v.sakem |Kxsamičnem potljetju določajo plače in sklepajo sporazume o delovnih odnosih, ki ustrezajo njihovini potrebam in okoliščinam. Program .švedske federacije tlelodajalcev Svobodni trg in svobodna izbira je nastal na podlagi predpostavke, da bo Sel razvoj v smeri svobodnega trga z indivitlualizacijo, decentralizacijo in internacionalizacijo kot njegovinti bistvenimi značilnostmi. .Švedska federacija delodajalcev je v okviru proslave stoletnice .svojega obstoja izdala knjigo Rast in padec švedskega modela: delodajalci in industrijski odnosi v zadnjih desetih desetletjih (Goran Brulin 1992, 208). Z urcsniče\anjem decentralizacije kolektivnih pogajanj in racionalizacije pro-izvotlnje, ki je predpostavljala določene spremembe v taylor.ski organizaciji proizvodnje, so švedski delodajalci poudarjali, da je za uspeh teh procesov nujno, da jih podprejo delavci, to pa zahteva tudi uvedbo dodatne delovne motivacije, a tudi sklepanje lx>lj ali manj formalnih |X)godb z zapo.slenimi. Fno od osnovnih vprašanj, na katero .so poskušali odgovoriti delodajalci, je vprašanje, s katerimi subjekti na ravni podjetja je potrebno .skleniti pogodbo. Delodajalci so se zavedali, da ne morejo popolnoma izločiti sinclikatov zaradi nji- hove iiioi i in vloge v švedskem gospodarstv u in družbi kot celoti. Veiular pa so v tej novi situaciji poskušali čim lx)lj zmanj.šati vpliv sindikata v podjetju. Švedsko |5otljetje Asea (AUB z okoli 30.000 zaposlenimi) je v osemde.setih letih med prvimi ponudilo (nlgovor na zgoraj opisano vprašanje. To podjetje je namreč z:ičelo s prakso pogodbe s sodelavcem ("coworker agreement"), v šveil.ščini je to: "medarbetar avtal". "Sodelavec" je pojent, s katerim so delodajalci v tem ixxljetju označevali vse delavce nekega podjetja ne gleile na njihove kvalilikacije, stroko in članstvo v sindikalnih organizacijah. Ta pojem je podoben .Marxovenui pojmu "celokupen delavec" (Gesamtarlx.'iter), ki ga Marx opredeljuje kot "kombinirano delovno telo", tj. "kombinirano delovno o.sebje" ali "družbeno kombinirana delovna s|X)sobno.st" (K. Marx, Kapital I, 322, 371, 147 in dr.). Z uvedbo tega pojma v način kolektivnih pogajanj na ravni podjetja, so delodajalci med drugim zatrjevali, da vertikalna delitev delavcev na različne kategorije in njej ustrezna razdvojenost sindikalnih organizacij, ki predstavlja panožno strukturo sindikatov, ne u.streza več modernim proizvodnim metodam (Goran Brulin 1992, 210). Moderna tehnologija v.se bolj združuje različne vrste, s tem pa tudi zapo.slene različnih strok v okviru delavnic in poiljetij, tako da bolj ali manj raz-tlvojeni strokovni, panožni simlikati, ne morejo več ustrezno in uspešno predstavljali svoje članstvo in zapo.slene nasploh. V pcKljeijih lirme Asea, .MJB so sindikati na |X)budo uprave podjetja u.stanovili oilbore, ki (predstavljajo "sodelavca", kar |Xjmeni, tla pretlsiavljajo vse kategorije z:iposlenih in to ne gletle na to, ali so sindikalno organizirani ali ne. Uprava firme je tlala vsem .svojim potljeijem pravico, da s;unostojno, v skladu s svojimi potrelja-mi in pogoji, sklepajo kolektivne pogotibe s predstavniki ".sodelavcev". Ti odbori sicer niso striktno institucionalizirani, čeprav obstaja možnost, da .se čvrsteje izoblikujejo kot stalni delavski sveti zaposlenih. .Švedski sindikati še niso, kot se zdi, izoblikovali oziroma razdelali strategijo, ki bi se lahko uspešno zoperstavila ofenzivi .švedskih delotlajalcev. Delavska participacija na Švedskem v devetdesetih letiii Delavsko participacijo na Švedskem v devetdesetih letih predstavljajo: - predstavniki, tj. zaupniki .sindikatov v podjetjih, ki jih imenujejo panožne sindikalne federacije in .so partnerji tlelotlajalcev pri soodločanju in kolektivnih |X)ga-janjih; - kolektivno ix)gajanje skoraj izključno na ravni podjetja; - manjšinsko predstavništvo zaposlenih v organih uprave podjetij, ki zapo.slujejo več kot 25 ljudi in to po 2 pretlstavnika in 2 njihova namestnik:i, ki jih imenuje panožni sindikat, če pa ima potljeije več kot 1000 zapo.slenih, panožni sindikati imenujejo v upravo 3 svoje pretlstavnike in 3 n;miestnike; - kolektivno pogajanje na ravni |)otljetj:i s ".sotlelavcem" kot pretistavnikom vseh zaposlenih (primer firme Asea - ABB); - "delegati varnosti" pri tlelu v |KKljetjih, ki zaposlujejo od 5 tlo 50 ljudi; ti tlelegati skrbijo za pogoje dehi in če ocenijo, cia so pogoji dela nevarni za zdravje in življenje zaposlenih, potem lahko zaustavijo ustrezno proizvodnjo; - komiteji varnosti pri delu v podjetjih, kjer je z-i|X)slenih več kot 50 dehivcev, in ki jih sestavljajo pix;tlst;ivniki za|X)slenih in iipnive; ti komiteji imajo iste pristojnosti in pr;ivice kot "varnostni deleg;tti"; - oblike neposredne particip;icije (soudeležbe) zaposlenih v tehnoloških procesih in organiz;iciji dela. Položaj in delo sindikalnih predslarnikor v podjetjih Ziikon predvideva obstoj sindik;ilnih predstavnikov v |>oiljetjih, veiuhir pa ne določa njihc)veg;i polož;ij;i, izvolitve in jjristojnosti; vse to je urejeno z dogovori švedskih sindik;itov in delodaj;ilcev, v Ziidnjih tle.setletjih p;i vse bolj z dogovori n;i ravni IKjcIjetij. Sindik:ilni pred.st;ivnik je "osebnost, ki jo imenuje organiz;icija zapo.slenih zato, da pretl.st;ivlja zaposlene pri reševanju vpraš:mj, ki se nan;t.š;ijo n;i njihove odnose z dekxlajalci, in druga vpni.šanja, ki .so pomembna z;i sindikalno dej;ivno.st", kot je to opredeljeno v "Aktu o položaju sindikalnih predstavnikov na delovnem mestu", ki je bil sprejet 1974. leta (Evropska komisij;i 1995, 111). Dej;ivnost sindikalnih preclsi;ivnikov ne sme obseg;iti uresničev;mja "ciljc\' region;ilnih, znanstvenih, imietniških in drugih neprolitnih dejavnosti kot ludi ne cilje, ki .so usmerjeni k oblikovanju z;idružnih, siiKlik:ilnih in političnih opredelitev", kot je to opredeljeno v "Aktu o .soodločanju pri delu", ki je bil sprejet 1975. leta in dopolnjen 199.3. leta (Evropska komisija 1995, 110). Od 1991. leta sindikalni predstavniki niso nujno zaposleni v podjetju, v katerem z;isiopajo zapo.slene; to funkcijo lahko opr;ivljajo tudi regionalni sindik;ilni zaupniki, ki jih plačuje sindik:it. •Sindikalni predst:ivniki ne morejo biti odpu.ščeni zaradi svoje dej;ivnosti niti k;iznov:mi s spremembo delovnega mesta. V primeru nujnega zm;inj.šev;inj;i delovne sile. ti sindikalni predstavniki ne bodo odpu.ščeni. Sindikalni predst;ivniki, ki so zapo.sleni v podjetju, imajo pravico do plačane od.sotnosti iz službe "v razumnih mejah" zaradi izvrševanja .svojih sindikalnih obveznosti. Podjetje plačuje sindikalne predst;ivnike tudi v času, ko obiskujejo sindikalne šole in tečaje, če je pretimei tega izobraževanja pomemben za poslovanje i)oiljetj;i. V podjetjih, kjer je zaposlenih več kot 50 dehivcev, inuijo sindikalni pred-stiivniki pnivico, da na račun podjetja :ingažirajo strokovnjake za posebne potrebe, ki se iuin;išajo na fin;inčno ozirom;i ekonomsko poslov;inje in varnost zaposlenih. Podjetje zagot;tvlja prostore za delo sindikalnega predst;ivnika. V.sem z;ipo.slenim, ki so člani sindikata, delodajalec dovoljuje pet phičanih ur z;i udeležbo na sindik;ilnih sestankih v enem letu, te ure pa .se obničunavajo kot nadurno delo, ker sindikalni sestanki potekajo zvečer, izven delovnega časa. Pravice in prislojiiosli institucije delavske parliciluicljc Pravicc in pristojnosti insiitiicijc lielavske participacije vkljiiCiijejo: - redne informacije - občasne informacije - pogajanja - pogodbe o soudeležbi i>ri odločanju. "Delodajalec bo za|x>slene, s katerimi je sklenjena kolektivna |X)godba, redno obveščal o tem, kako |X)tekajo njegove dejavnosti v y.ve/.i s proizvodnjo in ekonomskim poslovanjem, pa tudi o osnovnih smereh njegove katirovske politike. Delodajalec mora omogočiti organizaciji z;iposlenih možnost vpogleda v knjige, račune in druge dokumente v takem ob.segu, ki je nujen, da bi ta organizacija lahko skrbela za skupne interese .svojih članov v odnosih z delotlajalcem", kot je opredeljeno v "Aktu o .soodločanju pri delu", ki je bil .sprejet 1976. leta (Kvrop.ska komisija 1995, 111). Na |x)dročju organizaicije in pogojev dela imajo "varnostni tlelegati", pa tudi vsi zaposleni, |)ravico tlo ustreznih informacij in soutleležbe pri re.ševanju vprašanj, ki .se nanašajo na varno.st pri tlelu, kar je tloltKeno z "Aktom o tleltjvnem okolju", ki jc bil sprejet 1977. leta (ibitl.. 111). Kar sc tiče občasnih informacij, jc tlefodajalec tlolžan obvc.ščati relevantno sindikalno organizacijo o .svojih namenih, da sklene ali prekine intlivitlualno pogodbo o zaposlitvi in tla j^retl tem. ko to izpelje, konzultira to organizacijo. Prav tako je tlclotlajalec tlolžan informirali "varnostne delegate", pa tudi v.se zaposlene, čc namerava s|jrcinenili tlclovnc pogoje ter sc ntora o tem prav tako posvetovati z njimi, kot je to določeno v "Aktu o delovnem okolju" iz leta 1977 (ibitl.. 111). O pravici tlo |X5gajanj, jc v "Aktu o .soodltJčanju ])ri tlelu" prav tako tloločcno nasletinjc: "Organizacija zaposlenih ima pravico tlo pogajanj z tlelodaj;ilccm o katerikoli zatlevi, ki .se nana.ša na odnose meti tlelodajalcem in katerimkoli članom organizacije, čc je ta zapo.slen pri lem tlclotlajalcu. Delodajalec Ix) imel ustrezno pravico tit) pogajanj z tirganizacijt) zaposlenih (ibid., 112). Ne obstaja pa obveznost, tla se s|>orazum tutli dejansko tloseže. Čc se sporazum ne tlo.sežc, potem zaiKJsleni lahko začnejo s stavko ali pa tlelodajalcc razglasi "lock out", čc komisija za iKimiritev arbitr.ižna komisija nc us|X' zagottn iti ktimpromisa. "Prctlen .se tlclotlajalec otiloči, tla bo izpeljal nekt) večjo spremembo v .svoji tlcjavnosii, .se bo na lastno pobudo pogajal z organiz;tcijo zapo.slenih, s katero je (iovezan s kolektivno |X)gotlbo. Enakt) lx) storil v primeru, ko namerava izpeljati velike spremembe v organiz;iciji in v (»gojih dela...", kot je predvideno z "Aktom o soodločanju pri tlelu" (ibid., 112). Dcltnlajalcc ne more sprejeti nobene odločitve, dokler trajajo pogajanja, razen v primerih, ko je uresničevanje te otiločitve nujno. Pogajanje sc mora začeti na lokalni ravni in če sc na tej ravni ne tlo.sežc .sporazum, potem .sc lahko pogajanja natlaljujejo na ccntralni ravni. V primerih, ko jc odpuščanje z tlela nujno zaradi zmanjšanja obsega poslovanja. jc votlilno načelo v vrstnem redu odpuščanja čas zaposlenosti v pcjtijetju, tako tla -so najprej odpu.ščcni tisti delavci, ki imajo najkrajšo deloviu) dobo. Tt> načelt) je mogoče spremenili glede na finančni položaj in kvalifikacije zaposlenih ipd., kot je to pretivideno v "Akiii o varnosti zaposlitve", sprejetega 1982. leia (ibid., 112). Glede na pogodbo o .sodelovanju pri oilločanju je mogoče s kolektivnimi pogajanji raz.širiti pravice do sodelovanja pri odločanju o vpra.Sanjih, ki .se nana-■šajo predv.sem na organizacijo dela. Manjšinsko predstavljanje zaposlenih v organih privatnih podjetij Sindikati imajo pravico, da imenujejo v upravne odbore podjetij, oziroma odbore direktorjev industrijskih podjetij, bank, zavaro\'alnic in pd., po dva s\-oja pred-.stavnika in dva name.stnika, če imajo te organizacije do 1000 zapo.slenih; če pa te organizacije za|X).slujejo več kot 1000 zaposlenih, potem sindikati imenujejo v upravne odbore oziroma odbore direktorjev tri .svoje pred.stavnike in tri namestnike. Manj.šinsko predstavljanje zaposlenih v upravnih otiborih omenjenih organizacij mora biti predvideno s kolektiv no pogodbo. Simlikai, ki pretlsiavlja več kot 80 % zaposlenih, ima pra\'ico, da predlaga dva ali tri .svoje predstavnike v upravni odbor oziroma odbor direktorjev-. Če noben siiulikat v podjetju ne ob.sega 80 %, potem dv-i najbolj množična sindikata pošljeta .svoje predstavnike v upravni (xlbor oziroma odbor direktorjev. Predstavniki za|X)slenih v odboru direktorjev oziroma upravnem odboru imajo i.ste pravice in dolžnosti kot tlrugi člani odbora, razen v primeru razprav in odločanja pri kolektivnih pogajanjih, pa tudi pri nekaterih drugih vprašanjih, za katera so sindikati po.sebej zainteresirani. Z odločitvijo odbora direktorjev jc predstavnik za|x>slenih v tem odlx)ru lahko imenovan za enega od direktoi-je\', ki potem .sodeluje pri ilelu izvršnega odbora poiljetja in drugih vodstvenih telesih. Neposredno sodelovanje v organizaciji tehnoloških proccsov V sedemdesetih letih je .Švedska stopila v ospredje držav, ki so ilejavno pospe-■ševale motivacijo zaposlenih s humanizacijo proizvodnje. Delodajalci so bili pobudniki in uresničevalci te dejavnosti tako na .Šved.skem kot tiuli v drugih državah v primeru podobnih dejavnosti. I lumanizacija proizvotinje je sestavni del tehnološke reorganizacije proizvodnje ter s tem povezanih sprememb v industrijskih odnosih, predvsem v organizaciji dela v sestavnih delih jjodjetja. To predpostavlja redna posvetovanja uprav nega aparata in zaposlenih o uresničevanju proizvodnih nalog, to .so t.i. krogi kvalitete, in .še posebej oblikovanje avtonomnih delovnih skupin, kjer imajo zajKJsleni pravico in odgovornost, da sami organizirajo uresničevanje bolj ali manj zapletenih proizvodnih nalog. Mnogi delodajalci nekateri raziskovalci so te tehnološko organizacijske spremembe predstavili kot "gibanje za kvaliteto delovnega življenja" (Fröhlich, Dieter in Pekruhl, Ulrich 1996,79). Trije osnovni razlogi so z;i to, da je en del švedskih delodajalcev razvil projekte za himianizacijo proizvodnje. Prvič, tlfUnlajalci so razvili projekte za hiiinaiiizacijo proizvodnje v času polne z;iposlendela avtomobila, jaix)nsko potljetje |XJtrebuje v.sega i me.sece, tla bi ta motlel vpeljala v normalno množično proizvotinjt) z enako produktivnostjo. V ZDA je za to |X)irebno 5 me.secev, v Hvropi pa celo 12 me.secev. Da bi tlosegli popolno kvaliteto novega motlela, japonsko |x>tljetje potrebuje okoli iO dni, ameri.ško 11, evropsko pa celo 12 mesecev. Od.sotnost z dela je na Japonskem v avtomoblLski industriji okoli 5 % od celotne zaposlene tlelovne sile, medtem ko ta odstotek v evrop.ski avtomobilski intlustriji znaša tudi do 25 % itd. (Fröhlich, Dieter in Pekruhl, Ulrich 1996, .str 80). Ktlen otl najpomembnejših tiejavnikov teh znatno lx)ljših japonskih rezultattjv v proizvodnji avtomobilov so, po mnenju mnogih delodajalcev kot tutli ustreznih raziskovalcev, intlustrij.ski tidnosi v japonskih tovarnah avtomobilov, pretivsem sistem tlelovnih skupin, ki je najlxilj razvit v tovarnah firme Toyota. V ustrezni literaturi najdemo primerjalne analize osnovnih značilnosti delovnih .skupin v avtomobilskih potljeljih, ki so pokazale na zelo velike razlike meti njimi: - Udeležba v delu delovnih skupin je v Volvii in v švedski industriji nasploh pro- stovoljna, delavci pa te skupine oblikujejo sami, medtem ko v Toyoti delovne skupine oblikuje uprava povarniški režim", ki še vetino uresničuje Taylorovo paradigmo tlelovne organizacije (Goran Brulin 1992, 20.5). O uresničevanju humanizacije proizvotinje na Švedskem in o ocenah rezulta-tt>v teh projektov pričajo nekatera raziskovanja. Rezultati intervjuja iz 1986. leta predstavnika uprave .šved.skih podjetij (velikih, srednjih in majhnih), uresničenega 1991. leta, so pokazali, da .se v 62 % javnih in 53 % zasebnih potljetij retlno izv-ajajo po.svetovanja z zaposlenimi o uresničevanju delavnih nalog. Razgovori predstavnikov upravnega ajjarata z zaposlenimi o razvoju potljetja, so zajeli v zasebnih podjetjih 95 % belih ovratnikov in 65 % plavili ovratnikov. V i.stem intervjuju je bila merjena tutli stopnja humaniz;icije proizvtxinje in to z lestvico otl O tlo 9, pri čemer je 9 ])onienila najboljše rezultate procesa humanizacije proizvodnje. 2,2 % švetiskih zasebnih ptxljetij je po tem raziskovanju razvrščenih v kategorijo 9, v kategoriji 7 in 8 pa najtiemo okoli 33 % švtKiskih zasebnih podjetij. V enem raziskovanju "kvalitete tlelovnega življenja" iz 1992. leta, ki je zajelo 2.000 oseb v 249 .švedskih rirmah, je 72 % zaposlenih odgovorilo, tla .se je v zatinjih treh letih njihovo delo obogatilo z večjo odgovornostjo, 63 % zaposlenih pa je otlgovorilo, da je njihovo tlelo postalo bolj kvalificirano. 5,2 % belih ovratnikov in 40 % plavili ovratnikov je bilo zadovoljnih s tem, kar so dobili z uresničitvijo pro jekta humanizacije proizvodnje (Frohlic. Dieter in Pekruhl, Ulrich 1996, 180, 181). Glede pomembnejših rezultatov pri povečanju produktivnosti pa ustrezna razisktv vaiija niso pokazala jasnih in nedvoumnih rezultatov. LITKRAIURA Brulin. Goran. 1992. '.Sweden: Joint Councils under .Strong Unionism"; in: Joel Togers anil Wollgang Streeck (eds.), Works Councils, The University of Chicago I'rcss l>ping-Andersen. Gosta. 1991. "The Kmerging Kealignment Between l.ahour Movements and Welfare .States"; v knjigi: .Vl;irino Kegini (ureil.) The future of i.abour MovemeiiLs, .Sage l»uhIic:nion.s l.td, l.ondon l-rohlich, Dicier in I'ekruhl, Ulrich. 1996. Direct Participation and Organisational Change. Fashionahle but Misunderstood. I.oughlinstown Co. Dulilin Himmelstrand, Ulf Ahrne, Goran. I.undbcrg, l.eif in l.undberg Uirs. 19S1. Beyond Welfare Capitalism, Heinemann i:duc;iiional BiK)ks l td, l.ondon Keynes. John .Maynard. 1956. Splo.šna teorija /aposleniisti. obrcsii in ilenarja. Kultur;i. Beograd Korpi. Waller 1980. Tlte Working Cl:tss in Welfiia- Cipitalisni. Kouilcdge and Kegan Paul, l.ondon Korpi, Walter 1984. "Delav ski ra/red v kapitali/mu blaginje", Marksizem v .svetu. 10-1KS: 1984, Beogr:iil Misgeld, Klaus. Molin, Karel. Am;irk. Klas. 1992. Creating .Social Democracy (A Century of the Soci;il Democraiic bihour Party in Sweden), The Pennsylvania .State University Pre.ss I'rzeworski. Adam. 19«5. Capitalism and SiKial Dentocraty, Cambridge University Press. Cambridge (UK) Regalia. Ida. 1994. "Italy: The Co.sls and Benefits of Informality"; V: Joel Rogers in Wollgang .Streeck, Workers Councils. The University of Chicago Pre.ss Regini, Marino. 1994. Tlic f uture of Lalvnir Mownjent. S;igc publications l.td. l.ondon Therborn, Goran. 199J. "Sweden Competitive Welfare"; v knjigi: A. PlallcT and all (eds.). Can the Welfare .Slate Compete? Macmillan, B;isin.stokc Thert>orn. Goran. 1991a. Tlie Nordic Paitern. On Perspective on Social Po.ssibilities: referat na mednarodni konferenci "The I'lTicient .Society Competition. Oioperation, and Wellare" -Budapest. September 20-22. 1991 Therborn, Gonin. 1995. i:un)|X-an Modernity and Beyond. Sage Publications. l.ondon Verb:i. Siilney anil ;ill. 1987. Illites and the Idea of i:i|uality A Comparison of Japan, Sweden anil the United States. Harvaal University Press, Cimbridge. Ma Kuropc-an Commission. 1996. .Social i:un)|x;. l-mplowe Repre.seniatives in l-urope and Their I'conijmic Pregoratives; Supplement 3 it 1996, Bruxelles