Mengšan Glasilo Občine Mengeš, november 2011, letnik XVIII, številka 10 »Ponosni smo, mnogo let smo čakali in končno dočakal«. Franc Jerič, župan »Gospod, me poznate?« Teden otroka po njihovi meri Kaj morate vedeti pred odhodom na volitve Likovna razstava v razstavišču Občine Mengeš Bojevnik za štajerski Maribor s ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA: Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, že komunalno opremljena. Osnovni podatki: - 13 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558m2 do 1.828m2 - 16 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330m2 do 402m2 Cena z vključenim komunalnim prispevkom: cca. 240EUR/m2 Več informacij na naši spletni strani: www.karo.si - lastne gradnje STANOVANJA: - Domžale, 1,5 sobno, 57,67m2, 5/11nad. Dobro vzdrževano, menjane talne obloge. Novejša vgra-dna omara v predprostoru in spalnici ter kuhinja na željo kupca ostane v stanovanju. Lega: V-Z, dvigalo, skupni parkirni prostori v garažni kleti. Cena: 93.000,00 €. - Domžale, v 3-stan. hiši, 5-sobno stanovanje v dveh etažah, 1N+del mansarde, uporabne površine 150m2+terasa 15m2+klet 13m2, l. 2004 obnovljena garaža, 2 PM na dvorišču. L. 2003 menjana vsa instalacija, okna, podi. Vsi priključki so ločeni, ogrevanje na kurilno olje (lastna peč), možnost priključitve na zemeljski plin (omarica na hiši), dobra lokacija. Cena: 190.000,00 €. HIŠE: - Moravče, Zg. Tuštanj-enota dvojčka, 115m2, P+M+ podstrešje, III.pgf, l. 2008. Klasična gradnja, ogrevanje na kurilno olje, dimniški priključek za kamin. Lega dvojčka je končna, odprt pogled, atrij, oddaljenost od AC 9km, cca25 km do Ljubljane. Dostop je raven in asfaltiran. Cena: 135.000,00 € ZEMLJIŠČA - Brezje nad Kamnikom, zazidljivo zemljišče, 495m2, mirna lokacija, 600 n.m., čudovit razgled v dolino, cca. 8km iz Kamnika. V ceno je vključeno gradbeno dovoljenje za montažno hišo in že plačan komunalni prispevek. Hiša je naročena pri podjetju Lumar, do IV. pod. gr. faze, že plačano 10%akontacije. Cena: 120.000,00 €. POSLOVNI PROSTOR - ODDAMO: - Mengeš, 37,18m2, v poslovno stanovanjskem kompleksu, l. 1994, oddamo poslovni prostor, primeren za storitveno dejavnost, trgovino, pisarno... Lokal je razdeljen na dve enoti z ločenima vhodoma. Pritlična etaža s sanitarijami obsega 19,52m2, kletna pa 17,66m2. Možnost parkiranja. Cena: 200,00 €/mesečno + stroški. / f J r:/'/'ir. f-' \J loi^ris Testenova 32, 1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si ALU in PVC STAVBNO POHIŠTVO VEM Pt OBČINA MENGEŠ V a b i l o VEM točka Domžale in Občina Mengeš vas vabita na brezplačno delavnico za podjetnike začetnike in delujoča podjetja z naslovom »Zaključni računi«. Delavnica bo izvedena v četrtek, 24. 11. 2011, od 10.00 do 11.30, v stari knjižnici Mengeš, Slovenska cesta 28, Mengeš. Do 31. marca 2012 bo potrebno oddati zaključne račune za leto 2011 za samostojne podjetnike in d.o.o.-je. Želite pred koncem leta izvedeti več o zakonskih obveznostih sestave zaključnih računov? Za vas bomo organizirali delavnico, na kateri vam bo strokovnjakinja s področja računovodstva na praktičnem primeru predstavila sestavo zaključnega računa in novosti, na katere morate biti pozorni pri sestavi zaključnega računa podjetja. Vsebina: • predhodne obveznosti s.p. in d.o.o. pred pristopom k zaključnemu računu • na kaj moramo biti pozorni pred sestavitvijo zaključnega računa • najpogostejše napake • računovodski in davčni izkazi • prikaz na primeru (obračun bilance stanja, izkaz poslovnega izida, davek od dohodka pravnih oseb) • vprašanja udeležencev Informacije in prijave na brezplačno delavnico so možne osebno v času uradnih ur na VEM točki v Domžalah (pon 8-15, sre 8-17, pet 8-13), Ljubljanska 80 (SPB), po telefonu 083-892-418 ali e-mail naslovu domzale@razvoj.si. Izvedbo delavnic sofinancira Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstvo za gospodarstvo. 4 Vljudno vabljeni! VEM točka Domžale in Občina Mengeš 04 Občina 06 Obvestila 07 Mnenja 08 Intervju: Stefan Babič 10 Reportaža 12 Mengeški utrip 20 Volitve 28 Sport 32 Iz življena cerkve 34 Kultura 38 Veliki Mengšan 40 Obvestila in oglasi 42 Zahvale 43 Križanka SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Stefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@men-ges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice Uradna otvoritev mengeške obvoznice 27. 10. 2011. Od leve proti desni: glavni izvršni direktor Cestnega podjetja Ljubljana Stanko Petrič, predstavnica podjetja Gradis G skupine, direktorica DARS d. d. Mateja Duhovnik, generalni direktor direktorata za ceste David Polutnik in župan Občine Mengeš Franc Jerič. Foto: Edvard Vrtačnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 16. decembra. »Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence.« Tone Pavček Zahvalimo se za male radosti Ko sem premišljevala, kaj naj napišem za uvodne besede Mengšana, ki je pred vami, so mi misli vedno uhajale k novici, da nas je v oktobru zapustil ljubljenec otrok slovenskih šol, vseh mladih in odraslih, preprostih in visoko izobraženih - Tone Pavček. Mislim, da med nami ni skoraj nikogar, ki se ga kakšna Pavčkova pesem ne bi dotaknila. Lansko leto smo v knjižnici vsakoletni vseslovenski projekt »Rastem s knjigo«, ki je namenjen vsem sedmošolcem po vsej Sloveniji, posvetili njemu in njegovi pesniški zbirki Maj-nice - fulaste pesmi. Nikoli ne bom pozabila otrok, ki so z vnemo in nasmehom na ustih poslušali njegove zgode in prigode o prvi ljubezni, pisanju poezije in radostih življenja. Sama sem imela čast, da sem pesnika tudi osebno spoznala pred nekaj leti na ljubljanskem knjižnem sejmu - bil je človek, ki je ob prvem srečanju na človeku pusti nepozaben vtis. Iskala sem besede, ki bi najbolje opisale njegovo življenjsko energijo in filozofijo - našla sem jih pri njegovem dobrem prijatelju Jožetu Zadravcu, ki je ob članku v njegov spomin zapisal: »Kakšno razkošje živeti, kakšen mogočen čar. Biti! Kakšno razkošje hoditi po zemlji v jutrišnji dan in se zapletati v trnje sanj«. Taka življenjska energija je lahko vzor vsakemu od nas. Čeprav današnji časi niso rožnati, pa nas nič ne stane, če se ob koncu dneva ustavimo, si vzamemo pet minut časa in se zahvalimo za male radosti, ki nas spremljajo skozi življenje. Barbara Ahačič Osterman, vodja krajevne knjižnice Janeza Trdine Mengeš Strpnost in medsebojno spoštovanje Namen tokratnega pisanja ni moraliziranje. Pa vendar se mi glede na trenutno stanje zdi, da potrebujemo veliko in še več tega, o čemer govori gornji naslov. Ne pomnim, kdaj je imelo toliko ljudi tako velik občutek manjvrednosti in razvrednotenja osebnosti, kot jo ima danes. Verjetno bi morali iti kar daleč v zgodovino, da bi našli tisti čas. Bližajo se volitve in kot po navadi bodo puščice letele vsevprek. Morda bi bilo dobro, da bi se kandidati včasih malo zamislili, preden gredo na vse ali nič. Ravno »visoka« politika v slovenskem prostoru je padla na izpitu in izgubila kompas pri medsebojnem spoštovanju in strpnosti do drugih. Največji problem za nestrpneže so seveda drugače misleči. Nekateri vidijo ves smisel, za kar se še posebej potrudijo, kako nekoga ponižati in ga označiti za nesposobnega in manj vrednega. Pa čeprav s svojimi dejanji ta nikomur ne škoduje. Če hočemo ali ne, le medsebojno spoštovanje in sprejemanje drugačnosti slehernega posameznika nam bo prineslo preobrazbo družbe. Denar in moč, kot vidimo, pač ne. Na letošnji komemoraciji ob dnevu spomina na vse tiste, ki jih ni več med nami, so mi v spominu ostale besede govornika, ki je izpostavil, kako zelo pomembno je spoštovanje. Koliko vojn, sovraštva in drugega hudega bi bilo manj, če bi bili strpnejši in se znali med seboj spoštovati. Tako pa je svet poln pohlepa in strahu. Pa naj bo dovolj o tem. Izredno sem vesel velike pridobitve za Občino Mengeš in njene občane. Končno smo dobili obvoznico, na katero smo čakali 20 let. Nesmiselno je opisovati, naštevati in s prstom kazati na tiste, ki so odgovorni, da je minilo toliko časa. Sedaj jo imamo in to je tisto, kar je pomembno. Obvoznica sicer še ni v celoti dokončana, pa vendarle. Želim si in upam, da se bomo kmalu lahko po njej vozili tudi proti Mostam, Komendi oz. Brniku. Za konec bi se ob tej priložnosti rad zahvalil občanom za obisk ob otvoritvi ter vsem, ki so tako ali drugače sodelovali na slovesnosti ob uradnem odprtju dokončanega (prvega) dela obvoznice. Za dodatno popestritev se zahvaljujem moto sekciji ŠD Topole, lastnikom starodobnih vozil, gasilcem, godbi Mengeš in narodnim nošam TD Mengeš. Zahvala gre tudi g. župniku za blagoslov, policistom za varnost ter seveda delavcem Cestnega podjetja Ljubljana. Bogo Ropotar, podžupan Obnova zapornice ob razbremenilniku Pšate - »Zatur-nica« Občina Mengeš je v mesecu oktobru obnovila zapornico med razbremenilnikom Pšate in staro strugo Pšate. Obnova zapornice, s katero se ob večjem deževju regulira vodostaj v stari strugi Pšate, je bila izvedena kot del protipoplavne zaščite v občini Mengeš, predvsem stanovanjskih objektov ob Linhartovi ulici, malem Mengšu, ki so bili ob zadnjem večjem deževju že poplavljeni. V sklopu prenove zapornice so bile v celoti zamenjane deske na zapori, prav tako pa se je hkrati pregledala tudi struga na obeh straneh zapornice. Občinska uprava Oddaja vlog za znižano plačilo vrtca pred začetkom uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev Sistem socialnih transferjev v Sloveniji deluje razmeroma dobro. Kljub temu pa je gospodarska in finančna kriza pokazala tudi določene pomanjkljivosti obstoječega sistema socialnih transferjev. Izjemno kompleksen sistem je zaradi priklapljanja novih pravic postal neučinkovit in nepregleden tako s strani uporabnikov kot s strani države. Vlada RS si je na področju socialne varnosti zadala cilj zagotoviti učinkovitejšo politiko socialnih transferjev. Ta cilj bo vlada RS dosegla z ukrepi, kot so: nova določitev minimalne ravni socialne varnosti in določitev njene višine na ravni, ki bo zagotovila dostojno življenje, zagotovitev enotne vstopne točke v sistemu socialnih pomoči in vzpostavitev enotne evidence vseh pomoči, ki jih prejema posameznik. Preglednejši in enostavnejši sistem socialnih transferjev bo omogočil, da bodo pomoč dobili tisti, ki jo resnično potrebujejo, preprečil pa bo izkoriščanje in zlorabe sistema. Rešitev, ki pomeni realizacijo navedenih ukrepov, je sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zakon je temeljito pretresel veljavni sistem družinskih prejemkov in subvencij. Namen zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je pod enotnimi pogoji in na osnovi enotno določenih pravil urediti področje socialnih transferjev tako, da bodo ti v največji meri na voljo tistim, ki jih dejansko potrebujejo. Z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se uvaja »enotna vstopna točka« v sistemu socialnih pravic, ki so vezane na ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja in drugih oseb, ki se jih poleg njega upošteva kot člane neke skupnosti. Materialni položaj družine je na eni strani pogoj za upravičenost do socialnih transferjev, na drugi strani pa podlaga za odmero višine posameznega transferja. Na centrih za socialno delo bodo posamezniki oddali vlogo za pridobitev katerekoli v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev urejenih pravic do denarnih prejemkov, subvencij in znižanih plačil: otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, državne štipendije, znižano plačilo vrtca, subvencija malice za učence in dijake, subvencija kosila za učence, subvencija prevozov za dijake in študente, oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev, prispevek k plačilu družinskega pomočnika, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, • pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je začel veljati 15. 08. 2010, uporabljati pa se začne 1. januarja 2012. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nas je 20. 10. 2011 z dopisom obvestilo, da: - Vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012 v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev lahko oddajo stranke od 1. 12. 2011, ker v skladu s tem zakonom pravica pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, torej s 1. 1. 2012. Vloga se bo vložila pri pristojnem centru za socialno delo in sicer na novih obrazcih, ki bodo objavljeni v mesecu novembru 2011 na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter centrih za socialno delo, stranke pa jih bodo lahko dobile tudi v knjigarnah; - če bo stranka oddala vlogo na novem obrazcu pri občini, jo bo ta po uradni dolžnosti odstopila pristojnemu organu za socialno delo in v tem primeru se bo štelo, da je bila vloga vložena 1. 12. 2011; - če bo stranka vložila vlogo na starem obrazcu, jo bo občina zavrgla, saj po novem Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev občine niso več pristojne za odločanje o znižanem plačilu vrtca za leto 2012. Franc Jerič, župan Občine Mengeš in Občinska uprava Pomembno Vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012 se bodo obravnavale že po novem Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ta prinaša tudi novo enotno vlogo za vse socialne transferje, ki je objavljena na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Vloge na novem obrazcu se po novem zakonu oddajajo na krajevno pristojnem centru za socialno delo - osebno, po pošti ali elektronsko - in ne več na občino. Vloge je mogoče oddati po 1. decembru 2011 (in ne več do 15. novembra, kot je veljalo doslej). Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je objavljena na spletni strani ministrstva, na portalu e-uprava in na spletnih straneh CSD, tako da si jo lahko natisnete, lahko jo boste kupili tudi v knjigarnah. Koledar dogodkov za november in december v občini Mengeš MESEC DATUM URA NAZIV PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR november 17.11.2011 17.00 LUTKOVNA PREDSTAVA RAČKA Stara knjižnica, Slovenska cesta 28, Mengeš Knjižnica Janeza Trdine Mengeš november 21.11.2011 17.00 RABA IN ZLORABA ZDRAVILNIH RASTLIN - JOŽE MAJES Župnijski dom Mengeš Turistično društvo Mengeš november 24.11.2011 10.00 PODJETNIŠKA DELAVNICA Z NASLOVOM "ZAKLJUČNI RAČUN" Stara knjižnica, Slovenska cesta 28, Mengeš VEM točka Domžale in Občina Mengeš november 24.11.2011 19.15 PREDAVANJE - ZDRAVO PARTNERSTVO V knjižnici Janeza Trdine Mengeš Knjižnica Janeza Trdine Mengeš november 26.11.2011 19.00 20 LET ŽENSKEGA NONETA VIGRED Župnijski dom Mengeš Ženski nonet Vigred november 28.11.2011 15.00 PRIKAZ IN IZDELAVA BOŽIČNO NOVOLETNIH ARANŽMAJEV Stara knjižnica, Slovenska cesta 28, Mengeš Turistično društvo Mengeš december 1.12.2011 17.00 LUTKOVNA PREDSTAVA MALI, VELIKI IN VELIKAN Stara knjižnica, Slovenska cesta 28, Mengeš Knjižnica Janeza Trdine Mengeš december 5.12.2011 16.30 MIKLAVŽEVANJE ZA PREDŠIOLSKE OTROKE IZ MENGŠA Pred cerkvijo Sv. Mihaela v Mengšu Občina Mengeš, Župnija Mengeš in KD Franca Jelovška Mengeš december 5.12.2011 17.00 MIKLAVŽEVANJE ZA PREDŠOLSKE OTROKE IZ LOKE IN DOBENA Dvorana Gasilsko-kulturnega doma v Loki pri Mengšu Občina Mengeš in Kulturno društvo Antona Lobode Loka pri Mengšu december 5.12.2011 18.30 MIKLAVŽEVANJE ZA PREDŠOLSKE OTROKE IZ TOPOL Pri kapelici Sv. Lucije pod Plešo v Topolah Občina Mengeš in Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš december 20.12.2011 20.00 NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE KAMNIK Kulturni dom Mengeš Podjetniško združenje Mengeš december 26.12.2011 19.00 BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT IN PODELITEV TURISTIČNIH PRIZNANJ ZA LETO 2011 Kulturni dom Mengeš Turistično društvo Mengeš in Mengeška godba december 27.12.2011 18.45 BOŽIČNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SVOBODA MENGEŠ Cerkev Sv. Mihaela v Mengšu Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš december 30.12.2011 17.00 BOŽIČNO NOVOLETNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU Telovadnica ŠD Partizan Mengeš Športno društvo Partizan Mengeš Koledar prireditev do konca leta 2011 je objavljen na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si, pod rubriko "aktualno". OBČINA MENGEŠ V A B I L O f Osnovna Mengeš Spoštovani, leto je naokoli in ponovno je čas za srečanje z vsemi, ki ste dopolnili 75 let ali več. Tradicionalno druženje bo v soboto, 26. novembra 2011,ob 12. uri v Osnovni šoli Mengeš. Zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov ne bomo pošiljali vabil vsakemu posamezniku, zato prosimo vse, ki ste že dopolnili 75 let, da svojo udeležbo potrdite do PETKA, 18. 11. 2011, na telefonsko številko 01/72-37-081 (vložišče Občine Mengeš) ali 01/72-47-100 (tajništvo Občine Mengeš). Franc Jerič, Župan Občine Mengeš Upravni odbor SOLSKEGA SKLADA organizira dobrodelno prireditev SONCE ZA VSE 17. novembra 2011 ob 18.30 v Kulturnem domu Mengeš. Skupaj s priznanimi izvajalci smo pripravili zanimiv in kvaliteten program, ob katerem boste na jubilejni - deseti prireditvi uživali in se razvedrili. Vstopnice lahko kupite v predprodaji v trgovini HA-NI, v knjižnici, Teater baru, bifeju marketa TUS ter eno uro pred pričetkom v Kulturnem domu. Z nakupom vstopnice boste pomagali, da bo sklad še naprej lahko uresničeval svoje poslanstvo. Ves denar od prodanih vstopnic je namenjen v sklad, saj vsi nastopajoči sodelujejo brezplačno. VABLJENI! Rdeči križ Mengeš Obvestilo! Odbor občinske organizacije RK Mengeš obvešča starejše občane mengeške občine, da bomo letos ob novem letu obiskali občane, stare 75 let in več. Starostno mejo smo morali prestaviti zaradi gospodarske krize in povečanega števila starejših ljudi v našem okolju. OORK Mengeš Športne površine Tokrat smo Mengšane vprašali, ali ima Mengeš dovolj športnih objektov in površin in na katerih se najraje gibljejo. Pripravila: Maša Skok Nekatere površine so morda potrebne obnove Menim, da ima Mengeš dovolj športnih površin, kjer lahko vsakdo najde primerno aktivnost zase. A so nekatere površine morda potrebne obnove. Sama največkrat zaidem na odbojkarsko igrišče, se sprehodim po trim stezi in koristim prostore nekdanje Freme za izvajanje plesnih dejavnosti. Urška Gjergek Ne bi se branil tekaške proge Največ uporabljam trim stezo - predvsem za tek. Ker je v primeru slabega vremena malce nevarno zaradi spolzke podlage, se ne bi branil kakšne tekaške proge, ki bi jo lahko koristil v zimskih in deževnih dneh. Poleg trim steze se včasih znajdem tudi na šolski ploščadi. Žiga Strmšek Največ uporabljam košarkaško igrišče Mengeš svojim občanom ponuja pestro izbiro športnih aktivnosti. Teniška igrišča, športne aktivnosti v ponudbi Harmonije, travnati nogometni površini, ostala nogometna in košarkarska igrišča, odbojka na mivki, trim steza, balinišče, skatepark - to so le najbolj vidne športne površine, ki padejo v oči obiskovalcem Mengša. Sam največ uporabljam košarkarsko igrišče in pa manjšo dvorano v prostoru nekdanje Freme, za katero se v imenu ŠD Urban Folk lahko zahvalim Občini Mengeš, ki nam jo nudi za uporabljanje ter s tem dokazuje svojo naklonjenost športnim aktivnostim občanov. Občasno pa slišim, da je težko dobiti termin za igranje ekipnih športov v dvorani. Upam, da bo obljubljena športna dvorana v prihodnosti odpravila še ta problem. Rok Luzar »Gospod, me poznate?« Štefan Babič, nekdanji zelo priljubljen mengeški župnik, se je po skoraj 30. Tetih župnikovanja v Lescah na Gorenjskem vrnil v Mengeš kot duhovni pomočkik. Zlatomašnik pronicljivega uma je še vedno zagret domoljub, poznavalec kult ne dediščine, ljubitelj kulture in knjižni molj. Zgovoren gospod nam je prijazn dovolil, da smo odstrli del njegove življenjske zgodbe. Se še spomnite, kako je bilo, ko so vas prvič poslali v Mengeš? Nadškof Pogačnik me je iz Črnomlja, kjer sem bil kaplan, nenadoma določil za župnika v Mengšu. Nihče v Mengšu ni pričakoval spremembe, jaz pa sem prišel z zelo mešanimi občutki. Strah me je bilo. Še 30 let nisem imel. Mengeška je veljala za eno najboljših župnij v nadškofiji. Nek starejši duhovnik je rekel: »Takemu smrkavcu pa tako župnijo! No, zdaj so nam pa tega poslali, da bo vse zapravil, kar nam je prejšnji skupaj spravil.« Na začetku je bilo kar težko. Čampo, mojega predhodnika, so imeli ljudje radi. Na škofiji so mi rekli, da je vse narejeno, da nimam več kaj, samo peljati naprej. Dela se je pa še kar precej našlo: dva vagona strešne opeke, 84 oken in 32 vrat smo zamenjali. Poleg tega, da ste v Mengšu zelo poživili versko življenje, bili kulturno Dolga leta smo vsako poletje za teden dni hodili z mengeško mladino v Adleši-če in v Vinico na počitnice. Skoraj vse člane otroškega pevskega zbora in vse ministrante sem v Kolpi naučil plavati! zelo dejavni in imeli velik smisel za gospodarske zadeve, ste pomagali ustanoviti tudi dve novi župniji. To je bilo najtežje delo v tistih mojih 17. letih. V Trzinu je še šlo, ker smo imeli cerkev in mežnarijo, v Grobljah pa smo se srečevali z velikimi težavami. Vse je bilo zaplenjeno - nič nismo imeli. Cerkev je bila nacionalizirana za potrebe kmetijskega kombinata. Noter so navozili repo, korenje, cement, na oltarju je bila straniščna školjka, ko sem prvič prišel tja. Teklo je noter, vse je bilo uničeno, tudi Jelovškove freske. Orgle so razbili in odnesli vse, kar je imelo vrednost. Ovirali so nas na vse možne načine, takratna oblast si je močno prizadevala, da župnije v Jaršah ne bi bilo. V Mengšu so kratek čas živele tudi karmeličanke. Zakaj niso ostale? Tukaj so hotele zidati, naredile so celo načrt za adaptacijo in bile navdušene, da jim je verska komisija odobrila gradbena dela. Uštele so se, ker so mislile, da bo gradnja stekla, a se je zataknilo. Niso bile dovolj potrpežljive. Če bi še malo počakale, bi lahko zidale, a so šle potem v Soro. Po 17. letih ste zapustili Mengeš. Prostovoljno? Vzeli so mi kaplana. Sam pa si nisem več upal naprej, ker bi šlo na slabše ^ In kdo bi bil kriv? Jaz. Bila je tudi navada, da je župnik menjal župnijo po desetih letih. Hoteli so mi sicer dati nekega starejšega profesorja za pomoč, ampak sem rekel, naj pošljejo kakšnega mlajšega, jaz pa sem se javil za Lesce. Vedno sem imel veselje ustvarjati nekaj iz nič in ko sem prišel v Lesce, je bila župnija ena najslabših v nadškofiji - 23 let brez duhovnika. Zdaj ste ponovno »Mengšan«. Kako to, da ste že drugič pristali tu? Že nekaj let zaporedoma sem v svoji izjavi o prestavitvi napisal, da si na drugo župnijo ne upam iti, ker bi moral čisto na novo začeti. V Lescah bi zdržal še nekaj let, ker sem imel dobro ekipo sodelavcev. Sem pa napisal, da bi šel za pomočnika nekomu. Nekemu mlademu duhovniku so obljubili, da ga bodo po treh letih prestavili s hribov v dolinsko faro. In tako so vzeli mojo izjavo zares, tega mladega duhovnika prestavili v Lesce, mene pa v Mengeš. Glede zlate maše je bilo tako: Vprašali so me, kako bi to izpeljali. Pa sem rekel: »Jaz znam maševati, za ostalo me pa ne briga.« Tako so vse drugi »zrihtali«. V Lescah in v Mengšu. Tukaj je bil pobudnik gospod župnik. Se lahko duhovnik sam odloči, da zapusti župnijo ali ne? Vedno mora dati odpoved, ne morejo ga na silo prestaviti. Če si kaj zagrešil, te kazensko lahko prestavijo, sicer pa ne. Jaz sem napisal: Na željo škofije dajem odpoved za to župnijo. Kako so vas Mengšani sprejeli tokrat? Pred cerkvijo me ustavljajo: »Gospod, me poznate, saj ste naju poročili?« Vseh se ne spomnim, jih je bilo le veliko. Kakšen se vam zdi Mengeš danes? Sprememba je precejšnja. Mengeš ni več to, kar je bil, nastalo je ogromno blokov, ljudje so prišli z vseh vetrov. Včasih je bilo pri verouku 600 otrok, čez 50 porok na leto. Danes pa ^ Kako se razumeta z gospodom župnikom? Čudovit človek je. 50 let duhovništva je dolga doba. Kaj je bilo najtežje? Težka leta so bila v Mengšu. Najprej zaradi velikih davkov. Ko smo obnavljali zvonik, je bilo treba plačati 45 % davka! Ves čas so me nadzorovali, grozili so mi z zaporom in denarnimi kaznimi, hodil sem se zagovarjat. Najlepše je bilo, ker smo bili duhovniki v teh časih zelo cenjeni, spoštovani. Ljudje so bili z nami. Najtežje je biti župnik, če ni ljudi. Če samo čakaš, da bodo prišli, pa jih ni. Meni se to na srečo ni dogajalo. Kot duhovnik in spovednik verjetno dobro poznate človeka našega časa. Kaj menite o današnjem načinu življenja? Danes lahko delaš, kar hočeš, vse lahko, ampak težje je, ker je praktični materializem tako zelo napredoval. To pelje v propad. Toda vedno se obrne na bolje, ljudje pridejo k pameti. Stalno se nam oglaša vest, notranji glas. Ateistov ni, Boga ljudje samo drugače imenujemo. Kdaj ste se odločili, da boste duhovnik? Kot otrok sem najprej želel biti tišlar, po vojni pa sem skupaj »vlačil« samo orožje, sem rekel, da bom oficir. Šele po tem, ko je umrl brat, ki mi je bil zelo blizu, in mi je teta rekla: »Joža bi imeli doma, ti bi bil pa gospod«, sem prvič pomislil na lemenat. Počasi se je začelo dogajati v meni. Ministriral sem, nehal sem »špricati« večerno domačo molitev. V gimnaziji sem začel kritično razmišljati, bral sem filozofa Aleša Uše-ničnika. Vedno bolj sem mislil na du-hovništvo, a sem se ves čas spraševal, zakaj jaz, zakaj jih gre tisoče lahko svojo pot, jaz pa moram po drugi? Pretilo mi je tudi nasprotovanje, celo zapor, bil bi brez pravic, brez zavarovanja. To so bili težki časi za takšno odločitev. Verjetno ste si želeli ustvariti družino kot vsak mlad človek? Seveda, moraš biti normalen človek. Če nisi sposoben za zakon, nisi sposoben biti duhovnik. V peti gimnaziji sem se Gorska reka, ki teče v skalovju čez razne prepreke, je prečiščena, bistra, močna. Na ravnini pa postane motna, počasna, se poleni. Tako je danes z nami v času izobilja. Zelo smo nazadovali, ni več prave energije, volje do življenja. odločil, da bom duhovnik, a sem eno sošolko že rad videl in mi ni bilo všeč, če so drugi fantje gledali za njo. Pa sem si rekel, si pa res en osel trapasti! A misliš, da mora ona iti v samostan, če greš ti za duhovnika? Pa je šla. Postala je redovnica. Tako sem imel vse življenje prijeten, topel občutek, ker je nekdo vedno molil zame. Bila sva povezana, samo na drug način. Tudi ona ni bila ravnodušna do mene. Na predvečer njenega pogreba me je najina sošolka poklicala in rekla: »Danes ti pa lahko povem, ker je mrtva: Zelo te je imela rada.« Besedilo: Mojca Volkar Trobevšek Foto: Edvard V. Sestra Agneza je bila zelo pridna, vodila je tudi zidavo karmeličanskega samostana v Sori in v Mirni peči. Nekoč pridem dol in jo vprašam: Ja sestra, kaj pa delate? Pa pravi ponosno: Zidam! - Pa kako? - Ja, a ni dobro? - A ne vidite, da se vam bo vse podrlo? - Zakaj? Je pa kar opeko na opeko dajala, brez veziva. - To morate vezati! - Ja, zakaj pa niste prej prišli?! Svečana otvoritev mengeške obvoznice V Mengšu je bil v četrtek, 27. oktobra, uradno odprt in voznikom predan v uporabo prvi del obvoznice, katere gradnja se je začela v lanskem avgustu. Novozgrajeni cestni odsek bo velik del tranzitnega prometa speljal mimo mestnega jedra. Tako bo odsek v dolžini 3160 metrov in s tremi krožišči mimo Mengša popeljal vse, ki hitijo v smeri Ljubljana - Kamnik. S tem pa bo mesto postalo varnejše in čistejše. Drugi del obvoznice, ki gre proti Kranju, pa je zaradi varčevanja in pridobivanja zemljišč še v izgradnji in bo ob njegovem dokončanju uspešno v celoti razbremenil promet skozi Mengeš. Vsak dan se skozi mesto pelje 22.000 vozil in med njimi je približno tretjina tovornega prometa. Na svečani otvoritvi obvoznice, ki je potekala ob prvem kro-žišču iz smeri Ljubljane, se je zbralo res veliko ljudi, Mengšanov, ki so z upanjem in veseljem spremljali otvoritev. Slavnostni govornik je bil župan Franc Jerič, ki je v navdušenju poudaril pomen obvoznice za razvoj Mengša in dolgo dobo potrpežljivega čakanja z besedami: »Ponosni smo, mnogo let smo čakali in končno dočakali«. Njegovim mislim se je pridružil tudi generalni direktor direktorata za ceste David Po-lutnik, ki je v istem tednu sodeloval pri otvoritvi dveh najbolj pomembnih cestnih odsekov na Gorenjskem, v Mengšu in na Peračici. Po blagoslovu ceste so se vsi zbrani, ob spremljavi Mengeške godbe, odpravili na uradno odprtje ceste. Otvoritveni trak so prerezali: direktorica DARS d. d. Mateja Duhovnik, župan Občine Mengeš Franc Jerič, generalni direktor direktorata za ceste David Polutnik, glavni izvršni direktor Cestnega podjetja Ljubljana Stanko Petrič in predstavnica podjetja Gradis G skupine. Prvi so se po obvoznici zapeljali mengeški starodobniki in gasilci. Po otvoritvi je župan vse zbrane povabil na zdravico in prigrizek. Besedilo in foto: E. V. Od leve proti desni: predstavnica podjetja Gradis G skupine, glavni izvršni direktor Cestnega podjetja Ljubljana Stanko Petrič, direktorica DARS d. d. Mateja Duhovnik, generalni direktor direktorata za ceste David Polutnik in župan Občine Mengeš Franc Jerič Narodne noše in Mengeška godba so pospremili slavnostne govornike in občane na mesto otvoritve težko pričakovane obvoznice Deklica v narodni noši v rokah drži škarje, ki so prerezale slavnostni trak Franc Jerič: »Stremimo za tem, da bomo razbremenili Mengeš tranzitnega prometa in to nam je danes v veliki meri uspelo ob otvoritvi obvoznice.« Največjo pozornost je vzbujala ameriška limuzina, ko je tiho od-brzela mimo množice po novi obvoznici MENGEŠKI UTRIP Žur na ful na noč čarovnic V soboto, 29. oktobra, se je v dvorani ŠD Partizan odvijal že 6. »Žur na ful«. Gre za prireditve, katerih zlata nit je aktivna udeležba mladih pri pripravi prireditev, spodbujanje mladih pri njihovi kreativnosti, priložnost mladim glasbenikom in DJ, da se predstavijo in ne nazadnje zdrav način zabave s plesom. Prireditve na noben način ne predstavljajo praznovanja in niso versko ali politično obarvane. V skladu s temeljnim načelom AIA - McM, mladinskega centra Mengeš dajemo brezpogojno priložnost mladimi in brez omejitev pri njihovih idejah. dogovorili za pripravo skupnih projektov. Simbioza dveh društev, društva Urban Folk, ki ga sestavljajo mladi športniki, in AlA-mladinskega centra, je prinesla odlične rezultate. Prireditev je pripravljalo kar dvajset mladih prostovoljcev. Umetnica Sava Kralj ter naši mladi prostovoljki Barbara Ciber in Sanja Tomšič so poskrbele za odlično scensko okrasitev dvorane, Barbara Ciber pa je izoblikovala tudi reklamne letake in plakate. Urban Folk je poskrbel za pripravo odra, redarsko službo in pomoč mladim umetnicam, ki so pripravile sceno. Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem in vsem donatorjem, ki so omogočili prireditev, županu Francu Jeriču in Občini Mengeš za finančno podporo, ŠD Partizan Mengeš za uporabo dvorane, RP Design za izdelavo vrhunsko natiskanih plakatov, Gostilni Hitra Špajza in Slaščičarni Flere za pogostitev nastopajočih in prostovoljcev ter podjetju Nektar natura d.o.o. za brezalkoholne napitke. Zahvaljujemo se tudi Partynet d.o.o. za kvalitetno ozvočenje ter fotografoma Jerneju Čemasu in Roku Prebilu. Na odru so se predstavili: skupina Dj EGE (echo green effect): Dj Tim Zevnik, Mc Luka Slak, Dj Wavo - Gal Plešnar, Dj Krilc - Krištof Modic, Dj ATM (Angel the Mike: Miha Japelj) in Dj E-kode: Crt Mrzlikar ter break dance skupina Urban Folk (Rok Luzar, Rok Valenčič, Miha Kolenko in Peter Jeras). Vsem nastopajočim se zahvaljujemo za brezplačni nastop. S takšnim prispevkom dokazujete, da denar ni vse, da je pomembna umetnost in da ste drugačni! Besedilo: Blanka Tomšič Prireditev je pripravljalo kar dvajset mladih prostovoljcev v soor-ganizaciji z mladim društvom Urban Folk iz Mengša Tokratni Žur na ful je bil obarvan v znamenju noči čarovnic, za mlade in mlade po srcu je to noč polna vznemirjenja, ki mlade popelje v domišljijski svet, v svet kreativnosti in sprostitve. Na dan prireditve je bilo v dvorani že od jutra naprej živahno Tokratno prireditev smo pripravili v soorganizaciji z mladim društvom Urban Folk iz Mengša, s katerim smo se Mladinski center AIA, društvo za izboljšanje kvalitete življenja deluje od leta 2009. AIA (izg. aja) pomeni sončno deželo mnogih možnosti. Po grški mitologiji je Odisej na svoji odisejadi na otoku AIA srečal najboljšo grško čarovnico Kirko. Znala je sneti celo zvezde z neba. Ni pomembno, kje je ta izgubljeni otok, ali je kje ob Italiji ali v Jadranskem morju pri Cresu ali daleč na vzhodu. Za nas je AIA simbol sonca in dežela neskončnih možnosti, ki čakajo, da jih uresničujemo in polno živimo. Naše delovanje razširjamo z IMladinskim centrom, namenjenim vsem mladim (brez omejitev) in mladim po srcu. Občina nam je oktobra zagotovila osnovne prostore (staro knjižnico). Pa se predstavimo. Mentorica dramske skupine Zorana je Tjaša Mislej, dipl. filozofinja in literarna komparativistka. Pri 9. letih je začela plesati balet. V prvem letniku je ustanovila gledališko skupino Arofaid (predstave Cimcipeloniko in DCP). Nadaljevala je s plesnim izobraževanjem, soustanovila plesno skupino Figure4 (predstave Triptih; Barve v meni, jaz v barvah).Kot svetovalka za gib je pomagala dramski skupini Megaron pri postavitvi Elektre. V okviru Impro lige se že 4 leta ukvarja z gledališko improvizacijo. Leta 2010 se je priključila dramskemu krožku študentov primerjalne književnosti pod vodstvom prof. B. A. Novaka in režiserja V. Moderndorferja. Vodja projekta »Učna pomoč« je Maja Tomšič Petek, univ. dipl. ped. in sociologinja kulture, učencem, dijakom in študentom je na voljo vsak četrtek od 17. do 22. ure z željo pomagati mladim pri njihovih učnih težavah. Maja je že v srednješolskem obdobju aktivno delovala kot animatorka prostočasnih dejavnosti, v času študija pa se je kot prostovoljka priključila Svetovalnemu centru za otoke, mladostnike in starše. Mentor break dance Peter Jeras Kolesarji v prometu Za kolesarje veljajo isti cestno - prometni predpisi glede vožnje po cestah in glede udeležbe v prometu kot za ostale udeležence v prometu. Kolo mora biti za vožnjo tehnično brezhibno urejeno. K obvezni opremi kolesa sodijo: rdeča luč in zadnji odsevnik, zvonec, bela sprednja luč, bočni odsev-nik, odsevniki na pedalih in zavore. Zaščitne čelade morajo pri kolesarjenju obvezno nositi otroci, ki so mlajši od 14. let. Da bi bolje poskrbeli za svojo varnost ter bili tudi zgled otrokom, pa naj bi čelade nosili tudi vsi ostali kolesarji. Vsako bistro glavo varuje čelada! Med kolesarji, ki so v prometnih nesrečah izgubili življenje, namreč prevladujejo predvsem smrti, ki so posledica poškodbe glave. Poškodbe glave in možganov pa seveda nosijo tudi za preživele najpogosteje najhujše posledice (ohromelosti, izpadi na mentalnem področju, področju miselnih procesov, čustvovanja, vedenja, odzivanja). Za večjo varnost lahko kolo opremimo tudi z vzvratnim ogledalom, varnostno ročico oziroma z distančnikom odsevnikom, sebe pa s ščitniki za komolce in kolena. Po Zakonu o varnosti v cestnem prometu ima pravico samostojno voziti kolo v prometu na cesti otrok, ki je star najmanj 8 let in ima pri sebi kolesarsko izkaznico, ter oseba, ki je starejša od 14 let. Otrok od 6. do 8. leta starosti in otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe. Otrok do 6. leta starosti pa sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju umirjenega prometa. Na naši šoli opravljajo kolesarski izpit učenci v 5. razredu in takrat tudi dobijo kolesarsko izkaznico vsi, ki izpit uspešno naredijo. Uporaba predpisanih luči je obvezna ponoči in ob zmanjšani vidljivosti (megla, močan dež, sneženje Tako kolesar kot kolo pa sta še bolje vidna z dodanimi dodatnimi odsevnimi telesi, kresničkami, odsevnimi trakovi, svetlimi oblačili in Otrok od 6. do 8. leta starosti in otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe obutvijo ter podobnim. Temno oblečen kolesar ali pešec je v temi viden na 26 metrov, svetlo oblečen na 38 metrov, kolesar s kresničko ali odsevnim trakom pa kar na 136 metrov. Na predlog ravnatelja OŠ Mengeš, g. Milana Burkeljca, sva s policistom s PP Domžale, g. Andrejem Jordanom, pogledala, s kakšnimi kolesi se v šolo vozijo naši učenci. Rezultati so bili zaskrbljujoči. Večina pregledanih koles, zlasti koles osmošolcev in devetošolcev, ni bila primerna za vožnjo v cestnem prometu. Kolesa so bila brez luči, zvonca, odsevnikov, zavore so bile bolj za okras kot za varno ustavljanje. Niti eden od starejših učencev na glavi ni imel čelade. Veliko bolje so za vožnjo s kolesom opremljeni šestošolci, ki so lansko šolsko leto delali kolesarski izpit. Vsi so imeli na glavi čelade in tudi skoraj vsa pregledana kolesa so bila tehnično brezhibna. Manjkal je le kakšen bočni odsevnik. V razgovoru s policistom so učenci povedali, da imajo doma urejena kolesa, s katerimi pa si ne upajo v šolo, saj se bojijo, da bi jim jih ukradli. Rešitev bi bila urejena kolesarnica, ki pa je šola na žalost nima. Nimamo niti urejene pokrite površine, kjer bi učenci lahko puščali kolesa. Tako pa so »razmetana« vse okoli šole. Pokrita kolesarnica zagotovo ne predstavlja takega stroška in problema, da vanj ne bi mogli » ugrizniti«. Starši, preverite s kakšnimi kolesi se vozijo vaši otroci v šolo. Čeprav je za nekatere kolesarje pot do šole kratka in po njihovem mnenju nenevarna, se nesreče lahko zgodijo tudi tam Nada Javh, učiteljica 5. razreda se je udeleževal državnih in mednarodnih tekmovanj. Kot mladinec je dosegel 3. mesto v plesni kategoriji break dance battle. Glasba, ritem, gib in ples ga spremljajo že nekaj let in so postali njegov način življenja. Zasluge za svojo vztrajnost in predanost pripisuje svojim trenerjem iz Pro dance studia. V Pro dance je pridobil tudi izkušnje kot pomočnik trenerja. Mentorica jazz balet plesnih vaj Urška Gjergek, jazz pleše od svojega 8. leta. Plesno pot je začela v plesnem klubu Miki in jo nadaljevala v PK Urška. Med uspehi je najpomembnejši naslov svetovnih in evropskih prvakov leta 2008 in 2010. Mentorica hip hop plesnih vaj je Sanja Tomšič, svojo plesno pot je začela s 5. leti, ko je zaključila pop-program, je začela trenirati hip hop v PK Urška, največji uspehi so bili 1. mesto s f. na SP, nato v Boleru pod vodstvom Gena Z. 3. mesto s f. na DP. Pod njegovim mentorstvom si je pridobila tudi prve trenerske izkušnje. V članski kategorij se je pridružila skupini, ki jo sestavljajo tudi člani skupine Artifex in Fantasy, pod vodstvom Nike Kljun in Žiga M. so postali državni, evropski in svetovno-pokalni prvaki 2011. Vodja projekta BraneTomšič od oktobra vodi »Zabavne nedelje« ali Fun Sundays, od 17. do 22. ure z druženjem, sprostitvenimi in zabavnimi igrami vsako nedeljo. Na razne načine (napovednik v glasilu Mengšan, oglasna tabla pri MC, na spletu.....) bomo obveščali o urniku in novih dejavnostih. Pridi, poglej, udeleži se, sodeluj, predlagaj, pomagaj, svetuj, bodi del zgodbe AIA - MCM! Besedilo: Blanka Tomšič, predsednica Foto: Maja Petek T. Mladinski center Mengeš (stara knjižnica) Uspehi loških gasilcev se kar vrstijo Po uspešnem nastopu v Puconcih sredi oktobra, na katerem je loška mladina zastopala Osnovno šolo Mengeš, je ponovno dokazala svoje sposobnosti. Pionirji ali pionirke, mladinci ali mladinke - težko je reči, kdo je boljši. Vsi so se letos pokazali v tako dobri luči, da je treba vsem čestitati. Brez izjeme. Poleg tega da so se dobro odrezali na občinskem tekmovanju, so dosegli še boljša mesta na regijskih tekmovanjih 28. in 29. oktobra, v petek v Radomljah in v soboto v Lukovici, kjer je vseh pet ekip pokazalo odlično znanje in pripravljenost. Mladincem (dve ekipi) prvo in tretje mesto in pionirjem prvo mesto - odlične izvedbe so jim prinesle uvrstitev na državno prvenstvo. Sadar, Urban Ručigaj, Matej Cimerman, Kaja Slabajna in Luci-jan Štempelj. Starejši pionirji, 1. ekipa, so zasedli 3. mesto med 19 ekipami. Nastopili so: Blaž Slabajna, Nejc Loboda, Matevž Potočnik in Anže Testen. Starejši pionirji, 2. ekipa, so zasedli 6. mesto med 19 ekipami. Nastopile so: Urška Brumec, Neža Testen, Kaja Ručigaj in Špela Loboda. Mladinci so zasedli 1. mesto med 13 ekipami. Nastopili so: Brigita Brumec, Tadeja Lukan in Uroš Klopčič. V soboto, 29. oktobra, pa so na regijskem tekmovanju v Lukovici pionirji merili svoje moči med seboj v vaji razvrščanja, vaji z vedrovko in štafeti na 400 m z ovirami, mladinci pa v vaji razvrščanja, vaji z ovirami in štafeti na 400 m z ovirami (mešani sestavi). Pionirji so zasedli 1. mesto med 20 ekipami. Nastopili so: Urban Ručigaj, Kaja Sadar, Kaja Slabajna, Jan Sašek, Matej Cimerman, Matej Mitrovič, Lucijan Štempelj, Ana Skok in Lara Čemas. Mladinci so zasedli 3. mesto med 18 ekipami. Nastopili so: Neža Testen, Kaja Ručigaj, Nejc Loboda, Urška Brumec, Uroš Klopčič, Tadeja Lukan, Blaž Slabajna, Anže Testen in Špela Loboda. Besedilo: Jože Brojan Foto: arhiv PGD Loka Fantje in dekleta s svojimi mentorji Delo z mladimi se vedno obrestuje in pri tem Prostovoljno gasilsko društvo Loka prednjači ne samo v mengeški gasilski zvezi, ampak tudi širše. Zasluge za to gredo vsem, ki skrbijo za mlade, predvsem pa mentorjem Robertu Ručigaju, Andreju Brojanu, Tini Sušnik, Evi Kuzmič, Žani Kveder, Davidu Bizjaku, Anžetu Kvedru, Sašu Jenčiču, Slavku Sedeljšaku in Boštjanu Čebulju, ki ure in ure preždijo z otroki na vajah. V petek, 28. oktobra, so na 10. regijskem kvizu gasilske mladine v Radomljah nastopile tri naše ekipe v mešani sestavi. Mlajši pionirji so zasedli 8. mesto med 17 ekipami. Nastopili so: Kaja Dobenski praznik V turističnem društvu Dobeno se trudimo slediti osnovnemu cilju našega delovanja - še olepšati naš kraj in s srečanji ter raznimi dogodki tesneje povezati krajane in Dobeno narediti še bolj prepoznavno z organiziranjem raznih prireditev,kulturno-zabavnih dogodkov in srečanj. Nekoliko bolj smelega projekta smo se lotili drugo leto delovanja in sicer gre za ponovno oživitev krajevnega praznika. Nekdaj je to bila tako imenovana Dobenska noč, sedaj pa smo ga, glede na to, da se je začelo kulturno-zabavno dogajanje že zgodaj popoldan, poimenovali Dobenski praznik. Tudi zato, ker ne gre za »skomercializirani« dogodek zgolj v smislu veselice, česar je polno vse okrog nas, ampak gre predvsem za kulturno obarvan praznik, ki ima namen povezovati ob kulturnem programu in s stojnicami, ki so opremljene z rokodelskimi in umetniškimi izdelki. Prireditev je simbolično otvorila zasaditev sadike drevesa (hruške tepke, ki je tudi naš zaščitni znak), saj je drevo simbol življenja. Uvodnemu dogodku sta ob spremljavi veteranov Mengeške pihalne godbe posebno pomembnost zagotovo dala tudi prisotnost in nagovor župana občine Mengeš in predsednice našega društva. Sledil je kulturni program z uvodno komedijo Zakonci stavkajo, ki so jo izvrstno izvedli igralci ŠKD Mekinje, v nadaljevanju so navdušili folkloristi KD Svoboda Mengeš, pa ljudske pevke Kamniške predice, z otro- ki smo se poigrali in ustvarjali na otroški delavnici, dogajanje so poživili člani Kamniških grč z vožnjo starodobnih koles ^ Stremeli smo za programom, ki ima naravo oživljanja kulturne dediščine in starih običajev. Vreme nam je bilo zares naklonjeno, zato je bilo Dobeno kljub mnogim prireditvam, ki so se na ta dan vrstile okrog nas, kar dobro obiskano. Kljub temu ni prišlo do gneče ali nerodnega parkiranja, saj smo z redarsko službo poskrbeli tudi za tiste, ki jim kljub sončnemu popoldnevu ni uspelo obiska združiti s prijetnim sprehodom do nas. Tudi celoten program in zaključna zabava, ki jo je nadvse popestrilo tekmovanje v jahanju bika s plesom, sta na naše veselje potekala brez zapletov, tako da je bil naš trud z zadovoljstvom večine zares poplačan. Radi bi se še enkrat iz srca zahvalili vsem, ki ste nam s finančnimi ali materialnimi prispevki oziroma s prostovoljnim delom pomagali realizirati Dobenski praznik. Bernarda Aleš - Naca V spomin Martinu Jarkoviču, praporščaku OZVVS Domžale V soboto, 24. septembra, smo imeli veterani vojne za Slovenijo iz Domžal jubilejni, dvajseti pohod po poteh vojne za Slovenijo 1991. Kot vedno zadnjih nekaj let smo pričakovali tudi Martina, našega zastavonošo, a ga nismo dočakali. Zgodilo se je prvič, da mu je usoda preprečila izpolniti obljubo. Na petkov večer ga je zadela možganska kap, tako se je v bolnišnici celo soboto boril za življenje, a na našo veliko žalost to svojo zadnjo bitko izgubil. Umrl je na pol poti med svojim sedeminpetdesetim in oseminpetdesetim letom. Občni zbor OZVVS Med vojno za Slovenijo je bil Martin razporejen v oddelek, ki je neposredno varoval OŠTO Domžale. Velikokrat je prijateljem razlagal svoje občutke, ki so ga prevevali na braniku domovine, a vedno je bil ponosen, da je bil zraven. Zadnjih nekaj let je bil naš praporščak. Prisoten je bil na večini dejanj, ki jih je organiziralo ali se jih udeležilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale. Na svojo dolžnost, nositi prapor, je bil izjemno ponosen. Skrbel je zanj, morda skoraj bolj kot zase. Od njega smo se poslovili osemindvajsetega septembra na poko- pališču Podgora pri Zlatem polju nad Lukovico. Zahvaljujemo se vsem šestnajstim praporščakom, še posebno našim prijateljem s Koroške, Kočevja in Ribnice in vsem ostalim, ki so ga pospremili na zadnjo pot. Njegovim otrokom ter žalujoči ženi pa izrekamo globoko sožalje in obenem sporočamo, naj bodo ponosni, da jim je bilo dano živeti s človekom, ki mu ni bilo vseeno, kaj se je dogajalo z našo domovino. Besedilo in foto: Janez Gregorič Loški gasilci v polnem zamahu Morda je geslo Oktober, mesec varstva pred požari kar malo krivično do gasilcev, saj so nepogrešljivi tudi v drugih elementarnih nesrečah, ne samo pri požarih. Opazimo jih tudi pri vsemogočih, včasih nerazumnih opravilih, ki spadajo bolj v civilne sfere. Ampak gasilci nikoli ne odrečejo pomoči. Brez njih, vsaj v Loki je tako, ne mine nobena akcija ali prireditev. Vedno se radi odzovejo na vse potrebe in prošnje domačinov, pa tudi občine ali cerkve. Z veseljem pa ob raznih priložnostih pokažejo tudi svoje znanje in sposobnosti, ki jih vedno znova izpopolnjujejo na šolanju in tečajih. Tako je bilo tudi letos, ko so prikazali vrsto dejavnosti sovaščanom v Loki in na Dobenu, ki spada pod loški gasilski okoliš. Pionirke in pionirji iz našega gasilskega društva so bili udeleženci srečanja društev Mladi gasilec v Puconcih, ki je največje tovrstno državno tekmovanje, in tam uspešno zastopali Osnovno šolo Mengeš. Operativci so se pridno udeleževali šolanja za gasilske častnike v Kamniku in tečaja za mladinske mentorje v Vadbenem centru za usposabljanje in izobraževanje gasilcev na Igu pri Ljubljani. Pripravili so tudi zdaj že tradicionalno sv. mašo za pokojne gasilce. Vsekakor je bil oktober močno zapolnjen z gasilskimi dejavnostmi. Začelo se je 6. oktobra, ko so naši gasilci na prireditvi ŽIV ŽAV v športnem parku pred mengeško osnovno šolo prikazali postopek reševanja otrok z vrvno tehniko v morebitnem požaru na šoli. Plezanje in spuščanje po vrvi je med otroki sprožilo veliko navdušenja. Sobota, 8. oktobra, je postregla s sv. mašo v loški cerkvi sv. Primoža in Felicijana za pokojne gasilce iz celotne mengeške gasilske zveze. Lepo zasedbo uniformiranih gasilk in gasilcev iz Loke, Mengša, Topol, Jarš in Trzina ter svojcev in znancev je v homiliji z besedami pohvale in zahvale nagovoril domači župnik g. Janez Avsenik, tudi sam član gasilskih vrst. Da je bil obred sv. daritve še lepši, je poskrbela domača Pevska skupina Rž, za sladko vzdušje pred cerkvijo pa loške gospodinje. Tudi konec tedna, 22. in 23. oktober, je bil gasilsko obarvan. V soboto smo si redki vaščani in mimoidoči ob cesti proti gradu Jablje ogledali zanimivo gasilsko vajo: gašenje gorečega avtomo- bila. Prizor je bil za gledalce zelo zanimiv in slikovit, za gasilce pa bi lahko rekli, da so po hitrem posredovanju rutinsko opravili svoje delo s pravilnim prijemom in gašenjem. To je bil prvi pravi stik z ognjem mladih operativnih članov, ki so letos uspešno opravili tečaj za gasilca. V nedeljo pa so se gasilci podali še na Dobeno: Na Spodnjem Dobenu so najprej prikazali, kako se ravna z opremo v hidrantni omarici, nato pa na Zgornjem Dobenu, kako se uporablja gasilska oprema v vozilih GVC 16/25 (tovorno vozilo) in GVGP-1 (lažje vozilo za hitro gašenje). Besedilo in foto: Jože Brojan Zanimiva gasilska vaja je bila gašenje gorečega avtomobila. Prizor je bil zelo slikovit. 20. obletnica izgona zadnjega vojaka JLA iz Slovenije V Kopru, obmorskem mestu, je 22.10. potekala slovesnost ob izgonu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Proslava je bila veličastna in več kot tri tisoč takratnih akterjev iz cele Slovenije, je bilo navdušenih. V lepem številu smo se je udeležili tudi veterani vojne za Slovenijo iz naše nekdanje skupne občine. 26. oktobra 1991 je malo pred polnočjo odplul še zadnji ciprski trajekt »Venus«, na katerem se je nahajal zadnji pripadnik JLA. Vsi prisotni so stali na pomolu in zrli v daljavo, dokler ni izginil še zadnji obris trajekta. Z olajšanjem v srcu smo se šele tistega trenutka zavedli, da je vojna končana. Kako razočarani smo bili 8. julija 1991, ko smo imeli pred armado JLA strateško in taktično prednost, ko smo sprejeli Brionsko deklaracijo, ki je zaustavila nalet naših oboroženih pripadnikov TO in takratne Milice. Takratno predsedstvo Jugoslavije je 18. julija 1991 sprejelo odločitev, da se jugoslovanska vojska v treh mesecih umakne iz Slovenije. Slovesnost sta skupaj z združenjem Sever ter Zvezo veteranov vojne za Slovenijo pripravili ministrstvi za notranje zadeve in obrambo. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Danilo Türk. Proslava je skozi ples, besedo in glasbo lepo ponazarjala več stoletij bojevanj in uporov slovenskega naroda. Skratka - bila je veličastna in več kot tri tisoč takratnih akterjev iz cele Slovenije, je bilo navdušenih nad njo. V lepem številu smo se dogodka udeležili tudi veterani vojne za Slovenijo iz naše nekdanje skupne občine Domžale. Naša država je v dvajsetletnem obdobju dosegla uspehe in tudi padce, mi pa smo pozabili na takratno zagnanost in polet in vse skupaj pričeli dojemati bolj realistično. Vendar nam je ostala država, prva v naši zgodovini. Ni idealna, je pa naša in predvsem od nas samih je odvisno, kako živimo v njej. Besedilo in foto: Janez Gregorič Po sledeh Karantani e Veterani vojne za Slovenijo območnega združenja Domžale radi potujemo in obiskujemo kraje, ki so kakorkoli povezani z zgodovino našega naroda. Letos smo se odpravili na avstrijsko Koroško, kjer so nekoč, pred tisoč leti, živeli naši predniki. Nismo jih srečali, a smo jih vseeno začutili, kajti tako nazorno nam jih je opisal pisatelj, publicist in popotnik Ivan Sivec, ki nas je spremljal. Obiskali smo Blatograd (Mossburg) nad Vrbskim jezerom, kjer se je rodil cesar Arnulf in pot nadaljevali do krnske cerkvice v Karnburgu in prispeli do Gosposvetskega polja z voj-vodskim prestolom. Vojvodski prestol je sestavljen iz dveh sedežev, na vzhodni strani je sedež vojvod, na zahodni pa palatinov - nekašnih namestnikov rimskega cesarja. Na prestolu je karantanski vojvoda delil pravico vsem tožnikom, v težjih primerih se je posvetoval s palatinom na drugi strani prestola in presodil, kakorkoli se mu je že zdelo pravično. Pritožbe niso bile upoštevane, ali pa jih sploh ni bilo. Ko bi le bilo danes tako enostavno, potem ne bi imeli ^ Ogledali smo si še mogočni samostan v Krki na Koroškem z baziliko Svete Eme prve slovenske svetnice. V prijetni slovenski vasici Globasnici, tik pod mogočno Peco, goro mitskega Kralja Matjaža, smo si ogledali zanimiv gradič (sicer dokaj kičast), delo koroškega Slovenca iz Podjune. Postavil ga je čisto sam in s tem dokazal, kaj zmorejo narediti pridne roke z malce iznajdljivosti in nadarjenosti. Težje si je to predstavljati pri nas, sploh pa sedaj, ko nam davek na nepremičnine že trka na vrata. V prijetni slovenski vaški gostilni smo se prepričali, da so naši zamejski rojaki zelo prijetni ljudje in da gospa Frida navzlic letom, ki se neusmiljeno nabirajo, še vedno zelo dobro kuha. Besedilo in foto: J. Gregorič Ob vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju IS H gJMBHBIIIIiaBlllFl'V'^l'li Pohod smo zaključili z malico pri gasilskem domu v Stobu, kjer smo z našimi prijatelji iz Kočevja in Litije posedeli še v pozno popoldne Jubilejni 20. pohod po poteh za Slovenijo Zbrali smo v parku poleg Občine Domžale, odkoder smo se napotili proti Trzinu. Tam nas je pozdravil Edvard Golob, ki je bil leta 1991 eden izmed treh pogajalcev v trzinskem spopadu. Bil je priča usodi vojakov teritorialne obrambe Slovenije in pripadnikov JLA. Ta ni bila rožnata, saj so tam končali življenjsko pot štirje vojaki JLA in Edvard Peperko, ki je bil le nekaj dni prej vpoklican v TO Slovenije. Vojna je v resnici eden izmed največjih nesmislov človeštva, začne se tam, kjer odpove politika, ali drugače nadaljevanje politike na grob, oborožen način. Le ljudje ubijamo zaradi ožjih ali širših koristi, živali to počno zgplj za preživetje, zaradi hrane in kadar se čutijo ogrožene. Iz Trzina nas je pot vodila do stolpa na Rašici in v nadaljevanju do Ručigaja, kjer smo imeli »trojansko malico« (krofe). Po počitku smo mimo gradu Jablje prispeli do Biotehniške univerze v Grobljah, kjer je bilo pred osamosvojitveno vojno tajno skladišče orožja in opreme TO. Edina vez z organizatorji MSNZ (manevrske strukture narodne zaščite) s strani univerze je bil njen tedanji predstojnik dr. Franc Habe, ki nas je »popeljal« v tiste čase. Sprva so načrtovali skladišče nekje na posestvu Krumperk, a je obveljala zanesljivejša lokacija v Grobljah. Zanimiv dogodek je namreč bil, ko so zaposleni na Biotehniški univerzi ob napadu na RTV oddajnik v Domžalah leta 1991 hoteli v zaklonišče v kletne prostore, kjer so bile shranjene mine in podobno orožje. Feri, kot ga kličemo prijatelji, jih je komaj uspel prepričati, da so trenutno v kleti miši, katere so gojili za različne znanstvene poskuse in da so te miši ob napadu preveč zbegane in da bi utegnile napasti koga izmed njih. To jih je prepričalo, da so se zatekli drugam. Pohod smo zaključili z malico pri gasilskem domu v Stobu, kjer smo z našimi prijatelji iz Kočevja in Litije posedeli še v pozno popoldne. Žal je lahko le tistim, ki so bili povabljeni in jih ni bilo. Tudi po dvajsetih letih se še vedno najde kdo, ki nam pomaga. Tokrat je to bilo podjetje ROlSS-dva iz Ljubljane (distributer Red bulla), vse tri Krajevne skupnosti Domžale (Simona Jenka, Slavka Šlandra in Venclja Perka) Ljubljanska banka Domžale in Gostinsko podjetje Trojane. Besedilo in foto: Janez Gregorič Veliko novega znanja in prijateljskih vezi »Delavnica mi je zelo všeč. Z računalnikom sem se srečala prvič in sem zelo navdušena, ker mi je odprl pot v svet. S tem bom bogatejša, zapolnila bom deževne dni. Poiskala si bom, kar bom želela. Sprašujem se, zakaj se nisem odločila že prej«, pravi Ana Komlanc, udeleženka tečaja za starejše. Leto 2011 je bilo razglašeno za Evropsko leto prostovoljstva. Delček prostovoljstva je v Slovenji prispeval tudi projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija, ki si je za cilj zadal, da z učenjem računalniških veščin združi stare in mlade po vsej Sloveniji. V tednu od 17. 10. 2011 pa do 21. 10. 2011 je projektu Simbioz@ to tudi uspelo -združil je več kot 5400 upokojencev in 2300 prostovoljcev na 230 lokacijah v Sloveniji. Znanja željni upokojenci in z dobro voljo podkrepljeni prostovoljci smo svojo Simbioz@ zgodbo napisali tudi v Mengšu, v knjižnici Janeza Trdine. Računalniškega tečaja se je udeležilo več kot 25 upokojencev, ki so pod spretno taktirko glavnega predavatelja Aleša in ostalih prostovoljcev urili in pili svoje veščine za računalnikom in na internetu. Vzdušje na tečajih je bilo nabito s pozitivno energijo in polni nepozabnih vtisov smo se po zadnjem tečaju v petek zvečer razšli. S seboj domov smo odnesli lepe spomine, veliko znanja in na novo spletenih prijateljske vezi. Kot lokalna koordinatorka in prostovoljka se moram zahvaliti vsem, ki so kakor koli sodelovali pri projektu. Zavodu Ypsilon, ki je projekt zasnoval in uresničil. Občini Mengeš za sodelovanje in pomoč pri izvedbi delavnic v knjižnici. Udeležencem tečaja, ki so s svojo dobro voljo in navdušenje z nami delili skozi cel teden. Predvsem pa gre največja zahvala prostovoljcem Alešu Mavriču, Špeli Retelj in Janezu Justinu - brez vas, tudi zgodbe simbioz@ v Mengšu ne bi bilo. Besedilo: Barbara Ahačič Osterman Foto: Aleš Mavrič Šola zdrav a končno tudi v Mengšu V parku ob Oranžeriji se vsako jutro pred osmo uro pričnejo zbirati vsi, ki želijo kaj narediti za svoje zdravje. Ob prvih udarcih cerkvene ure točno ob osmih se začne vadba, ki jo vodijo tisti udeleženci oz. udeleženke, ki vaje že dobro poznajo, saj so se take telovadbe udeleževale v drugih okoliških krajih (v Domžalah, v Trzinu in celo v Piranu). Za kaj gre? Vsak dan bomo pol ure vadili na svežem zraku ob vsakem vremenu. Vadba je povrhu vsega še brezplačna. Ker vaje niso težke, lahko rečemo, da gre za telovadbo za vse generacije. Avtor projekta je dr. Nikolaj Grishin. Sestavil je sklop 100. vaj, s katerimi obdelamo vse sklepe in mišice telesa. Seveda jih v pol ure ne naredimo vseh sto, jih je pa več zato, da vadba ne postane monotona. Vadbo začnemo z lahnim tekom ali s hojo in nadaljujemo z vajami za vrat, roke, za prsni in hrbtni del, za boke, noge in stopala. Nazadnje se zahvalimo soncu (tudi če ga ni) za nov dan, si z nekaj vajami zajamemo energijo za dnevne obveznosti, se medsebojno zmasiramo in zadovoljni odidemo (eni po obveznostih, drugi na skupno kavo ali čaj). Na taki vadbi vsak dela, kar zmore in kakor zmore, važno je, da pride, saj je navsezadnje pomembno tudi druženje. Vse, ki pomišljajo, ali bi se priključili, vabimo, da si pridejo pogledat in da se ne izgovarjajo na jutranje obveznosti, na starost ali na bolezen. Skoraj vsi, ki pridejo, tudi ostanejo. V skupinah, kjer vadijo že dlje časa, opažajo vsi udeleženci pozitiven vpliv na zdravje in počutje. Naj še opozorim, da bo 11. novembra ob 18. uri v OŠ Mengeš o pomenu gibanja za zdravje predaval dr. Nikolaj Grishin. Če se še ne morete odločiti za začetek telovadbe, pridite vsaj na predavanje, pa boste iz prve roke lahko slišali, zakaj je dobro, da začnete. Milica Tomšič Aktivni taborniki na svoji prvi akciji že v mesecu oktobru V drugem tednu oktobra, natančneje 15. oktobra, smo se taborniki podali na Štajersko. Izlet je bil namenjen predvsem druženju ter sprostitvi in je bil programsko prijetno začrtan. Pot smo začeli v zgodnjih jutranjih urah izpred gasilskega doma in pot nadaljevali v smeri Maribora, ki pa je bil tudi naš prvi cilj. Takoj ko smo prispeli na cilj, nas je čakalo presenečenje - turistični vlakec. Z vlakcem smo se odpeljali po zanimivih mariborskih ulicah, si ogledali najstarejšo trto in še mnoge druge zanimivosti. Po prijetnem ogledu smo se odpravili na naš končni cilj - Tojzlov vrh na Kozjaku. Vijugasta in strma pot nas je kmalu pripeljala do planinske koče, kjer smo imeli naročeno tudi kosilo. Odlična obara Aktivna priprava starejših tabornikov na peko velikih kostanjev nam je napolnila želodce in kmalu smo bili pripravljeni na lov za kostanjem. Vsi smo si ga nabrali polne nahrbtnike in ga kasneje tudi spekli. Opravili smo še zadnje dejanje v našem dnevu, peko kostanja. Z veseljem smo ga pojedli in se okrog 6. ure odpravili proti domu. Vsi skupaj smo na avtobusu še malo zapeli in si prikimali, da se izleta naslednje leto ponovno udeležimo. Kar nekaj akcij še imamo v načrtu, zato tekoče zadeve spremljajte tudi na naši spletni strani www.rup.si Besedilo: Neža Špenko Foto: Nina Dodič Tudi najmlajši vedo, da velja: »Z naravo k boljšemu človeku!« Godba veteranov je imela speven nastop V tednu vseživljenjskega učenja je vrtec Mengeš v enoti Sonček pripravil tradicionalni kostanjev piknik. Obiskali so nas mengeški gasilci, taborniki in godba veteranov Mengeš. Program smo popestrili s pečenim kostanjem, palačinkami in pecivom. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Domžale smo izvedli humanitarno akcijo zbiranja različnih torb in z njimi razveselili otroke in mladostnike iz socialno ogroženih družin. Teden vseživljenjskega učenja v vrtcu Hvala vsem, ki ste pomagali pri organiziranju in izvedbi kostanjevega piknika. V tem tednu nas je v dopoldanskem času v enoti Sonček obiskal gospod Boštjan Per s svojim prijateljem Robertom Smolnikarjem in člani ansambla Dori. Predstavili so nam svoje instrumente in nanje tudi zaigrali ter nam tako polepšali dopoldne. Besedilo in foto: Nina Štrukelj Teden otroka po njihovi meri Tudi letos je bilo v tednu otroka našem vrtcu pestro. V ponedeljek so nas obiskali plesalci iz plesne šole Miki. Plesalca latinoameriških plesov, Žan in Ana, sta nam predstavila plese v paru. Zoi in Tinkara, plesalki jazz baleta pa sta odplesali pravo predstavo z naslovom Deklica in žabica. Na torkovo dopoldne je imel Vrtec Mengeš prvi jesenski kros, ki je potekal pred OŠ Mengeš. V njem so sodelovali otroci letnika 2005, 2006 in 2007. V sredo nas je obiskal kočijaž Sandi in nas s kočijo popeljal po drevoredu. Otroci so v vožnji zelo uživali, tisti najmlajši pa so si verjetno najbolj zapomnili čudovita konja. Otroci najstarejših skupin so šli na izlet okrog Gradiškega jezera. Naslednji dan je vzgojiteljica Lidija za skupine pripravila glasbeno dopoldne s harmoniko. Najprej smo poslušali melodije harmonike, nato zraven zapeli, na koncu pa smo skupaj rajali po dvorišču našega vrtca. V petek smo v različnih delavnicah veliko likovno ustvarjali, naredili okusen naravni sok, izdelali plakat o kuhanju marmelade, ki pa so jo otroci dan prej kuhali skupaj s starši in vzgojiteljicama. Skupina Metulji je na povabilo Lanove mamice obiskala čokoladnico Cukrček v Ljubljani. Otroci so se na ta dogodek pripravljali že v vrtcu, kjer so tudi sami vlivali čokoladne bombone iz bele in črne čokolade, jih polnili z rozinami in banano ter spekli čokoladni biskvit. V čoko-ladnici pa so bile količine čokolade večje, oblike izdelkov pestrejše. Otroci so izdelali svojo belo čokolado - nanjo so brizgali črno čokolado (svojo risbo). Ker so v čokoladnici v tem času izdelovali buče iz čokolade, je bila otrokom najbolj zanimiva oranžna čokolada, iz nje so izdelali liziko na palčki. Pred sladkanjem z njo so imeli pomisleke, a jih je vseeno zmanjkalo. Prevzel jih je tudi stroj, ki sam zavija prešernove kroglice v papir, opazovali so tudi gospe, ki sta ročno oblikovali pralineje. Iz čokoladnice smo odšli bogatejši za celo vrečko izdelkov iz čokolade in nepozabno slastno doživetje. Besedilo in foto: Petra Cerar in Ines Črešnar Kaj morate vedeti pred odhodom na volitve Četrtega decembra bodo potekale predčasne volitve poslancev v Državni zbor, zato smo za osnovne informacije, kako in na kakšen način voliti, povprašali Anito Janjoš, predsednico Okrajne volilne komisije 11. volilnega okraja 4. volilne enote. Osnovni napotki vam bodo v pomoč pri izražanju demokratične volje. Državnozborne volitve so za vse volilne upravičence zelo pomembne. Žal pa se lahko zgodi, da zaradi različnih razlogov volivec ne bo mogel obiskati svojo volilno enoto. Ali lahko to naredi predčasno in kako? Volivci našega volilnega okraja, ki bodo na dan glasovanja odsotni iz kraja stalnega prebivališča, lahko predčasno glasujejo v torek 29. 11., sredo 30. 11. in v četrtek 1. 12. in sicer na volišču »Domžalski dom«, Ljubljanska cesta 58, Domžale. Volišče bo odprto od 9:00 do 17:00 ure. Kaj lahko stori volivec, ki zboli in ne more osebno na volišče? Volivci, ki zaradi bolezni ne morejo osebno na volišče, v katerem so vpisani v volilni imenik, lahko najkasneje do 1. decembra 2011 sporočijo okrajni volilni komisiji (telefon 01/721-54-00), da želijo glasovati na domu. V tem primeru bosta dva člana volilnega odbora volivcu odnesla glasovnico na dom. Obrazec se nahaja na spletni povezavi http://www. dvk.gov.si/DZ2011/dokumenti/obrazec_za_glasovanje_na_ domu.pdf Kje lahko glasuje volivec, ki bo na dan glasovanja izven kraja stalnega prebivališča? Volivci imajo možnost glasovati na posebnem volišču OMNIA, če svoji okrajni volilni komisiji, tam kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, do 1. decembra 2011 podajo zahtevek za glasovanje na volišču OMNIA. Obrazec se nahaja na spletni povezavi: http://www.dvk.gov.si/DZ2011/dokumenti/ Obrazec_OMNIA_slo.pdf Ali je mogoče glasovanje po pošti in kdo lahko izkoristi to pravico? Volivci v domovih za starejše, v bolnišnicah, zdraviliščih in zaporih lahko zahtevek za glasovanje po pošti vložijo pri okrajni volilni komisiji do 24. novembra letos. Obrazec se dobi v zavodu, kjer se nahaja in na spletni strani: http://www. dvk.gov.si/DZ2011/dokumenti/Obrazec_za_glasovanje_po_ posti.pdf Na dan volitev bodo volišča imela svoj urnik. Kdaj se bodo odprla in kdaj zaprla? Na splošnem glasovanju v nedeljo, 4. decembra 2011, bodo vsa volišča odprta od 7:00 do 19:00 ure. In kaj morajo volivci prinesti s seboj? Zaradi ugotovitve istovetnosti osebe morajo imeti volivci s seboj osebni dokument. Vsi pa bodo s strani okrajne volilne komisije na dom prejeli tudi obvestilo o številki in sedežu volišča. To obvestilo je zgolj informativne narave in ni nujno, da ga volivec prinese s seboj na volišče. Potek dajanja glasov pa bo sledeč: Volivec se identificira, podpiše v volilni imenik in odda glasovnico. Pri izpolnjevanju glasovnice moramo biti natančni. Kako jo pravilno izpolnimo in na kaj moramo biti pozorni? Navodilo za glasovanje bo napisano na glasovnici, zato naj si ga volivci natančno preberejo. Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata, tako da na glasovnici obkroži zaporedno številko kandidata. Včasih kljub vsemu pride do zadrege. Kako se ugotavlja veljavnost glasovnice? Pri ugotavljanju veljavnosti glasovnice velja splošno načelo, da ima prednost oznaka, ki je narejena tako, kot je določeno z navodili na glasovnici. Če je volivec glasoval drugače, kot je napisano v navodilu na glasovnici, je glasovnica veljavna, če je jasno razvidna volja volivca. Kaj narediti, če se kljub vsemu zmotimo? Če volivec izjavi, da se je zmotil, in želi novo glasovnico, mu je volilni odbor ne sme izročiti. Volivec bo poučen, kako naj jasno odpravi svojo prvotno zmotno odločitev, da bo razvidna njegova volja. Vi predsedujete okrajni volilni komisiji. Kaj je naloga te komisije in volilnih odborov? Naloge okrajne volilne komisije in naloge volilnih odborov določa Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odl. US). Okrajna volilna komisija določa volišča in območja volišč, imenuje volilne odbore, ugotavlja izid glasovanja v okraju in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami. Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori, katerih člani na dan pred glasovanjem od okrajne volilne komisije prevzamejo volilno gradivo in uredijo volišče. Na dan glasovanja pa vodijo glasovanje, skrbijo za vzdrževanje reda in miru, o poteku glasovanja pišejo zapisnik, sporočajo vmesno ugotovitev udeležbe. Po 19. uri ugotavljajo izid glasovanja, ki ga predsednik volilnega odbora razglasi, in končno so dolžni zapisnik o delu in volilni material posredovati okrajni volilni komisiji. Vi ste sodelovali že pri več volitvah. Ali lahko navedete kakšno volilno zanimivost iz prejšnjih volitev? Kakšne posebne anekdote v zvezi z volitvami ne poznam, se pa zgodi, da volivci na glasovnico kaj pripišejo ali celo narišejo, kar pa seveda nima nobenih posledic glede veljavnosti glasovnice. Edvard Vrtačnik Volišča na območju občine Mengeš Za izvedbo predčasnih volitev poslancev v Državni zbor v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 4. decembra 2011, so v občini Mengeš določena volišča, našteta v nadaljevanju. VOLIŠČE 4.11.19 - GASILSKI DOM TOPOLE, Topole 21, Topole - Topole VOLIŠČE 4.11.20 - OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ I, Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št. : 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti št. : 45 in 47 in Zupanova ulica. VOLIŠČE 4.11.21 - OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ II, Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št. : 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št. : 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34. VOLIŠČE 4.11.22 - DOM POČITKA MENGEŠ, Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavni trg št. : 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št. : 2a, 2b in 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št. : 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št. : 33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43. VOLIŠČE 4.11.23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I, Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št. : 2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št. : 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št. : 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št. : 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica. VOLIŠČE 4.11.24 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II, Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št. : 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, 16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št. : 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št. : 1, 1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št. : 8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slovenska cesta št. : 54, 56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št. : 1, 3, 5, 7, 9 in 11. VOLIŠČE 4.11.25 - VRTEC SONČEK, Zoranina 5, Mengeš Mengeš: Cankarjeva ulica št. : 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št. : 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št. : 69, 71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica. VOLIŠČE 4.11.26 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU, Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato. VOLIŠČE 4.11.27 - KMEČKI turizem BLAŽ, Dobeno 9, Dobeno - Dobeno VOLIŠČE 4. 11.901 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4. 11.970 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Za boljšo Slovenijo Spoštovani, za sodelovanje na volitvah smo se odločili, ker od politike pričakujemo, da bo profesionalno in učinkovito upravljala državo. Naša skrb je dobrobit vsakega od nas. Zato se zavzemamo za boljšo Slovenijo. Dr. Gregor Virant Lista Virant Državljanska lista Gregorja Viranta socialno liberalni Jurček Nowakk Letnik 1963. Živim v Domžalah in sem oče dveh odraslih otrok. Prijatelji me poznajo kot nevladnika in zagrizenega planinca. Že od leta 1980 delujem v nevladnem sektorju, prostovoljec z dušo in srcem. Od leta 1981 sem mladinski planinski vodnik - vodnik Planinske zveze Slovenije in vodim razne generacije in populacije po domačih in tujih gorah. Veliko časa namenim delu z osebami s posebnimi potrebami. Sem soavtor zakona o prostovoljstvu, sodelavec pri marsikaterih zakonih, pravilnikih in podzakonskih aktih z nevladnega področja, šolstva. Kandidiram, ker sem prepričan, da je čas, da naredimo politiko bolj prijazno vsem državljanom, ne samo posameznikom in skupinam, ki nam sedaj krojijo usodo. Zato se bom v Državnem zboru zavzemal za nevladni sektor. Za vse nas navadne državljane. Za mlade in starejše, za socialno ogrožene, za »malega« človeka, ki je v naši družbi odrinjen na rob in tudi čez, za osebe s posebnimi potrebami, za drugačne in nasploh za vse ranljive skupine. Nevladni sektor postaviti v enakopraven položaj proti gospodarstvu, javnemu sektorju in lokalni skupnosti. v Utrditi medgeneracijsko sodelovanje, kot osnovo za kvalitetno življenje in bivanje vseh generacij v našem okraju in širše. V Sloveniji je potrebno spremeniti odnos do sočloveka. Zavzemal se bom za razvoj socialnega podjetništva, ki v sedanji situaciji edino lahko doprinese k hitrejšemu zaposlovanju, še posebej mladih, za katere moramo še posebej poskrbeti. Kontakti: 041 770 798 jurcek.nowakk@zares.si www.jurcek.nowakk.zares.si Facebook: Jurček Nowakk Twitter: @jurcek Z "malim" človekom naprej. Ampak zares! www.zares.si 10+100 SDS Pametna rešitev! ZA gospodarski rarvoi ZA nova delovna mesta ZA pravičnost mag. Lovro Lončar kandidat za poslanca na območju občin Domžale, Trzin, Mengeš (ll.voiiini okraj 4. volilna enota) pisi mi lovro.loncar@sds.si pridruži se mi www.facebook.com/p£ _ Lovro-Lončar/223731327690439 ; sledi mi @lovroloncar KDO SEM? Sem Lovro Lončar, rojen 1968, z družino živim na Viru pri Domžalah. Po izobrazbi sem magister znanosti kadrovskega managementa, zaposlen kot sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, od januarja 2011 opravljam tudi funkcijo podžupana Občine Domžale. MOJE POKLICNE IZKUŠNJE: Moja dvajsetletna poklicna pot sega tako v gospodarstvo kot v javno upravo. Zaposlen sem bil v FILC d.d. Mengeš, na Zavodu RS za zaposlovanje, kot sekretar občinskega sveta Občine Domžale, na Visoki upravni šoli kot tajnik šole, opravljal sem funkcijo generalnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v mandatnem obdobju 2004-2008 sem opravljal funkcijo generalnega sekretarja Državnega zbora RS. Na občini Domžale sem član občinskega sveta neprekinjeno od leta 2002, v obdobju 2006-2011 sem bil predsednik KS Toma Brejca Vir. Aktivno sodelujem v različnili organizacijali in društvili. ZAKAJ VOLITI MENE? Pravičnost in gospodarski razvoj sta tisti točki, na kateri bo temeljilo moje delo poslanca. Vaš glas bom upravičil s strpnim in doslednim delom, predvsem pa se bom zavzemal za: - ZA dokončanje obvoznice Želodnik - Mengeš -Vodice - ZA liitrejše in enostavnejše pridobivanje različnili dovoljenj in soglasij s strani državnili in lokalnili organov - ZA boljšo javno prometno povezavo okoliškili občin z Ljubljano - ZA pravičnost na vseli področjili našega življenja Blizu ljudem. VRNIMO UPANJE SLOVENIJI Janez VASLE MENGŠANI, LOČANI, TOPOLCI, DOBENCI, ČAS JE ZA NOVO SLOVENIJO -KRŠČANSKO LJUDSKO STRANKO Cas, ki ga živimo zdaj, je vse prej kakor rožnat. Prihaja trenutek, ko se bomo odločali, kako naprej. Star pregovor pravi, da je zvoniti po toči prepozno. Zato je prav, da vzamemo prihajajoče volitve zelo resno. Z obiskom volišč si bomo sami odrezali svoj kos kruha. Bo to beli, črni ali ga sploh ne bo? V Novi Sloveniji si ne delamo utvar, ne obljubljamo vam nekaj nemogočega. Toda zavzemali se bomo za boljšo prihodnost naših otrok in naših vnukov. Dovolj nam je tajkunov in njihovih botrov, obrabljenih fraz in praznih besed, laži in sprenevedanja. Slovenija potrebuje povezovalne, zaupljive in poštene ljudi. Zaslužimo si voditelje, ki bodo zdravega duha in čistih misli. Nova Slovenija ima program in ljudi, ki vedo, kaj je treba storiti v tej skorumpirani državi. Mi vemo, kako do večje učinkovitosti javne uprave, kako brezposelnim vrniti ponos in dostojanstvo, kako dvigniti malo gospodarstvo in ga obdržati na slovenskih tleh, kako rešiti podiz-vajalce obupa, kako odpraviti sistemsko korupcijo, kako mladim zagotoviti kakovosten študij in kako ustvariti okolje, ki bo naklonjeno tradicionalni družini. To bodo storili naši strokovnjaki, sposobni, pravični in pošteni, ki se močno zavedajo, da je konec iluzij in sanj o nebesih na slovenski zemlji. Spomnimo se svojih dedkov in babic, kako ponosno so se oklepali tudi najmanjšega prgišča domače zemlje, ki nam jo zdaj ped za pedjo za počen groš kupujejo tujci. Tudi podjetij in hiš je vedno več v njihovi lasti. Strah nas je, da bomo kmalu na svoji zemlji govorili v tujem jeziku in slavili drugega Boga. Bomo to dovolili? Nikakor! Tu smo pognali korenine, tu smo sprejeli vero svojih staršev, tu je naš dom in naša domovina. In kar je naše, bo Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka branila na vekomaj. Le treba nam je dati priložnost in ne bomo vas razočarali! Spoštovane volivke in volivci, še je čas, da rešimo, kar se še rešiti da. Ostati doma in čakati, kaj nam bodo izvolili drugi, je zmotno in hudo narobe. Naš glas se mora ponovno slišati v parlamentu, za to vas vabimo, da se volitev v teh prelomnih časih udeležite vsi, ki se zavedate krščanskih korenin in vam ni vseeno, kdo je gospodar na slovenski zemlji. Mladi in malo manj mladi, podprite Novo Slovenijo - krščansko ljudsko stranko in našega kandidata, dr. med., spec. pediatra, vsem nam dobro znanega in priljubljenega otroškega zdravnika Janeza Vasleta. Za nas gre! Zato korajžno na volitve! Za boljšo prihodnost! OO N.Si Mengeš Za prih^odn^ost n^a^ših vnukov in vnukinj! Za z^aposlitven^e m^ožn^osti m^a^dih! Za pravi^c^e z^apos^enih in pošten^o p^a^či^o! Za dostojno življenje starejših ! Za socialno državo ! Rojena sem na kmetiji. Imam diplomo iz matematike in fizike ter iz sociologije. Večino časa sem delala v gospodarstvu ali sem bila z njim neposredno povezana. Zaposlena sem bila v Heliosu, v trgovskem podjetju Kočna sem bila pomočnica direktorja, direktorica hotela na slovenski obali in svetovalka direktorja v zunanje trgovinski firmi. Kmalu po osamosvojitvi Slovenije sem ustanovila svoje podjetje v katerem sem ves čas trdo delala. Imam tudi izkušnje na političnem področju - bila sem sekretarka Občinskega sindikata v Domžalah in članica predsedstva Zveze sindikatov Slovenije, zadolžena za delovne in življenjske pogoje delavcev. Sodelovala sem predvsem s podjetji v težavah in reševala problematiko delavcev z nizkimi dohodki. Sodelovala sem pri pripravi delovno pravno-zakonodaje, pokojninskega in socialnega sistema. Sem svetnica v Občinskem svetu Občine Domžale, članica Odbora za družbene dejavnosti in predsednica Odbora za starejše. Sem tudi predsednica Občinskega odbora DeSUS. V Domu počitka Mengeš sem članica Sveta zavoda. Delam na področju uvajanja novih sistemov varstva starejših. Aktivna sem v različnih društvih in tudi podporna članica Medobčinskega društva invalidov Domžale. Imam sina zdravnika in hčerko magistro ekonomije, dva majhna vnuka ter tri vnukinje. Prepričana sem, da sem VAŠA prava izbira za poslanko. Imam vsestranske izkušnje, predvsem pa se zavzemam za socialno državo in primeren socialni položaj vseh slojev prebivalstva. Nujno je na novo vzpostaviti sistem enakopravnosti in solidarnosti za vse državljane s posebno skrbjo za starejše, ki so zaradi pešanja življenjske moči, še posebej ogroženi. Sem močna in stabilna osebnost, z mnogo energije in zdravega razuma ter svobodnega duha. Stranka DeSUS na prvo mesto postavlja človeka in naravo. Storili bomo vse, da ohranimo socialno državo, kar je možno samo s pravičnejšo prerazporeditvijo družbenega produkta. Na www.desus.si lahko preberete program stranke DeSUS in poglejte njene aktivnosti. Volivci in volivk^e! Obljubljam^, d^a se bom boril^a za vse, k^ar je v pri^d čl^oveku in n^aravi^! DRUŽBENI RAZVOJ - Izobraževanje Šolstvo je temelj razvoja napredne družbe Šola je prostor izobraževanja in socializacije Univerza je temelj znanstvenega razvoja — Socialna politika ^ Spodbujanje socialnega podjetništva Preprečevanje sive ekonomije Pokojninska reforma za vse generacije ^^ Dostojno delo za vse Družinski zakonik za enake pravice vseh otrok Socialna varnost Zdravstvo Učinkovito in dostopno javno zdravstvo Boljša dostopnost do zdravstvenih storitev - Kultura Uveljavitev slovenskega jezika v domačem in mednarodnem okolju Ljubiteljska kultura je eden izmed temeljev dostopnosti do kulturnih dobrin Mednarodna promocija kulturne dediščine Kultura je gradnik regionalizacije GOSPODARSKI RAZVOJ Gospodarstvo Sprostitev razvojnih potencialov Slovenije Skrb za državno premoženje Modernizacija slovenskega gospodarstva in podjetništva Pomoč za prestrukturiranje podjetij Energetska neodvisnost kot garant suverenosti Finance Javne finance za stabilen razvoj Zniževanje javnofinančnih izdatkov Javna uprava Plače v javnem sektorju bodo postale odvisne od kakovosti dela Cenejša in bolj učinkovita državna uprava Bolj odgovorni in učinkoviti javni zavodi Znanje in tehnologija za kakovosten razvoj Sožitje znanj in tehnologije Dostopne e - vsebine Dostop do računalnika in interneta Razvoj, EU sredstva, regionalna politika in lokalna samouprava za večjo učinkovitost Uspešno črpanje EU sredstev Bolj skladen in enakomeren razvoj Razvojno povezovanje občin Kakovost življenja in sobivanja - zelena politika prihodnosti Spodbujanje učinkovite rabe energije Trajnostni razvoj je edina in dobra alternativa Preprečevanje in prilagajanje podnebnim spremembam Prostorski razvoj kot ključno razvojno gonilo v Strategiji Razvoja Slovenije Prostorsko urejanje je ključno za razvoj Slovenije Hitreje do gradbenih dovoljenj Učinkovito lokalno urejanje prostora Urbana prenova Slovenije Dobro razvita prometna infrastruktura kot osnova za varnost v prometu in za konkurenčno Slovenijo Razvoj prometne infrastrukture Varnost v prometu Mobilnost ljudi, prijazno ljudem Letalske povezave so ključne za vsako razvito družbo Financiranje javne prometne infrastrukture Povečanje proizvodnje hrane je pogoj za prehransko varnost Slovenije . Večja varnost in kakovost hrane . Večja proizvodnja hrane . Ščitili bomo interes slovenskega kmeta . Podpora institucijam i. Gozd je razvojna priložnost Slovenije . Ohranjeno naravno okolje je naša prednost in priložnost PRAVNA DRŽAVA Pravosodje naj postane učinkovitejši varuh pravic in pravičnosti Sodstvo kot enakopravna veja državne oblasti Pravosodje kot branik človekovih pravic Sodišča morajo postati bolj učinkovita Notranje zadeve Ločitev policije od ministrstva Vključevanje policijskega dela v lokalno skupnost Boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji Usposabljanje in dvig kakovosti policijskega dela Boljši položaj policista MLADIM VEČ MOŽNOSTI Mladim delovna mesta Mladim štipendije in kakovostno izobraževanje Mladim stanovanja ZUNANJA IN VARNOSTNO OBRAMBNA POLITIKA Varnostno - obrambna politika Odgovorno v zavezništvu in evropskih obrambnih silah Krepitev prostovoljstva Krepitev v civilno - vojaških odnosih Zunanja politika Večja vloga Slovenije v evropskem prostoru Nadaljevanje urejanja sosedskih odnosov Dimenzija sredozemske države Dimenzija jugovzhodne - evropske države Dimenzija srednje - evropske države Gradnja in širjenje mreže partnerstev Večji poudarek na gospodarski diplomaciji Predstavitev kandidatke na listi Socialni demokrati:: Marije Majde Zevnik Rojena leta 1941 v Mengšu, v narodno zavedni delavski družini Škarjevih, v kateri je bila kultura in šport, enako kot delo, sestavni del vzgoje in življenja. Po končani nižji gimnaziji se je zaposlila v Domžalah in ob delu dokončala redno šolanje. Ekonomsko izobrazbo in specializacijo za zunanjo trgovino je pridobila ob delu, že kot žena in mati dveh otrok. Zaradi zgodnje smrti moža in očeta otrok je od svojega 35. leta sama skrbela za kruh, vzgojo in izobrazbo družine. Ima štiri vnuke. Po upokojitvi je odprla podjetje za poslovno - finančno svetovanje in ga v tem letu zaprla. Drugi mandat dela v lokalni samoupravi. Je drugič izvoljena svetnica v KS in prvič v občinski svet ter tvorno deluje v delovnih telesih in skupinah. Delovne izkušnje so se gradile v gradbeništvu, dve desetletji v banki na področju mednarodnega plačilnega prometa ter vodenja področja kreditiranja stanovanjskega in komunalnega gospodarstvo. V Delu je bila en mandat direktorica komerciale grafične dejavnosti ter pet let finančna direktorica. Kasnejše izkušnje, iz obdobja lastnega podjetja, so iz področja investicijske dejavnosti s poudarkom na gradnji za trg. Kot članica Nadzornega odbora občine se je poglobila in v precejšnji meri spoznala tudi delovanje lokalne samouprave s poudarkom na financah. Sprejem kandidature izhaja iz njenega spoznanja, da so za širše razumevanje družbenih problemov in odgovorno reševanje le-teh potrebni poslanci iz različnih okolij in področij, vseh starostnih skupin ter različnimi življenjskimi izkušnjami. Takole je obrazložila nekaj svojih prioritet: 1. Izobraževanje: Iz osebnih izkušenj in ob spremljanju razvoja potomcev vidim, da je za ohranitev umske in telesne sposobnosti starejših in zdrav vstop v življenje mladine potrebno tudi stalno neformalno izobraževanje v vseh oblikah in nivojih. Poleg tega je v enaki meri dobro vložen denar v rekreativno gibanje in šport. Vložena sredstva v razvoj in v obstoj zdrave družbe pomenijo varčevanje na dolgi rok. 2. Socialna politika: Podpiram aktivno - preventivno socialno politiko. Kakovostna starost je pogojena tudi z zavarovanjem pokojnin, za kar je nujna pokojninska reforma kot zagotovitev dostojnih pokojnin vsem generacijam in ureditev področja delovnih razmerij. Stanovanjska politika z največjim poudarkom na vzpostavitvi sistema, da mladi v primerni dobi pridejo do stanovanje, je mnogo bolj del socialne politike kot je videti na prvi pogled. 3. Zdravstvo: Socialno šibki, kamor spada velik del starejše generacije se srečuje z naraščajočim problemom do dostopa storitev javnega zdravstva. Na tem področju varčevanje pomeni tudi in predvsem boljšo organizacijo javnih zavodov in trajno kontrolo porabe in izrabe javnih sredstev s strani koncesionarjev. 4. Kultura: uveljavitev slovenskega jezika na vseh področjih domačega okolja kot osnova naše kulture z odprtostjo v svet. 5. Finance in javna uprava: Ne podpiram odpuščanja delavcev in nižanja plač v javni upravi za vsako ceno. Učinkovita javna uprava, dobro organizirana, dobro izobražena, zlasti z boljšo organizacijo, dosega z dobrim delom večje finančne učinke kot se ustvarijo z rezi. To tudi pomeni, ne samo manj porabljati, temveč znati pridobivati dodatna sredstva. Učinkovite javne finance morajo biti podlaga za stabilen razvoj. 1.1. 1.1.1. 1.1.2 1.1.3 1.2. 1.2.1 1.2.2 1.2.3 1.2.4 1.2.5 1.2.6 1.3. 1.3.1 1.3.2 1.4. 1.4.1 1.4.2 2. 2.1. 2.1.1 2.1.2 2.1.3 2.1.4 2.1.5 2.2. 2.2.1 2.2.2 2.3. 2.3.1 2.3.2 2.3.3 2.4. 2.4.1 2.4.2 2.4.3 2.5. 2.5.1 2.5.2 2.5.3 2.6. 2.6.1 2.6.2 2.6.3 2.7. 2 2.9. 2.9.1 2.9.2 2.9.3 2.9.4 2.9.5 2.10. 3. 3.1 3.1.1. 3.1.2 3.1.3 3.2. 3.2.1 3.2.2 3.2.3 3.2.4 3.2.5 4 5.1. 5.1.1. 5.1.2 5.1.3 5.2. 5.2.1 5.2.2 5.2.3 5.2.4 5.2.5 5.2.6 5.2.7 Uspeh mladih na odprtem turnirju 2. oktobra je bil v Tržiču 1. odprti turnir ljubljanske regije v namiznem tenisu, na katerem je med 135. tekmovalkami in tekmovalci iz 16. klubov uspešno nastopilo 21 Mengšanov. Na 2. odprtem turnirju ljubljanske regije, ki je bil 23. oktobra v Cerknici, pa je sodelovalo 23 tekmovalk in tekmovalcev iz Mengša. Rezultati so bili sledeči. 1. razred: Jan Sobar 3. in 2. mesto; 2. in 3. razred: Jan Čirič 3. mesto, Eva Sobar obakrat 2. mesto; 4. in 5. razred: Tilen Salja obakrat 1. mesto, Katarina Stražar obakrat 1. mesto, Vita in Nika Kobetič 5. - 6. mesto; 6., 7. razred: Nejc Erjavec 1. in 3. mesto, Bor Rutar 3. in 5. mesto, Peter Topič, Rok Hribar, Tim Pavli obakrat 5. - 8. mesto, Nina Agapito 5. - 6. mesto; 8., 9. razred: Martin Peterlin obakrat 3. mesto Ana Tofant obakrat 5. - 6. mesto. 8. oktobra je NTS Mengeš organiziral 1. odprti turnir R Slovenije za mlajše kadete in kadetinje v namiznem tenisu v Šenčurju. Na turnirju je nastopilo 61 tekmovalcev in 41 tekmovalk iz 22 klubov, med njimi 7 tekmovalcev in dve tekmovalki iz Mengša. Obe tekmovalki sta se uvrstili v finalno skupino. Ana Tofant se je uvrstila na 5. - 8. mesto, Katarina Stražar pa med 24 najboljših. Pri fantih pa sta se Tilen Šalja je dosegel 1. mesto v finalno skupino med 32 najboljših uvrstili Tim Pavli, Tilen Salja, Bor Rutar na 9. do 16. mesto, Nejc Erjavec pa na 5. - 8. mesto. Imeniten uspeh pa je dosegel Peter Topič, ki je osvojil 1. mesto v tolažilni skupini. Naši so bili uspešni tudi v 1. slovenski ligi. Članska ekipa (Andraž Avbelj, David Orešnik, Klemen Jazbič) je odigrala štiri tekme. V 1. krogu so izgubili z aktualnimi državnimi prvaki v Mariboru z rezultatom 0:5. V drugem krogu pa so pripravili prijetno presenečenje, ko so v Mengšu premagali NTK Krko v njihovi najmočnejši postavi z rezultatom 5:4. Na gostovanju na Muti so premagali domačine z rezultatom 5:3, v 4. krogu pa so doma dokaj nesrečno izgubili s Tempom iz Velenja z rezultatom 3:5. Trenutno zasedajo 5. - 7. mesto. Besedilo in foto: Jože Mlakar Eva Šobar je dosegla 2. mesto Na odprtem turnirju za mlajše kadete je Peter Topič zasedel 1. mesto Atletska abeceda v šoli Mengeš Mlado športno atletsko društvo Mavrica je začelo z svojim delovanjem tudi v Mengšu. V OŠ Mengeš smo s septembrom razpisali program angleščina v gibanju in atletska abeceda. Prav slednji program je izredno uspešen. Vaditeljica Suzi mlade telovadce navdušuje nad gibanjem, poligoni in igrami, ki temeljijo na atletiki. Otroci skozi program dosegajo cilje, kot so samostojnost, odločnost, pogum, samozavest ^Gibanje je primarna otrokova potreba, tudi preživljanje časa samostojno in s starši sta po- trebi, ki nista zanemarljivia in sta izredno pomembni v času odraščanja. Naš nasvet se glasi: Privoščite otroku in sebi dan brez televizije in računalnika! Ugotovili boste, da je to prav poseben dan, ki lahko postane stalnica. Več informacij o društvu najdete na www.sadmavrica.si Mojca Grojzdek, predsednica društva Mavrica Predstavitev namiznega hokeja za osnovnošolce na OŠ Mengeš Namizni hokej v šoli V mesecu oktobru smo začeli s krožkom namiznega hokeja na OŠ Mengeš. Ker je namizni hokej še vedno razmeroma nepoznan, smo imeli najprej dve predstavitvi. Na prvi smo kot nalašč naleteli na ekipo oddaje ŠKL, ki je ravno tisti dan snemala prispevek o šoli. Zadeva se jim je zdela zanimiva in tako smo prišli do svojih 20 sekund v oddaji. Druga predstavitev je potekala ob dnevu otroka na ploščadi pred šolo. Krožek je dobro zaživel, poteka vsako sredo ob 16.30, če koga zanima, se še vedno lahko pridruži. Sredi oktobra pa se je začel tudi Slovenski pokal v namiznem hokeju. Letos znova z odprtim prvenstvom Mengša, ki ga je uspešno organiziral domači klub NHK Mengeš. Ob odsotnosti naših prijateljev iz Zagreba so vsa tri prva mesta zasedli člani NHK Kranj, na nehvaležnem 4. mestu pa je končal trenutno najboljši igralec NHK Mengeš, B. Škrlep. Besedilo in foto: Bernard Škrlep, predsednik NHK Mengeš 4. sezona lige v metanju podkev Težko pričakovana liga v metanju podkev, se je začela z otvoritveno tekmo v sredo 28. 9. 2011. Potekala je med branilcem naslova ŠD Loka in novincem v ligi ekipo Mengeške koče. V ligi sodeluje šest ekip; Pekos pub, Pr Jakov Met, BK Mengeš, Bife Ilonka, ŠD Loka in Mengeška koča. Vsaka ekipa je sestavljena iz osmih tekmovalcev, ki se potegujejo tudi letos za laskavi naslov naj »podkovanega« igralca lige! Po štirih odigranih krogih najbolje kaže ekipama Bifeja Ilonke in Pr Jakov Met, ki sta še brez poraza v letošnji sezoni, pred ekipo ŠD Loke in BK Mengšem. Najlepše presenečenje pa je vsekakor ekipa Mengeške koče pod vodstvom kapetana Sandija Bevka in sponzorja Jureta Repanška. Sicer imajo tekmovalno še malo rezerve, organizacijsko pa so nad nivojem saj imajo med drugim svojo navijaško skupino, potrudijo pa se tudi kot dobri gostitelji. Vse rezultate si lahko ogledate tudi na spletni strani športnega društva Loka www.sd-loka.si Besedilo in foto: Matjaž Anžlovar Kapetan Jakove Mete v akciji Najuspešnejši Mengšan na tekmi je bil Jure Močnik Uspešni na tekmovalnem in organizacijskem področju Čeprav mi gradiva za pisanje tokrat ne manjka, mi kljub vsemu v teh turobnih prazničnih dneh svinčnik ne steče. Pred vse tekmovalne in organizacijske uspehe se ob 1. novembr, po tihem prikrade misel na vse tiste, ki jih ni več med nami. Tako kot mnogi drugi se tudi zdajšnji in nekdanji člani kluba spominjamo tistih, ki bi morda danes krojili sam vrh v članskih tekmovalnih vrstah. Kako lahko razumem bolečino in žalost ostalih, ki so izgubili svoje najdražje, vem tudi sam, saj je tistega usodnega dne, pred mnogimi leti, na cesti ostalo tudi življenje mojega sina Blaža. Tam so ostali tudi Matej, Samo in Jana. Prav vse ohranimo v najlepšem spominu. Zdaj pa naj se le vrnem k bistvu in namenu pisanja, ki naj bi predstavljal športnike in njihove uspehe na tekmovališčih, ki so podkrepljeni z navdušenjem navijačev in pristašev smučarsko skakalnega športa. Najprej naj se vrnem cel mesec v preteklost, ko je Smučarsko skakalni klub Mengeš, gostil tekme za pokal Cocta. Na vseh treh skakalnicah v skakalnem centru Zaloke so nastopili najmlajši tekmovalci in tekmovalke. Na sporedu je bilo kar osem disciplin, a ne bom tratil prostora z uvrstitvami. Podrobnosti najdete na spletni strani. Čeprav se domači tekmovalci niso najbolje izkazali, pa velja pohvala zaslužnim članom in simpatizerjem, ki so vložili ves svoj trud v uspešno, predvsem pa varno tekmovanje, enako za vse nastopajoče. Ob tej priložnosti je bila na programu tudi slovesna predaja in blagoslov novega kombija znamke renault traffic, ki nam ga bodo pomagali odplačati najzvestejši pokrovitelji. Tako predsednik g. Šarc, tako župan občine g. Jerič, kakor tudi g. Avsenik, župnik župnije Mengeš, so v svojih nagovorih pohvalili delo kluba in zaželeli še več dosežkov, predvsem pa obilo varnih in udobnih voženj z novim kombijem. Med tem se je končala tudi letna perioda tekmovanj na plastičnih podlagah. Tudi tu smo bili s svojimi asi v samem vrhu. Čeprav so bile želje visokoleteče, se moramo zadovoljiti z doseženim. Ne gre zanemariti naslova državnega prvaka do 16 let. To je bil Anže Lanišek - Žaba. Med ekipami pa so Mengšani pobrali državni naslov v kategoriji do 18 let v sestavi: Jaka , Anže, Leon in Aljaž. Med mladinci do 18 je bil odličen drugi Jaka Kosec. V povsem isti sestavi so v kategoriji mladincev do 18 let le za malenkost zaostali za najvišjo stopničko. Da pa se nebi ponavljal v tekmovanju za pokal Cocta, naj le omenim, da so bili uspehi podobni. Tem rezultatom so bili ustrezni tudi skupni seštevki v pokalnih tekmovanjih čez celo poletno sezono. Tako je bil Anže v svoji kategoriji v končnem seštevku drugi, med osemnajstletniki pa osmi. Tudi Jaka se je moral zadovoljiti le z drugo stopničko. Lep rezultat pa je s petim mestom uspel tudi Leonu. Upajmo, da bo zima natrosila vsaj tolikšnih uspehov. Besedilo in foto: Jože Trplan Šahovski turnir V nedeljo, 30. 10. 2011, smo organizirali turnir ob počastitvi Memoriala Alojza Jagodica, ki je bil dolgoletni vodja, mentor mladih ter gonilna sila Šahovskega društva Mengeš. Turnir je bil medobčinski, udeležilo pa se ga je 32 tekmovalcev. Turnir je trajal od 9:00 do 13:00, igralo pa se je v prostorih stare knjižnice. Turnir je vodil državni sodnik Franc Poglajen. V stari knjižnici so potekali napeti šahovski boji Odigranih je bilo sedem kol po švicarskem sistemu s časovno kontrolo 15. minut na igralca. Konkurenca je bila zelo močna, saj se je turnirja med drugimi udeležilo tudi šest mojstrskih kandidatov, ena mojstrica in dva FIDE mojstra. Šahisti so za prva tri mesta v kategoriji članov in šolarjev prejeli pokale, podarili pa smo tudi nekaj denarnih nagrad. Po končanem turnirju in podelitvi nagrad je bilo za vse udeležence organizirano kosilo v Trdinovem hramu. V kategoriji članov so prva tri mesta zasedli: Bojan Hribar, Marjan Črepan in Metod Logar. V kategoriji šolarjev pa so bili najboljši: Manca Kralj, Žan Jarc in Lenart Zavrtanik. Več slikovnih utrinkov si lahko ogledate v galeriji na naši spletni strani www.sah-menges.si, kjer najdete tudi urnik turnirjev in šahovske rekreacije. Besedilo: Sebastjan Hribar Foto: Franc Poglajen 1 Skupinski posnetek vseh udeležencev turnirja pred samim tekmovanjem Končana sezona samih presežnikov Za Teniškim klubom Mengeš je izjemno uspešna sezona. Zaokrožili smo jo to nedeljo s sklepnim turnirjem dvojic, na katerem sta slavila Boris Žnidaršič in Stane Žugelj, ki sta v finalu premagala Marjana Mušiča in Tima Janežiča. Izidi sicer tokrat niso bili v ospredju; bolj je šlo za kratek pregled dogajanja minulega pol leta. Sem je seveda sodila tudi podelitev priznanj najboljšim v internih ligah; med posamezniki je v konkurenci 14. tekmovalcev zmagal Matjaž Loboda pred Marjanom Mušičem in Ladijem Hribarjem, v še bolj privlačnem prvenstvu dvojic pa sta naslov prepričljivo osvojila Boris Žnidaršič in Dušan Planinšek. Drugo mesto je zasedel par Mušič/Loboda, tretje pa Mahorič/Vrhovnik. Sezona 2011 je sicer postregla s številnimi zelo uspelimi tur- nirji tako posameznikov kot dvojic, prvič doslej pa smo se odpravili tudi na priprave ( že zdaj potekajo priprave na drugo izvedbo marca prihodnje leto, prav tako na Lošinju). Naš klub je odlično nastopal tudi v vsako leto kakovostnejši ligi Pod kamniškimi planinami; članska ekipa se je tako rekoč do zadnjega niza borila za prvo mesto in šele tik pred koncem morala priznati premoč izredni ekipi iz Radomelj. Tudi veterani so dostojno zastopali naše barve in na koncu zasedli četrto mesto. Veseli nas tudi tudi dejstvo, da loparje vihti vse več mladih, zato verjamemo, da se za prihodnost tenisa v Mengšu ni treba bati. Besedilo in foto: Izidor Grošelj V Mengšu zbrani najboljši v tenisu pod kamniškimi planinami Čisto za konec sezone je naš teniški klub organiziral še sklepno dejanje lige, v kateri so od maja nastopali vsi najboljši klubi z domžalsko-kamniškega območja. Sedem jih je bilo v članski konkurenci (Mengeš, Radomlje, Komenda, Vir Bernardi, Duplica ter dve ekipi iz Domžal), šest pa v veteranski (Mengeš, Domžale, Radomlje, Stranje ter dve ekipi z Duplice). Kot smo že poročali, sta se imenitno izkazali tudi obe naši ekipi; članska pod vodstvom selektorja Dušana Planin-ška je ponovila uspeh iz minulega leta in zasedla odlično drugo mesto, tokrat le dve točki za branilci naslova - ekipo iz Radomelj. Med veterani je slavila ena od dveh ekip z Duplice, naši »fantje« na čelu s selektorjem Francijem Rahnetom pa so pristali na nehvaležnem četrtem mestu. Splošna ugotovitev je, da je tekmovanje iz leta v leto bolj kakovostno, tako rekoč vsi dvoboji pa so izenačeni in dramatični, tako da o zmagovalcu največkrat odločata igri dvojic. Vsi skupaj se že veselimo nove sezone, v kateri bo predvsem članska vrsta znova eden od favoritov za skupno zmago. Sezona je tako končana; ta teden bodo igrišča za slabega pol leta odšla na zimsko spanje. Ob tej priložnosti se Teniški klub Mengeš iskreno zahvaljuje Andreju Novoselcu za ves trud pri urejanju igrišč. Tudi letos smo bili za odlično pripravljeno peščeno podlago velikokrat pohvaljeni s strani številnih gostov, tenisačev od drugod. Besedilo in foto: Izidor Grošelj Diakonsko posvečanje Matevža Mehleta V nedeljo, 30. oktobra, je bilo ob 15. uri v župnijski cerkvi svetega Miklavža v Bohinjski Bistrici diakonsko posvečenje. V diakone so bili posvečeni trije bogoslovci ljubljanske nadškofije: frančiškan Jan Cvetek iz Bohinjske Bistrice, lazarist Borut Pohar iz Selc in Matevž Mehle iz Mengša. V navzočnosti številnih duhovnikov, diakonov, bogoslovcev in drugih bogoslužnih sodelavcev ter množice vernikov jih je v nabito polni cerkvi posvetil ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres. Tudi Mengšani smo bili na slavju dobro zastopani, saj smo se pripeljali kar z avtobusom, veliko pa tudi z lastnimi vozili. S svojo navzočnostjo so že tako slovesno bogoslužje polepšale še naše narodne noše. njegovim naslednikom. Zelo pomenljiv del obreda je posvetitev s polaganjem rok posvečevalca in izročitev evangeljske knjige z besedami: »Sprejmi Kristusov evangelij, njegov glasnik si postal; glej, da boš veroval, kar boš bral; učil, kar boš veroval; živel, kar boš učil«. Vse to so obljubili in sprejeli. Postali so diakoni, kar pomeni strežniki. Diakon lahko pridiga, blagoslavlja, krščuje, poroča, pokopava, ne sme pa podeljevati bolniškega maziljenja, maševati in spovedovati. Matevž bo službo diakona ob koncih tedna opravljal v župniji Komenda. Konec junija drugo leto pa bo, če Bog da, posvečen v duhovnika. V tem letu priprave na duhovništvo vas vabim, da mu stojimo ob strani in ga podpiramo z molitvijo. Za Matevža, njegove domače in vse nas, ki smo bili ob njem, bo zadnja oktobrska nedelja gotovo nepozabna. To je bil res čudovit dan, ki ga je naredil Gospod. Za to so poskrbeli tudi gostoljubni Bohinjci, saj smo se v sproščenem pogovoru in druženju krepčali ter sladkali z dobrotami domačih gospodinj, dokler ni zatonilo sonce. Besedilo: Anica Skok Foto: Janko Skok Diakone so v diakonska oblačila oblačili domači župniki. Na sliki diakoni pri oblačenju: Matevž je prvi z leve, prvi z desne pa naš župnik Janez Avsenik. Ob prihodu so nas pozdravili zvonovi. Sonce je sijalo in pozlatilo že tako bogato jesensko razkošje bohinjske doline. Vse je bilo naravnano k veselemu praznovanju. V cerkvi smo v zbranosti in molitvi spremljali obred posvečenja, ki vključuje tudi obljubo čistosti in s tem neporočenost ter obljubo pokorščine škofu in Srečanje jubilantov mengeške župnije V soboto, 8. oktobra, smo se pri večerni maši zbrali zakonski jubilanti, ki praznujemo v letošnjem letu 5, 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 55, 60 let od sklenitve zakonske zveze. Letos so bili za spodbudo povabljeni tudi pari, ki so se poročili v lanskem letu. Pri maši, ki jo je daroval gospod Štefan Babič, smo se Bogu zahvalili za vse milosti, ki smo jih prejeli na prehojeni skupni poti. Prosili pa smo tudi božjega varstva za naprej. Vsak zakonski jubilej piše svojo zgodbo o lepoti življenja v dvoje. Ni vedno lahko. Vendar v težkih trenutkih pomaga Kristus, ki ga zakonca sprejmeta medse s poroko, in zavest, da sta poročena zato, da si življenje lepšata in ne grenita. Ta zavest nam omogoča, da ljubezen v zakonu raste in se poglablja. Veseli obrazi jubilantov so pričevali, da nam ni žal za tako sklenjen zakon. Takrat smo pred Bogom in pred ljudmi obljubili svojemu sozakoncu ljubezen in zvestobo v sreči in nesreči, v veselju in tudi v trenutkih, ko nas življenje prizadene. Pridejo trenutki, ko naju hočejo razne situacije razdvojiti, naju odtrgati drug od drugega. Vendar če sva zgradila najin zakon na trdnih temeljih, naju take situacije samo še bolj povežejo. To pa je tudi temelj, ob katerem rastejo in postavljajo svoje družine naši otroci. Najin zgled, da se da tudi danes, ob tem razvrednotenem okolju držati in obdržati dano obljubo, da se lahko spoštujeva in jim s tem pripravljava varno zavetje za njihovo rast, je največ, kar jim kot starša lahko dava. Besedilo: Nadja in Bojan Mehle Foto: Marta Mehle Poročna sveča Revija odraslih in mladinskih zborov domžalske dekanije Poleg mešanega pevskega zbora župnije sv. Mihaela iz Mengša z zborovodjem Andrejem Levcem in organistinjo Ano Keršnar ter solistom Tonetom Hribarjem so na misijonsko nedeljo, 23. oktobra, v cerkvi sv. Jožefa na Viru zapeli še zbori iz župnij Vir, ki je bila tudi gostiteljica, Domžal, Šentož-bolta, Trzina, Moravč, Brda, Doba, Blagovice, Jarš in Češnjic. Predstavila sta se nam tudi mladinska zbora župnij Brda in Jarš in slednji nas je z afriško pesmijo Siyahamba spomnil na delo naših misijonarjev in misijonark ter laiških misijonarjev. Med posameznimi nastopi zborov smo prisluhnili besedi, v kateri nam je Jaka Novak predstavil življenjepise mož, ki so ustvarjali cerkvene pesmi, ki jih še sedaj prepevajo mnogi zbori. Tako smo izvedeli, katere znane pesmi so napisali Janez Traven, Janez Miklošič. Kamilo Mašek, Valentin Štolcer, Hugolin Sattner, Josip Čerin, Peter Jereb, Emil Hochreiter, Jakob Savinšek, Anton Jobst, Blaž Arnič, Franc Briclja in Silvester Mihelčič. Ob spremljavi Boštjana Černeta na orgle in pod taktirko Tomaža Pirnata ob izpostavljenim Najsvetejšim so zbori skupaj zapeli še Njive so bele, Knezi rajski prihitite in Ave, sijajna zornica. Po končani reviji so se pevci in pevke zbrali v prostorih pod cerkvijo, kjer je bila pripravljena pogostitev in kjer so ob pomoči moravške Mare sestavili nov zbor z imenom Od tu in tam ter veselo prepevali, uživajoč dobrote, ki so jih pripravile gospodinje z Vira. Besedilo in foto: Drago Juteršek Srečanje gibanja Vera in luč V nedeljo, 30. oktobra, smo se pri sv. maši v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu zbrali člani gibanja Vera in luč, ki ga sestavljamo osebe s posebnimi potrebami in darovi, mi jih imenujemo »lučke«, njihovi starši in prijatelji. Prišli smo iz različnih slovenskih skupin: Maribor stolnica in sv. Magdalena, Šoštanja, Celja, Poljčan, Šenčurja, Pivke, Ilirske Bistrice, Ljubljane- Rakovnika in Ljubljane Bežigrada. Somaševanje je vodil provincialni duhovnik našega gibanja jezuit p. Franci Kejžar ob somaševanju lučkarskih duhovnikov p. Gregorja Kosa in g. Igorja Novaka in domačih duhovnikov dr. A. Štruklja in g. župnika J.Avsenika. Lučkarji letošnje leto posebej slovesno praznujemo, saj svetovno gibanje Vera in luč praznuje 40-letnico. Takrat je bilo prvo veliko romanje oseb s prizadetostjo in njihovih družin v Lurd, kjer se je zbralo preko 12.000 romarjev iz 18. držav, od tega 4000 oseb s prizadetostjo. Gibanje je zdaj razširjeno po celem svetu v več kot 85. državah sveta deluje preko 1.500 skupin. V Sloveniji je gibanje že od leta 1983 in deluje v 36. skupinah. Praznovanje smo začeli že aprila letos z velikim vseslovenskim romanjem na Zaplaz, v juniju je manjša skupina šla na mednarodno srečanje na jug Italije na Kalabrijo, praznovanje pa smo nadaljevali z romanjem v Lurd v avgustu. V Mengšu smo se zbrali skoraj vsi, ki smo bili letos v Lur-du, da se Bogu zahvalimo za čudovito izkušnjo romanja in da širšemu občestvu predstavimo naše delo. Naše lučke so marsikdaj odrinjene na rob, ljudje se jih bojijo zaradi njihove drugačnosti, potrebujejo pa le sprejetost, ljubezen, nežnost in spoštovanje. Gibanje Vera in luč temelji na prepričanju, da mora biti prav vsaka oseba spoštovana in ljubljena in da nas ima Jezus rad, vsakega prav takšnega, kakršen je. Med sv. mašo smo pri darovanju sestavili simbol Vere in luči. To je barka, ki jo premetavajo valovi, v barki so naše skupine, nad njo pa so oblaki, skozi katere sije sonce. Po sveti maši, ki je vedno posebna zaradi sodelovanja lučk (petje, kretnje, ministriranje), smo župljane povabili v župnijski dom. Tam smo pripravili razstavo naših izdelkov; zvezkov, podobic, znakov, majic in vsega drugega, kar se dogaja in nastaja med našimi mesečnimi srečanji. Na ogled je bila tudi fotografska razstava z romanja v Lurd in na Zaplaz. Ogledali smo si film o prvem romanju v Lurd za veliko noč leta 1971. Tudi za naše lačne želodčke smo poskrbeli, dobre hrane in pijače je bilo za vse dovolj. Kot vedno smo se poslovili s pesmijo »angelček« in blagoslovom in si obljubili,da se kmalu spet srečamo. Ob tej priliki se zahvaljujemo g. župniku za prijazen sprejem, Občini Mengeš in g. županu za sponzorstvo in podjetju Alfa Natura za denarno pomoč pri fotografski razstavi. Besedilo in foto: Nika in Janez Vrhovnik Zbrani duhovniki in »lučke« ob oltarju Korakanje Mengeške godbe po novozgrajeni mengeški obvoznici Mengeška godba v oktobru Zlate jesenske oktobrske dneve smo godbeniki izkoristili za priprave na nastope v zaključku leta, časa pa nam ni zmanjkalo niti za nekaj nastopov. V nedeljo, 9. oktobra, smo se odzvali povabilu Smučarsko-skakal-nega društva Mengeš, kjer smo počastili njihovo 15. obletnico ustanovitve kluba. Po tekmi je sledila predaja vozila, kjer smo zaigrali, nato pa smo nadaljevali druženje ob golažu. Dogodek meseca je bil v četrtek, 27. oktobra popoldan, ko smo igrali na otvoritvi težko pričakovane mengeške obvoznice. Zamudili nismo niti pogostitve in druženja, ki je sledilo. Tako kot vsako leto pa smo tudi letos sodelovali na komemoracijah v Loki in Mengšu - pri talcih, kjer smo se poklonili vsem padlim v boju za našo domovino. Naslednji dan, 1. novembra, pa smo se na grobovih spomnili vseh rajnih, tudi nekdanjih godbenikov. V četrtek, 17. novembra, bomo ob 18.30 nastopili na dobrodelni prireditvi šolskega sklada OŠ Mengeš Sonce za vse, ki bo že 10. po vrsti. Poleg drugih nastopajočih bomo imeli polurni koncert, v katerem ne bo manjkalo filmskih skladb, slišali boste tudi nove, poskrbeli pa bomo tudi za presenečenje. Prireditev bo v kulturnem domu Mengeš. Vabljeni na skupno druženje ob odlični glasbi. Opravičujemo pa se tudi vsem tistim, ki nas spremljate na naši spletni strani, kjer je prišlo do napak, zaradi katerih stran občasno ne deluje. Napake bomo poskušali odpraviti v najkrajšem možnem času. Besedilo: Maja Keržič Foto: Marko Kocjan Harmonikarji in orgličarji bodo zaigrali v Berlinu Harmonikarski orkester in orgličarski ansambel Kosci, ki delujeta v okviru KD Mihaelov sejem Mengeš, bosta v mesecu novembru gostovala v Berlinu. V septembru sta obe skupini nastopili na skupnem koncertu na Mihaelovem sejmu. S svojim vedrim igranjem sta popestrili nedeljsko dopoldne. Zaradi bolezni članov je orgličarski ansambel nastopil v nekoliko okrnjeni zasedbi. A vzdušje v prireditvenem šotoru zato ni bilo nič manj prijetno. Skupne nastope obeh skupin so poslušalci v Mengšu lepo sprejeli in prepričani smo, da bo tako tudi v Berlinu. Harmonikarji in orgličarji bodo skupaj z ansamblom Dori, zaigrali pri maši v cerkvi sv. Elizabete in nato še na martinovanju v okviru Slovenske katoliške misije v Berlinu, ki jo vodi župnik Izidor Pečovnik - Dori. Dolgoletno prizadevanje in trud neumornega »menedžerja« Štefana Borina je obrodilo sad. To bo nagrada za prizadevne člane obeh skupin in promocija Mengša v Nemčiji. Komaj si bo harmonikarski orkester malo oddahnil od poti v Nemčijo, že jih čaka nov pomemben nastop: 11. decembra 2011 bodo v Domžalah v družbi znanih imen zabavne in na-rodno-zabavne glasbe Adija Smolarja, Nuše Derende, Prifarskih muzikantov in drugih snemali novoletni Videomeh. Besedilo: I. U. Foto: Pavel Veider Nastop na Mihaelovem sejmu v Mengšu J Različne razstave Jesen je obrodila mnoge sadove, ki jih je v življenju ljubiteljev likovne umetnosti potrebno pokazati drugim, podariti in tudi nagraditi. Tako so nastale različne likovne razstave na različnih lokalnih prireditvah. Občina Lenart je v mesecu juniju razpisala 2. likovno kolonijo »Umetniki za Dom sv. Lenarta« in 7. 10. v avli Jožeta Hudalesa v Lenartu priredila razstavo. Svoji sliki sta oddali in podarili v humanitarne namene Milica Tomšič in Ina Malus. Male razstave, ki jih redno menjavamo v Trdinovem hramu in Mesing baru, bodo na ogled do konca novembra. V Trdinovem hramu samostojno razstavlja Dari Korošec. S svojo posebnostjo ponuja malo drugačen pogled na likovnost. V Mesing baru Darko Crnkovič razstavlja zanimive živobarvne pejsaže. Med njimi so nekatera platna, nagrajena na drugih razstavah. V Mestni hiši - MOL Ljubljana so med 40-timi razstavljenimi deli razstavljena dela tudi treh članov LDM. Upodobitev prestolnice RS se vsako leto ponavlja v projektu Podobe Ljubljane. Med razstavljenimi deli se z nagradami v slikarskem materialu nagradijo tri najboljša dela. Na razpis so se prijavili trije naši člani in se vsi trije uvrstili na razstavo: Irena Gorenc, Alojz Burja in Darko Crnkovič, ki je osvojil tretjo nagrado kakovosti . Na Ex tempore Breza v Rakitni so sodelovali isti slikarji: Irena Gorenc, Alojz Burja in Darko Crnkovič. Darko Crnkovič je tokrat prejel priznanje. Vsi trije so člani Likovnega društva Mengeš od začetka tega leta in aktivno sodelujejo na vseh razpisanih prireditvah. Otvoritev razstave Gradovi v oblakih je v Kulturnem domu potekala 13. 10. in si jo bo možno ogledati do 13. 11. od 18. do 20. ure, vsak delovnik. Likovna dela so izdelali likovniki iz različnih likovnih društev na likovnem srečanju na gradu Jablje. Soorganizatorja srečanja in razstave sta Likovno društvo Mengeš in Kulturno društvo Antona Lobode Loka pri Mengšu. Razen 23. avtorjev slik, so razstavo počastili predstavniki občinskih organov, nastopajoči v programu, predsednica ZKD Mengeš, Nataša Jerič in predsednica LDM Leonida Go-ropevšek Kočar ter drugi ljubitelji umetnosti. Nataša Jerič je s svojo značilno sproščenostjo opisala zgodovino gradu Jablje, Leonida Goropevšek Kočar pa je ob nagovoru otvoritve razstave pozdravila prisotne z besedami: Leonida Goropevšek Kočar, predsednica LDM Mengeš in Nataša Jerič predsednica ZKD Mengeš »Lepo pozdravljeni prijatelji Likovnega društva Mengeš in Kulturnega društva Antona Lobode Loka pri Mengšu, prijatelji vsega lepega. Za gradnjo gradov v oblakih ne rabite niti soglasja sosedov, niti gradbenega dovoljenja, niti urejene kanalizacije. Ne potrebujete elektrike, opeke, betona. Znano reklo govori : Ne zidaj gradov v oblakih, pa vendar je včasih tako lepo sanjati in si zamišljati, kako bi bilo, če bi bilo? Skratka - ni važno, kaj gradite, važno je, da si vzamete malo časa zase, ki si ga danes nekateri le težko vzamejo. Udeleženci likovnega srečanja v Jabljah smo si vzeli čas zase in za vas in zidali gradove v oblakih. Naši gradbeni materiali so: čopiči, barve in slikarska platna ... Večina avtorjev, ki razstavljajo danes, tu v tem prostoru, je svoj motiv našla kar v gradu Jablje in ga upodobila na svojih slikah. Nekaj avtorjev slik pa je naslov Gradovi v oblakih dojelo drugače, mogoče bolj, kot misel, projekt imaginacije koloristike in vizualnih prispodob. Veseli me, da ste si tudi vi vzeli čas zase in za nas ter z nami delite občutja in zaznave upodobljenih gradov v oblakih, ki so se ujeli v naša platna.« Da ponovim znani rek: »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan«. Besedilo: Barbara Rabič Foto: Milica Tomšič Tudi v Mengšu imamo muze Gospod Janez Škrlep se je v imenu Muzeja Mengeš prijazno odzval na našo prošnjo in tretješolcem OŠ Mengeš predstavil del arheološke zbirke, ki jo v arhivu hrani Muzej Mengeš. V začetku oktobra so trije oddelki vsak posebej obiskali Muzej Mengeš, kjer nas je sprejel g. Škrlep. Učencem je predstavil eksponate, ki so jim bili blizu in predstavitev popestril z zanimivimi zgodbami. Za obisk in zanimivo vodenje se mu najlepše zahvaljujemo. Besedilo in foto: Urška Mihajloska Učenci so o svojem obisku zapisali nekaj utrinkov: Všeč- mi- je- ¿iil Izj ¿ro/u^. Gc^tod /^m^ Igor Vie^^^ru^/u/ejL^^, ^z^auca/n-gil/e'/n-^i^r^, ^an^ fumje-fuj^rejpc^/u^al c^l/ij/um^n-^^d j^m^. Vlu^lj .^-ui U^. ■ /os^jum^/ugui n^al^au,- posun^- /ip^, /umni^-giuiu^' a^fuu--' giOim/e'^. ■Sm^h.^^-^.^p^. Ldnu Jj Lu^/u^fiaui .^ilC^. G.. JOn^ fumi-j^pu^c^-i&il' cbj ^ ue-muju^/uJ pu^d ¡^rijc^' PSU^c^cud fumij^, cb-pr^ ^C^C^O u-^grcbde- cu^oi/l ^¡^^jdUC- /ra^c,' pi^cuUi /j ci^n^u.. Lun ^/lUiCuj.. Navihanček s črnimi asmi V teh dneh je izšla nova knjižica, deveta po vrsti, ki jo je za naše najmlajše napisal Jože Brojan iz Loke pri Mengšu. Navihanček s črnimi lasmi je zgodbica, ki bo navdušila male navihančke do dvanajstega leta starosti. Knjižico je mogoče naročiti pri Založbi Salve, Rakovniška 6 v Ljubljani, ali pri avtorju. Kdo je Brojanov navihanček s črnimi lasmi? Običajen fant iz tradicionalne hribovske vasi, ki ne sedi za računalnikom, da bi si iskal nove prijatelje s klikom na miško. Zdi se, da v te nekoliko odmaknjene kraje sodobne tehnologije komuniciranja še niso prodrle, zato so odnosi med ljudmi pristni, povezani s konkretno pomočjo drugemu. Otroci so komunikativni in izkoristijo prosti čas, da so skupaj, povezani med seboj. Njihove zabave niso samotno ždenje pred računalnikom in brskanje po internetu, ampak zabave zunaj, kjer ni zimskega veselja brez skupnega postavljanja sneženega moža, hranjenja siničk v krmilnici, kepa-nja in valjanja po snegu, vožnje s sanmi, ki jih vleče pes, in še bi lahko našteval zimske radosti, ki jim ni videti konca. Brojanov navihanček Miha ni avtorjeva prva zgodbica za otroke. Njegov vsakdanji pogled je vedno osredotočen na vaška doživetja, kjer je največja in prva učiteljica narava, takšna, kakršno si je zamislil Stvarnik, naši stari starši pa jo še vedno ohranjajo neokrnjeno s pravim odnosom do okolja in z vzgojo, ki je razumna in posega na vsa področja človekovega življenja. Zato je v takšnem okolju prostor za vse: Za poštene državljane, dobre kristjane in tudi za sirote, ki najdejo toplino domačega ognjišča povsod, kjer živijo ljudje dobre volje. Zgodba Navihanček s črnimi lasmi je sveža, polna topline in hrepenenja po lepih, starih časih, kar morajo poznati tudi mlade generacije, če hočemo ohraniti Slovenijo takšno, kakršno imajo tuji turisti najraje: kot raj pod Triglavom! Branko Balažic Likovna razstava v razstavišču Občine Mengeš Tokratna razstava je posvečena letu gozdov, ki ga obeležujemo letos, in 65 letnici Lovske družine Mengeš. S svojimi deli pa sta jo oblikovala slikar Andrej Militarov iz Pirnič ter Franc Barbič st. (Verje pri Pirničah), ki je predstavil svoja dela - rezbar-jenja v roževino. dnosti«, je bilo slišati. Svojo 65- letnico pa vidijo tudi v izzivu kulturne predstavitve, kot je otvoritev razstave, glas lovskih rogov in lovske pesmi, ki sta zvesta spremljevalki poštenega, zavednega slovenskega lovca. Nato nas je Nataša Vrhovnik Jerič popeljala z besedo skozi pomen leta gozdov, ki nosijo podnaslov Gozdovi za ljudi. Glavni pomen je v besedah, kaj lahko sami storimo za naše največje bogastvo, to je gozd, in kakšna sporočila s tem dajemo mlademu rodu. V nadaljevanju je Nataša Vrhovnik Jerič predstavila delo in dela Andreja Militarova in Franca Barbiča st. Kulturni program ob otvoritvi so oblikovali Domžalski ro-gisti, ki so pred dnevi praznovali svoje dvajseto obletnico delovanja in Mengeški Zvon. Pesem in rogovi so nam pričarali čar gozda,divjih živali, ki so jo bogatile slike in rezbarije. Lovci Lovske družine pa so prisotne pogostili z lovskimi specialitetami. Razstava bo odprta do sredine januarja, ogledate pa si jo lahko v času uradnih ur na Občini Mengeš, zato še enkrat vabljeni na ogled. Besedilo: Jože Vahtar Foto: Marko Kocjan Razstava bo odprta do sredine januarja. Ogledate si jo lahko v času uradnih ur v prostorih Občine Mengeš. Otvoritev razstave je bila v sredo 26.oktobra. Starešina Lovske družine je v uvodnem delu pozdravil prisotne in predstavil delo Lovske družine Mengeš skozi 65 let delovanja. Starešina je poudaril, da se vrednote in pomen lova spreminjajo bolj kot kdajkoli: »Zavedamo se, da je naše poslanstvo v ohranjanju narave, živali in okolja. Ne smemo dopustiti lahkotnih posegov v okolje brez premisleka o njihovem vplivu na druge pomene našega bivanja in priho- Kulturni program ob otvoritvi so oblikovali Domžalski rogisti Spomenik Rudolfa Maistra, ki ga je ustvaril kipar Jakov Brdar, stoji pred ljubljansko železniško postajo. Foto: Primož Hieng Bojevnik za štajerski Maribor V sredo, 23. novembra, bomo slavili državni praznik, dan Rudolfa Maistra Voja-nova. Slovenski general in pesnik, ki je del mladosti preživel tudi v Mengšu, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. V letu 1880, ko je bil Rudolf star šest let, se je družina preselila v Veliki Mengeš in leta 1883 v Kranj. Tako je bodoči general kot priden učenec osnovno šolo obiskoval tudi v Mengšu. Zagotovo je bil zanimiva in nenavadna, predvsem pa napredna osebnost svojega časa. Oče Franc Maister je bil doma s Ptuja, po poklicu finančni uslužbenec, njegova žena Frančiška pa je bila hčerka posestnika in poštarja Tomšiča iz Trebnjega na Dolenjskem. Po šolanju v Mengšu, Kranju in v Ljubljani je na Dunaju končal vojaško kadetsko šolo in postal poklicni oficir. Služboval je v Ljubljani, Celovcu, Brucku, Przemyslu, Celju, Gradcu in Mariboru. V Przemyslu je zbolel na pljučih ter se zdravil v Dalmaciji in v Egiptu. Ker po okrevanju ni bil sposoben za vojaško službo na fronti, je bil premeščen v črno vojsko (Landsturm) in je opravljal le delo v vojašnicah. Ob razpadu Avstro-Ogrske je bil poveljnik 26. črnovojniškega okrožja v Mariboru. V prevratnih časih 1918-1919 je odločno posegel v dogajanja v Mariboru in na slovenskem Štajerskem, sodeloval pa je tudi v bojih na Koroškem. V času priprav na plebiscit je bil predsednik Narodnega sveta za Koroško in hkrati poveljnik policijskih čet. Leta 1921 je bil predsednik jugoslovanske komisije za razmejitev z Italijo. V vojski kraljevine SHS je bil vedno bolj odrinjen in že leta 1923 upokojen, čeprav je bil star šele 49 let. V pokoju se je še bolj po- svetil organiziranju kulturnega življenja v Mariboru. Že pred upokojitvijo je začel bolehati za vnetjem živcev na nogah in je skoraj povsem ohromel. Rudolf Maister je umrl na Uncu pri Rakeku, ko je bil star 60 let. Letos mineva natanko 93 let od zgodovinskega datuma, ki ga zadnja leta slavimo tudi kot državni praznik. To je dan Rudolfa Maistra, ki obeležuje spomin na 23. november 1918, ko je general Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru in s tem odprl možnosti za zavarovanje severne meje. Takratno slovensko ozemlje je tako pridobilo del Koroške in omogočilo pridružitev Prek-murja z matično domovino. »Sam Bog nam ga je o pravem času prinesel v Maribor«, so ob koncu prve svetovne vojne govorili ljudje ob severni meji. »V svojem dalekovidnem preroškem duhu, s svojo sugestivno oseb- ( no vplivnostjo in s svojimi izrednimi vojaškimi vrlinami ter s svojo izredno odločnostjo je tukaj po točno zasnovanem načrtu pripravil in izvedel ono veliko delo, s katerim je ovekovečil v naši slovenski in jugoslovanski zgodovini kot narodni junak naravnost legendarne tradicije,« je ob njegovi smrti na Uncu pri Rakeku 26. julija 1934 vzneseno zapisal kronist Učiteljskega tovariša. Sporazumno s takratnim mariborskim Narodnim svetom se je s petnajstimi častniki in 87 vojaki polastil Maribora, sam pa se je s karabinko na rami postavil na mariborski peron ter prekrižal račune in načrte takratnega (nemškega) mestnega poveljnika Holika, ki je s svojimi častniki skoval načrt, po katerem bi Maribor pripadel Avstriji. Prvega novembra 1918 je padla meljska vojašnica v roke slovenskih vojakov pod poveljstvom stotnika Edvarda Vaupotiča. Po tej zasedbi so Maistru ostali zvesti še slovenski častniki Joža Malenšek, Franjo Luknar, Gustav Šilih, Lojze Ma-lenšek in Metod Rakuša. S temi in še nekaterimi podčastniki ter 87 možmi je stotnik Vaupotič sestavil prvo jugoslovansko stotnijo v Mariboru, za njenega poveljnika imenoval nadporočnika Jožka Malenška in to je bila prva posadka generala Maistra. Narodni svet je ma- jorja Maistra imenoval za generala in s tem višjim činom je zmogel krotiti nemške oficirje in ostale oblastnike. Tako je že 9. novembra istega leta sredi priprav nemškega prevrata in nastopa nemških železničarjev v stavko izdal mobilizacijski oglas. V jutranjih urah, 23. novembra, je razorožil »belo-zeleno« nemško gardo v dravski vojašnici in zasedel Špilje ter vso severno jezikovno mejo od Radgone do Dravograda, po deželi pa je ustanavljal Narodne straže. In kako se generala in pesnika spominja pokojni umetnostni zgodovinar dr. Sergej Vrišer, ki je Maistra spoznal v svojem otroštvu? »Kadar nanese beseda na Rudolfa Maistra, ga zagledam, kako rahlo sključen in včasih ogrnjen z vojaškim plaščem zre skozi okno svoje knjižnice na ulico, ki je nosila in še nosi njegovo ime«, je zapisal ob razstavi Podoba vojaka. »Maister je bil del mojega otroštva in kakor moji vrstniki, ki smo se podili po travniku nasproti njegove hiše, sem si za vedno zapomnil njegov izklesani, koščeni obraz, žive oči in veličastne brke. Z leti so se v ta obraz zajedle črte bolezni, ki je upognila tudi telo, a žive oči so ostale.« Dr. Sergej Vrišer pravi, da je bil Maister za Slovence seveda več kot samo militantna pojava. »Po drznosti in všeč- Manj znana slika Rudolfa Maistra, ki jo je ustvaril Božidar Jakac v svojem zgodnejšem obdobju, nosi datum 16. februar 1919. Foto: Franc Svetelj ni vojaškosti je nekoliko spominjal na maršala Pilsudskega,« je zapisal umetnostni zgodovinar. »Neki slovaški zgodovinar, ki sem mu Maistra opisal, pa je v njem videl tudi sorodnosti s slovaškim narodnim junakom - generalom Šte-fanikom. Kakorkoli že, Maister je vsekakor ubral svojo, iz današnjih danosti izhajajočo pot. In čeprav vsa leta vojne ni bil na fronti in je opravljal le dolžnosti zalednega častnika, je bil, ko je šlo za usodo Maribora in slovenske severne meje, pravi vojak na pravem mestu.« Še sklepna misel dr. Sergeja Vrišerja: »Več kot pol stoletja je moralo preteči, da je Rudolf Maister ponovno v zavesti Slovencev, tako kot je bil v davnih dneh prevrata 1918 in rojevanja nove države. Danes prejemajo slovenski vojaki odličja z njegovo podobo, po njem imenujemo vojašnice, šole in v Ljubljani so mu postavili dva konjeniška spomenika. Maistra spet in spet omenjajo knjige in slovenski dnevni tisk, in upravičeno lahko rečemo, da je posthumno v središču medijske pozornosti. Za mojo generacijo pa ostaja še vedno tisti sivolasi general z iskrivim pogledom, ki se je nekoč v soju bakel sprevoda, ki se je pravkar ustavil pod njegovim oknom, sklanjal k ljudem in jih učil ljubiti slovensko domovino.« LT Primož Hieng Knjižnica Janeza Trdine Mengeš vabi na DOGODKE V NOVEMBRU 10. 11. 2011 ob 17. uri USTVARJALNA DELAVNICA ZA OTROKE (Prosimo, da svoje otroke predhodno prijavite v knjižnici ali na telefonski številki 01 7237 374 - v času odprtosti knjižnice.) 17. 11. 2011 ob 17. uri LUTKOVNA PREDSTAVA RAČKA V izvedbi lutkovne skupine UŠ (predstava se bo odvijala v prostorih stare knjižnice na Slovenski cesti 28). V knjižnici si zagotovite brezplačne vstopnice, ki jih dobite za pet zamaškov. 24. 11. 2011 ob 19.15 PREDAVANJE - ZDRAVO PARTNERSTVO Predavata: dr. Tadeja Milivojevič Nemanič (Imago edukatorka) in Tjaž Ne- manič (Imago edukator) »Predavanje temelji na teoriji Imaga, podkrepljeno pa je z najinimi osebnimi primeri. S Tjažem imava štiri otroke in če rečem, da živiva zavesten zakon in zavestno starševstvo, bi bilo to morda malce napihnjeno, vendar korakava po tej poti, trudiva se in uspehi ne izostajajo. Zase lahko rečem, da poleg profesionalnega dela imago vsakodnevno uporabljam z otroki in da imam na tem področju precej izkušenj. In da je združevanje partnerstva in starševstva to, kar sem si sama od trenutka, ko sem spoznala imago, vedno želela.« 1. 12. 2011 ob 17. uri LUTKOVNA PREDSTAVA MALI, VELIKI IN VELIKAN V izvedbi lutkovne skupine UŠ (predstava se bo odvijala v prostorih stare knjižnice na Slovenski cesti 28). V knjižnici si zagotovite brezplačne vstopnice, ki jih dobite za pet zamaškov. Lepo povabljeni v knjižnico. Vaša knjižničarka K A oV > oX > La ) v ^o ŽENSKI NONET VIGRED ob svoji 20-letnici prireja kulturni večer VAM ENO ZAPOJEM, VAM NEKAJ POVEM gostja večera: Berta Golob Bodite z nami v soboto, 26. novembra 2011, ob 19. uri v župnijskem domu v Mengšu! pevke noneta Vigred NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš (drustvo.aia@gmail.com) SE DOGAJA Vsako nedeljo od 17.00 do 22.00: ZABAVNE, DRUŽABNE NEDELJE za mlade v prostorih mladinskega centra (stara knjižnica) PLEŠEMO IN USTVARJAMO Ponedeljek in sreda od 17.00 do 18.00: JAZZ BALET za osnovnošolce, vodi Urška G., v bivši Fremi Torek in četrtek od 16.45 do 17.45: HIP HOP za 1. do 6. razred OŠ, vodi Sanja T., ob torkih v ŠD Partizan, ob četrtkih v bivši Fremi Torek in četrtek od 17.45 do 18.45: HIP HOP za 7. razred in dalje, vodi Sanja T., ob torkih v ŠD Partizan, ob četrtkih v bivši Fremi Ponedeljek in sreda od 18.00 do 19.00: BREAK DANCE za vse, vodi Peter J., v bivši Fremi Sreda od 18.00 do 19.00: DRAMSKA SKUPINA Zorana za 8 do 12 let, vodi Tjaša M., v prostorih mladinskega centra (stara knjižnica) Sreda od 19.00 do 20.00: DRAMSKA SKUPINA Zorana za 13 let in več, vodi Tjaša M., v prostorih mladinskega centra (stara knjižnica) ^^^ SE UČIMO IN RAZISKUJEMO Četrtek od 17.00 do 22.00: UČNA POMOČ za mlade od 12. leta dalje, za dijake in študente, vodi Maja Tomšič Petek, v prostorih mladinskega centra (stara knjižnica) Tudi to jesen Smučarsko društvo Mengeš organizira tradicionalni SMUČARKI SEJEM RABLJENE OPREME. V kolikor bi želeli prodati staro smučarsko opremo, to lahko naredite v soboto 26. novembra 2011 pred trgovino Tuš v Mengšu. Rabljeno opremo, ki vam jo bomo po najboljših močeh poskušali prodati, lahko prinesete ob 9. uri. Sejem bo trajal do 16. ure. Ob tej priložnosti vabimo vse ljubitelje smučanja, da se včlanijo v naše društvo ter da se pozanimajo o organiziranih smučarskih izletih ter tekmovanjih v prihajajoči sezoni. Lep pozdrav! PROSTOVOLJCI prijava za sodelovanje v MLADINSKEM CENTRU V MENGŠU, AIA-McM V Mengšu je začel delovati mladinski center, kjer se mladi lahko družite, izobražujete, se zabavate in uresničujete svoje ideje. Ker je naš osnovni cilj delo z mladimi in za mlade, vas vabimo k sodelovanju. Bi želel biti del našega tima in soustvarjalec dogajanja? Če je tvoj odgovor DA, se lahko prijaviš preko e-maila: drustvo.aia@gmail.com Posreduj nam svoje osebne podatke in navedi (izberi ali predlagaj) področje sodelovanja. Prijavljeni in izbrani kandidati bodo povabljeni k sodelovanju. Prijavo lahko pošlješ tudi v pisni obliki na naslov AIA, Hribarjeva 10, 1234 Mengeš. Dodatne informacije na tel. 070-732-070 po 15. uri. Blanka Tomšič NAVEDI PODATKE: ime, priimek, starost, status, poklic, naslov (ulica, kraj, pošta), telefon, elektronski naslov, področja delovanja iz PROGRAMA MC, lahko dodaš kratek opis (izvajanje raziskav, organizacija koncertov, vodenje projektov, delavnice, okrogla miza, informator, šola javnega nastopanja, delavnica za osebnostno rast, zdravje, prostovoljstvo: dnevno druženje mladih, učna pomoč). Lahko pa predlagaš tudi druga področja. Župnija Mengeš Vas vabi: 12. 11. 2011 ob 19.00 Taizejska molitev mladih v župnijski cerkvi 18. 11. 2011 ob 18.45 Filmski večer v župnijskem domu s filmom Pan y vino 21. 11. do 27. 11. 2011 Teden Karitas - v soboto 26.11. ob 20 uri na TV Slovenija in radiu Ognjišče neposredni prenos dobrodelnega koncerta KLIC DOBROTE. 25. 11. 2011 ob 20.00 Večer molitvenih plesov v župnijskem domu 26. 11. 2011 ob 19.00 Koncert NONET VIGRET v župnijskem domu z gostjo prof. Berto Golob 10. 12. 2011 ob 19.00 Taizejska molitev mladih v župnijski cerkvi ZAHVALA TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO se kot organizator iz srca zahvaljuje za sodelovanje vsem, ki so nam priskočili na pomoč finančno oziroma kako drugače. DOBENSKEGI PRAZNIK so nam pomagali realizirati: Občina Mengeš, Adriatic Slovenica, Compeks, HP COMMERCE, AVTOGEN, Mira in Stipe Bilič,PITREVIZIJA, RP DESIGN, Bogo Ropotar, HA-NI, Filip Vrhovnik, Roman Kalušnik,Gostilna Orhideja, PGD Loka pri Mengšu, Turistično društvo Trzin, Folklorna skupina KD Svoboda Mengeš, Kamniške predice, Kamniške grče, Dobenski hram in nenazadnje prisrčna zahvala tistim sovašča-nom in članom društva, ki ste našo stojnico obložili z dobrotami ali nam pomagali z delom! SERVIS in PRODAJA 38, Mengeš Tel: 01/ 729 13 03 e-maii: avs rnengesigi sto! nei http' vtMvw sharp-servis si Oöprio: oöS-IZmoölö-IBuT^ ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, dedka in strica 1. oktobra 2011 je tiho odšel od nas V 73. letu starosti nas je zapustil naš mož, oče, dedek, pradedek, brat in tast Cirila Kompareta 03. 07. 1918 - 20. 10. 2011 se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, zbrane darove za sveče in cvetje, darove za sv. maše in dom sv. Mihaela. Hvala vsem, ki ste mu v času bolezni nudili nego, ga obiskali in mu nudili tolažbo ter mu s tem olajšali trpljenje. Posebej bi se želeli zahvaliti mengeškemu župniku g. Janezu Avseniku in ostalim duhovnikom za vodenje pogrebnega obreda, g. Francu Komparetu za odigrano pesem na trobento, gasilcem, sosedom, znancem in sorodnikom ter vsem ostalim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsem vam še enkrat iskrena hvala! Jože Ingolič rojen 2. 3. 1921 Imeli te bomo v trajnem spominu Žena Ivanka Zvone Pungerčar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, za podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Govorcu se zahvaljujemo za čutne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in trobentaču za lepo spremstvo v tihi svet. Zahvaljujemo se zdravniški in sestrski ekipi Intenzivne enote Urološke klinike, za požrtvovalno delo s prisotnostjo pristne človeške topline. Enako zahvalo izrekamo osebju Zdravstvenega doma v Mengšu. Vsi njegovi Vsi njegovi, ki ga z vsemi dobrimi ljudmi ne bomo nikdar pozabili. # PRISTANIŠČE V MANDŽURIJI, OB RUMENEM MORJU, TALJEN (IZČRKALADIN) ELEKTRIČNI VOD ZA PRENOS ENERGUE MORSKI 0E2EVNIK, žnnv PESKU OB OBALI ZAŠCHNI PREMAZ k m NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK Isprotnost pri delu REKA v FRANCIJI mengšan glasilo obcine mengeš JANKO MLAKAR MUSLIMANSKO SVETO PISMO, KORAN VODNA RASTLINA PRIP. LJUD. GAROV DELAVKA, KI KRASI BUTIKE MENGEŠKA TOVARNA helli ZNANA UNIVERZA V LOS ANGELESU JANEZ NADU IDOL, VZORNIK HENNA RAnA Črna gora PREBIVALKA NIMNEGA PRI ROGAŠKI SLATINI SOVIČA SVETLANE MAKAROVIČ on...... ono STRUPEN PLIN SLOVANSKI BOG ŽIVINE, TUDI VELES AVTOR ŠTEFAN MARKOVIČ ŽIVAHNO, LAHKOTNO GOVORJENJE S PRUETN. GLASOM ANTIČNA GRŠKA KOLONIJA, OLINTOS GLAVNO MESTO BANGLADEŠA ".S S- OKRASNI PTIČ KMEČKIH DVORIŠČ LEOPARDU PODOBNA KRVOLOČNA DIVJA MAČKA RADO LORBEK ŽIGA PETRIČ GRŠ. FILOZ. ŠOLA ŽEN.GLASBENI TRIO KRAJ PRI PODČETRTKU NAŠA KNJIŽNA ZALOŽBA IN TRGOVINA S PISARNIŠKIM MATERIALOM tek v naravi avari, obri TONE ANDERLIČ RUS. SLIK. (KAN) PnCA UJEDA POMENI ISTO KOTWC uuba tadič OVIRA, ZAPREKA AZU. drž. (KABUL) PRISTAŠ NEONACIZM. NEKDANJI NORVEŠKI SMUČAR (LASSE) NAŠA FLAV-nSTKA (IRENA) KRAJ PRI KOČEVJU ITALIIANSKI IGRALEC VALLONE en, dva, duh SNOVI POGAN, VELIKAN ČARGO IVAN OVREDNOTENJE UKRAJINSKA SKAKALKA V VIŠINO BABAKOVA OČE, OČKA DRAŽITELJ (ZAST.) GRŠKA OBREDNA PESEM POSVEČENA APOLONU JAN URBAS GROB, GROBNICA DRAGO MLINAREC AJDOV kruh AZORI (ORIG.) pevka dremeu AMER. MOŠKO IME KLEPETULJA, ČVEKA (STARIN.) PRIVID, PRIKAZEN POLJSKO MESTO SRBSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER (BORA) GRŠKA BOGINJA MODROSn ITALUANSKI ATLET, DOLGO-PROGAŠ (STEFANO) MAKEDONSKA NARODNA HEROINA (VERA) znamka MOBnELOV PRIP. UUD. MOSOV ZAPREŽNA VRV, ŽILJ žepar AM. PISAT. LEVIN VZDEVEK GORANA IVANDIČA HRVAŠKI PEVEC (TONI) EST. PEV. (GEORGU) kenan evren OLEG VIDOV DRAGIŠA OGNJANOVIČ IZOLATOR v ELEKTRONIKI GRŠKI MORJA, POZEJDON PRVOTNI PREBIVALCI HAVAJEV ELDA VILER ŽENA, KI JIJE UMRL MOŽ Rešitev oktobrske križanke je "NOVA OBVOZNICA". OBČINA MENGEŠ MIKLJIVZEVJINJE Spoštovani cirod! Leto/je naokali'invponoAnoj je čoA/, daVaS obišče sVeti ^^ikloVž^, ZatoVas obVeščamo, da bo/V letošnjem/letu/arganizi^ana/ predšolske/ otroke/: iz ^^engša VponedeijekS. 12. 2011 Qbl6.30 uri pred ce^kvijo/ sV. ^^ihaelaV/ ^^engšu/^organizatar^: Ob čina ^^engeš^, izVajai^a^: ^vD Fronea JelOvška ^^engeš/in/ Župnija ^^engeš^); iz Loke/ pri ^^engšučn/ Dobena V/ponedei^ek/5. 12. 2011 ab/17.00 uriV dVorani Ga&ilsko/kui^urnega doma/V/ Loki pri ^^engšu/(arganizaíar^: Ob čina ^^engeš^, izVajaiee: ^C® Antona Lobode/ Loka pri ^^engšu/). / Topol Vponedeljek/ 5. 12. 2011 ob 18.30 uri pri kapei^cisV. Lucije' pod/ PíeŠQ/VJQpQioh/(Qrgani^- Ob .čina ^^engeš^, izVajai^e^: ^vD Franea JeloVška^); Vab im/Va^, da Se skupaj S Ataršiudeie/žiie/ obiska sVetega MiklaV ■«a. Franc/ Jeriča, župan POMEMBNO: Osebnih vabil vsakemu posameznemu otroku Občina Mengeš ne bo pošiljala zaradi spoštovanja Zakona o varstvu osebnih podatkov!