BABJI MLIN
Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
Niko Kuret
Ni ga skoraj bilo starega čebelnjaka, ki bi na eni izmed končnic ne
imel naslikanega »babjega mlina«. Slika je še danes splošno znana: pri-
kazuje fantastično pripravo, ki stare ženske pomladi. Ljudski humor z
neprikrito satirično ostjo veje s teh upodobitev. Študij pa pokaže, da je
jedro motiva čisto drugačno.
»Babji mlin« je le ena izmed verzij starodavnega motiva o pomla-
jenju. Človek se pomladi z vodo, pomladi se z ognjem — in sicer ga
pretopijo ali prekujejo — in pomladi se naposled v mlinu. O tem govore
številni pripovedni obrazci, to upodablja likovna umetnost. Manj znano
je, da se nekatere verzije prikazujejo tudi v mimično-dramatski obliki.
O vsem tem naj dado naslednja izvajanja zgoščen pregled.
I. »Babji mlin« v ljudskem slovstvu
Pripovedne obrazce z ljudskim motivom pomlajenja je zbral najprej
Oskar Dähnhardt,^ dopolnila sta ga Bolte in Polivka,^ do-
končen pregled pa naj bi nudila Aarne-Thompson ter Stith
Thompson.^ Nobeden pa, žal, nima slovenskega gradiva iz 19. sto-
letja, da ne omenim novih zapisov s slovenskega in hrvaškega ozemlja
iz zadnjih let. Imenovani avtorji tudi niso upoštevali zbirke 155 obrazcev
^ Oskar Dähnhardt, Natursagen. Eine Sammlung naturdeutender Sa-
gen, Märchen, Fabeln und Legenden. Bd. II, Sagen zum Neuen Testament.
Leipzig u. Berlin 1909, 154 sl.
^ Bolte-Polfvka, Anmerkungen zu den Kinder- und Hausmärchen
der Brüder Grimm, III. Leipzig 1918. Nr. 147: Das junggeglühte Männlein,
195—199.
= Aarne-Thompson, The Types of the Folk-Tale. Helsinki 1928
(= FF Communications 74), No. 755 (Christ and the Smith). — Stith Thomp-
son, Motif-Index of Folk-Literature. Helsinki 1956 (= FF Communications
117); Type A 191 (Goddešs's self rejuvenation when old). Type B 594 ss. (Re-
juvenation by animal), Type D 1558 ss. (Rejuvenation by magie object), Type
D 1880 ss. (Magic rejuvenation) [vmes D 1886 Rejuvenation by burning!] in še
J 2411.1 (Imitation of magic rejuvenation unsuccessful).
171
Niko Kuret
tega motiva, ki jih je 1912 objavil C. M a r s t r a n d e in nanjo prvi
opozarja Carl-Martin E d s m a n.^
Z verzijo pomlajenja v mlinu je prva verzija, pomlajenje z vodo,
le v rahli ^vezi,^ zato se z njo podrobneje ne bom ukvarjal. Pač pa je za
razvoj verzije pomlajenja v mlinu bistvene važnosti verzija pomlajenja
d ognju. Ljudska vera v pomlajevalno moč ognja je zbajala številne pri-
povedne obrazce. Ce starega človeka v ognju pretopiš ali prekuješ, to
ne more biti človeško delo. Tudi ogenj, ki pri tem služi, je komaj da
navaden ogenj. Zato je pripisalo ljudsko izročilo ta posel ali samemu
vragu, ki se zanj poslužuje svojega peklenskega ognja,' ali pa božanstvu,
Kristusu, in svetnikom, sv. Petru, posebno pa sv. Eligiju ali Aloju.* Ze
Matija Valjavec je zapisal 1859 pripovedko o »Sv. Kovaču Aloju«,
J. Trdina pa 1881 pripovedko o »Kovaču v luni«, kjer pripoveduje,
kako »Kristus prime staro mater in jo vrže v ogenj. Začne goniti meh in
čez nekaj časa skoči kovačeva mati iz žerjavice mlada in lepa, kakor je
bila takrat, ko je šla k poroki«.^ Še dandanes je znana okoli Rake pri
Krškem govorica o poralajenju z ognjem. Ce se hočejo^ prikupiti stari
ženski, kako da se je pomladila, jo v šali vprašajo: »Ste šli u taka pieč:
stara pejd nuot, mlada pa vgn?« Ni pa znan izraz »babja peč«; za »tako«
peč eploh posebnega naziva nimajo.^"
* Carl Marstrander, Deux contes irlandais, ,v: Miscellany presented
to Kuno Meyer, ed. by O. Bergin and C Marstrander. Halle 1912,
371—iSb- — Delo mi za zdaj ni bilo dostopno, zato še ne morem povedati, ali
je morebiti M. upošteval dotlej objavljene slovenske obrazce.
^ Carl Martin Edsman , Ignis divinu«. Le feu comme moyen de rajeunis-
sement et d'immortalité: Contes, légendes, mythes et rites. Lund 1949 (=Skrif-
ter utgivna av Vetenskaps-Societeten in Lund, 34). — Za knjigo dolgujem za-
hvalo univ. prof. dr. Milovanu Gavazziju v Zagrebu.
" Poleg vode dado pomlajenje tudi nekateri rastlinski sokovi (glej
Grimm : Der Machandelboom). O obeh sredstvih, o vodi in rastlinah, ki da
imajo pomlajevalno moč, je zbral bajke in pripovedke August Wünsche,
Die Sagen vom Lebensbaum und Lebenswasser. Altorientalische Mythen. Leip-
zig 1905. — Naš slovenski pomlajevalni studenec je »Gospodična« pod
vrhom Sv. Jere (sedaj Trdinovim vrhom) na Gorjancih. Prim. pripovedko Ja-
neza Trdine o tem (Zbrano delo VI, Ljubljana 1954, 73—75).
' J. Bolte, Zwei böhmische Flugblätter des XVI. Jahrhunderts, v: »Ar-
chiv für slawische Philologie« 18 (1896), 126—137.
» Gl. op. 1—4.
' J. Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Celje 1930,
66—67. — Trdina, LZ I (1881), št. 38. — Valjavec, SG IV (1859), 73. —
V novejšem času (1940) je zapisal inačico Milko Matičetov v Beneški Slo-
veniji (»Slovensko folklorno gradivo iz Tera.« Št. 15. Rokopis). Prijaznosti
asistentke Instituta za narodnu umjetnost v Zagrebu Maje Bošković-
Stullijeve pa dolgujem sporočilo, da je bila takšna legenda zapisana 1952
v Martimčicih, kotar Buje (»Kovač strigo i Bog«, zap. Ivo J a r d a s, »Pjesme,
priče, vjerovanja i običaji kotara Buje«, rkp. Instituta za narodnu umjetnost
v Zagrebu, št. 79).
Povedala Amalija Obere, stara 36 let, iz Rake pri Krškem. (Moj zapis
maja 1955.) — Po pozornosti asist. Maje Bošković.-Stullijeve iz Za-
greba sem dobil še ta zapis prof. Iva Jardasa: »Kad bi se nekad, pred
svojih pedeset godina, koji starac, u Marčeljima, istočna Kastavština, nekih
172
>Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
Iz verzije pomlajenja v ognju so nastale predstave o čudežnem
mlinu, ki so sprva v zvezi z motivom »vražje kovačnice«. Po nekih
obrazcih semeljejo namreč v takšni kovačnici stara dekleta in starce v
kašo, to pa stresejo v kad mleka, kjer se nato pomladijo.^^ V nemških
deželah velja kovačnica sploh za vragovo območje. Ko kovač neha delati,
kuje baje vrag naprej. Zato udari kovač, preden začne in ko konča svoj
posel, trikrat po praznem naklu. Na drugi strani nastopa vrag tudi kot
graditelj mlinov.^^
Pripovedni obrazci o čudežnem mlinu, kjer človeka semeljejo ali
mu vsaj gube obrusijo, da se pomladi, so v ljudskem slovstvu komaj
znani. Med obrazci Thompson D 1886 jih je menda nekaj, kakor je
ugotovil C. M. E d s m a n , četudi so označeni z »Rejuvenation by bur-
ning«.Obrazci mi niso dostopni, zato o njih več ne morem povedati.
Pojem pomlajevalnega mlina se je ustalil kot »babji mlin«, ta pa je v
ljudskem slovstvu znan predvsem kot rek. Tako so, postavim, češki
Nemci uporabljali rek »spraviti (koga) v babji mlin, kjer stare ženske
pomladijo in hudobne premeljejo«.^* Taki reki so znani marsikje tudi po
slovenskem ozemlju. Pred menoj je zapis z Dobenega blizu Ljubljane:
»En mož je prnesu. staro ženo u koš. Jo i nésu u mâlan. Iz nega je staro
sm3lou. Je umâda van pršua. So rekla, če i kakšna prou stara ženska
bua: Ta b bla (!) tud dobra za mlet!«^^
Včasih so vezani takšni reki na določen kraj. J. B o 11 e, ki se je ob
nekem dramatiziranem tirolskem »Babjem mlinu« iz 1814 prvi pobavil
s tem motivom,^" navaja kot primer za to švabski kraj Tripstrill :
»Zu Tripstrill in der Pelzmühle, in der man die alten Weiber mahlt, daß
sie wieder jung werden.« »Die Pelz- (tudi: Bälz-)Mühle« se pojavlja tudi
v Zgornji Avstriji. Podoben primer je — na prvi pogled — govorica o
»babjem mlinu« v Zgornjem Vrhpolju pri Šentjerneju na Dolenjskem.
osam kilometara iznad Rijeke, tužio da je star, mlađi bi mu rekli: ,Barba,
hote va fundariju, pak te vas tamo pomladit!'« (Fundarija je bila slavna to-
varna torpedov na Reki.) V »fundariji« so iz dveh starih napravili enega
mladega (»dva stari hite va jenu peć, pak ž nje pride vanka jedan mlad«)!
" Bächtold-Stäubli, Handwörterbuch des deutschen Aberglaubens
IX, Berlin u. Leipzig 1934—1935, p. b. »Schmiede« [J u n g w i r t h], 265—267. —
Dähnhardt 11, 154 sl.
"Thompson G 303.9.1.3 (= Wünsche 38 sl.).
" E d s ma n 32 in 151 sl. — Znan mi je obrazec: Poredno deklico semelje
mlin v starko in starko spet v deklico: Colshorn, Märchen und Sagen,
1854, Nr. 31: »Waldminchen« (iz Hannovra).
"Wander, Deutsches Sprichwörterlexicon, 5, 72: »Auf die Weiber-
mühle bringen, wo man alte Weiber jung macht oder die bösen umgemahlen
werden.« Navaja Dähnhardt II, 155.
^' Povedal decembra 1954 Stane R u č i ga j , star 50 let, Dobeno št. 1. (Po-
ročilo Marije Jagodic, kustosa Etnografskega muzeja v Ljubljani.) —
73-letni Martin L i p i č n i k iz Šmartnega v Rožni dolini pri Celju mi |e povedal
aprila 1955: »Ce je bilo pri kakšni družini preveč hčera, so imeli navado reči,
da bi jih bilo treba nekaj odnesti v mlin in jih semleti.«
Joh. Bolte, Die Altweibermühle. Ein Tiroler Volksschauspiel, v:
»Archiv für das Studium der neueren Sprachen und Litteraturen« LIII. Jgg-,
CIL Bd. (N. S. ILBd), Braunschweig 1899, 241—266.
173
Niko Kuret
Vsa šentjernejska dolina pozna »vrhpoljski babji mlin«. Govorica pa je,
kakor bomo videli, novejšega izvora.
»Babji mlin« dobi že zgodaj dostop tudi v umetno slovstvo. Ze Fisch-
a r t je objavil 1577 pesnitev s slikami »Grille krottestisch Mul«." A šele čez
400 let ga povzame posredno Peter Rosegger v neki svoji črtici z Gornjega
Štajerskega (»Die Oltweiber-Mühl«). Navihani strugar Jocherl razširi glas, da
zna stare ženske pomlajati. Ko pa se zbero pri njem, se izkaže, da jih je le
pošteno potegnil." Pod vplivom slikovnic o »babjem mlinu« je napisal švedski
pesnik E. A. Karlfeldt pesnitev »Čudežni mlin«."
II. »Babji mlin« v likovni umetnosti
Podobe »babjega« mlina so izredno številne. Njihove predhodnice se
krijejo z verzijami motiva v ljudskem slovstvu. Pomlajenje v vodi je
upodobil že v 15. stoletju Lukas Cranach na sliki velikega formata,
kjer vidimo pomlajevalni studenec v obliki ribnika:^" na enem bregu
stopajo vanj starke, na nasprotnem prihajajo iz njega zale mladenke.
Pomlajenje z ognjem, ki dobi svoj Likovni izraz v peči (topilnici) in
kovačnici, srečujemo na najstarejših slikovnicah (16. stoletje). Ker je po-
mlajevalna peč-kooačnica razvojno tik pred mlinom in je ikonografska
zveza med obema evidentna, jo moram upoštevati. Se prej pa naj se na
kratko ustavim pri poljudni likovni obliki za obe, ker je bila v slovenski
etnografiji komaj kdaj omenjena, čeprav je segala s svojim vplivom —¦
kakor bomo videli — tudi na slovensko ozemlje. Ta likovna oblika so bile
slikovnice (Bilderbogen, imagerie populaire) .^^
Začetke slikovnic predstavljajo kolorirani lesorezi manjšega — nabožne
»podobice« — in večjega — »hišni blagoslovi« itd. — formata. Ker sovpadajo
z začetki tiskarstva, se slikam kmalu pridruži besedilo. Konec 15. stoletja se na
njih že pojavijo tudi svetne snovi. Slikovnice so dobile vlogo današnjega ilu-
" C. Wendeler, Zu Fischarts Bildergedichten, v: »Archiv für Littera-
turgeschichte« 7 (1878), 308. — Navaja Bolte, Altweibermühle 242.
Peter Rosegger, Stoansteirisch. (Schriften in steirischer Mundart, 3-)
1896, 185.
Edsman 74.
^" Lukas Cranach (1472—1553), »Der Jungbrunnen«. Sliko objavlja, na
primer, »Die Kunst« 45, München 1922, str. 12—13. — Opozorilo dr. Emilijana
C e v c a, Ljubljana.
GI. o njih predvsem: Wilhelm Franger, Materialien zur Frühge-
schichte des Neuruppiner Bilderbogens, v: »Jahrbuch für historische Volks-
kunde und ihre Grenzgebiete«. Berlin 1925, 232 sl. — Dalje: Adolf S p am er,
Die Deutsche Volkskunde II, Leipzig 1935 (2. izd.), 477 sl. — Iz zasebnega spo-
ročila mi je znano, da pripravlja W. Franger izčrpno delo o slikovnicah.
Zal, so mi večidel neznane izvennemške (francoske, holandske, belgijske, ruske
i. dr.) slikovnice in nedostopna tudi dela o njih (Van Heurck, Boeckenboogen,
Champfleury, Perrout, Rovinskij). Pač pa mi je prišel v roke — po prijaznem
posredovanju rektorice Gertrude Weinholdove, BerUn-Nikolassee —
katalog razstave »Bunte Bilderbogen« (francoske, belgijske, holandske in
nemške slikovnice iz 19. stoletja), ki jo je priredil Clemens-Sels-Museum v
Ne us s u v Zahodni Nemčiji od 17. oktobra 1954 do 20. februarja 1955. Uvod
vsebuje mnogo zanimivega.
174
>Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
striranega časopisja. V 17. stoletju se je izvedla ločitev po kakovosti. Posihmal
so bili namenjeni vrhnji družbeni plasti po mestih umetniško više stoječi bakro-
rezi, medtem ko je podeželsko ljudstvo segalo slej ko prej najrajši po kolori-
ranih lesorezih. V 19. stoletju pa je oboje izpodrinila litografija.
Med vodilnimi založbami slikovnic v Evropi je bila francoska tvrdka
P e 11 e r i n v Épinalu (Lorena), poleg nje slovijo še dve ali tri iz Francije ter
nekatere iz Belgije in Holandske. Verjetno je, da so prihajale k nam pred-
vsem nemške slikovnice. V Nemčiji je deloval v 17. stoletju Paulus Fürst,
»der Bildermann« iz Nürnberga, po 1790 pa se je razmahnila v Neu-Ruppinu
na Pruskem zlasti založniška rodbina K ü h n o v. Njena dejavnost je dosegla
pod Gustavom Kühn o m neverjeten razmah. Za 1852 je izpričan promet nad
1 milijona slikovnic, za katere je imela takratna skromna Kühnova tiskarna
okoli 1000 plošč za lesoreze in kamnov za litografije na zalogi (ena izmed
slikovnic te dobe nosi zaporedno številko 1030). Nekateri listi so dosegli tudi
do 200.000 izvodov naklade; slikovnic, ki so prikazovale dogodke iz vojske
1870/71, so prodali 3 milijone. Slikovnice so bile naprodaj po kramarijah, po
semnjih in pri krošnjarjih, ki so jih raznašali daleč naokoli.
Tudi evropski sever je imel svoje slikovnice, dasi jih literatura kaj redko
upošteva. V Rusiji so izhajale slikovnice skozi vse 19. stoletje, opisal jih je
D. Rovinski j.^^ Posebno zvrst slikovnic imajo Svedi — »kistebrev«, slike,
ki so jih lepili skrinjam na notranjo stran pokrova."
A. Tuje podobe >babjega mlina«
a) Babja peč-kovačnica
Najstarejša ohranjena slikovnica te vrste je koloriran lesorez [1], ki
je izšel sredi 16. stoletja v Aug'sburgu. Prvič ga je opisal J. Bolte
Velika peč. Vanjo meče mož svojo staro ženo. Zunaj prihajata iz peči dve
lepi mladi ženski. Neki starec je prijel svojo pomlajeno ženo in plačuje
lastnika peči. Dva druga starca nosita oziroma vozita svoji stari ženi k peči. —
Besedilo:
Sehet, liebe Herrn, das muss ich lachen,
Dass ich die alten weyber jung kan machen.
Tej sliki je podoben koloriran lesorez [2], ki je izšel 1594 v Pragi.
Tudi tega naj ponazori kratek opis po J. B o 11 e j u :^^
Velika zidana peč, iz katere udarja plamen. Po lestvi na desni se vzpe-
njajo kvišku, trije možje, ki nosijo stare žene in jih mečejo v ogenj; četrti
vozi svojo staro ženo na samokolnici k peči, medtem ko se bliža peta starka
sama ob berglah. Iz spodnje odprtine peči prihajata dve goli dekleti, ki ju
pražnje oblečen mladenič udvorljivo sprejema. V ozadju levo stopa mlad par
veselo proti cerkvi. — Besedilo:
" H. PoBHHCKHO, PyccKHH HapoflHbM kepthhkh, I—V. C.JleTepcôypr 1881
(= CôopHHK oTÄ^-ieHHa pycGKaro üsBma h caoBecHOCTH iiMnepaiopcKOfl aKaaeMHii
HayKT), 23—27). Navaja E d s m a n 72.
C. U. Palm, Galma svenska kistbref, v: »Ord och Bild« 8 (1899),
289—299. — Navaja E d s m a n 69, op. 23.
Gl. op. 7.
" Prav tam.
175
Niko Kuret
Patr každy yak toto welke Vmënij,
Zë se stare Baby w Mladice mënij.
Kdožs mlady a steyskâk se s starau Babau,
Nepohrdegž tohoto Mistra radau.
Iz Rusije 60 znani trije primerki slikovnic z »babjo pečjo«, ki jih je
opisal D. Rovinski j.^" Ena izmed njih je iz druge polovice 19. sto-
letja in nosi naslov »Holandski zdravnik in dobri lekarnar, pomlajevalec
starih žensk« [3].
Holandski zdravnik stoji na levi in drži debelo gorjačo v roki. Starka
mu izroča pismo, ki je na njem napisano »90 let«. Z desne prihajata dva
moška, ki vozita na samokolnicah nekaj starih žensk. V ozadju sta dve veli-
kanski peči, ki iz njiju švigajo plameni. Poleg njiju goni pomočnik kovaški
meh, drugi pa nosijo slečene starke po stopnicah v peč in jih mečejo vanjo.
Spodaj skakljajo pomlajene ženske iz peči. — Besedilo pod sliko je govor
»modrijana«, ki hvali svojo čudno »mašino« in svoje »orodje«.
Rovinskij je imel to slikovnico v svoji lastni zbirki, druga iste
starosti je bila v zbirki nekega Olsuvjeva. Rovinskij je poznal
še tretjo iz dobe okoli 1830—1840, ki je prikazovala isti prizor, le z
obratno razvrstitvijo figur.
b) Babji mlin
Sele 100 let po prvi podobi »babje peči-kovačnice« se nam pojavi
prva znana podoba »babjega mlina«. Od začetka 17. stoletja do konca
19. stoletja sem mogel zaslediti doslej nad deset primerkov.
Najstarejše primerke »babjega mlina« je opisal J. Bolte.^" Pri
opisovanju prvih šestih primerkov sledim zato v glavnem njemu.
Prvo podobo, GAB-ov bakrorez ([4], naša sl. 2), daiira J. Bolte
okrog 1630. Sliko pojasnjujeta naslov »Windmühl, auf welcher Alte
Weiber Jung gemahlen werden« in daljša pesem. Kopijo [5] te podobe je
izdal numberški bakrorezec Paul Fürst (pred 1650); imenoval jo je
»Künstliche Winnd-MüU« in dodal opis v nevezani besedi.
Se v istem stoletju, 1672, dobimo »babji mlin« v angleškem lesorezu,
ki močno poenostavljen ([61, gl. našo sl. 3) v celoti spominja na moj-
strski GAB-ov bakrorez. Objavljen je bil v knjižici z naslovom »The
Merry Dutch Miller and New Invented Windmill... London ... 1672«.^'
»Šaljivi« mlinar se torej predstavlja Angležem kot Holandec, na kar se
bom pozneje še povrnil. Poudariti želim okolnost, da je mlin na najsta-
rejših slikovnicah vedno mlin na veter, ki ga pozna predvsem Zahodna
Evropa!
Samo po citatu pozna J. Bolte še neki augsburški bakrorez iz
18. stoletja, ki da kaže »Die berüchtigte, d^ alte Frauenzimmer^ so glück-
^ Rovinskij 440sl. — Po Edsman u 72.
" Gl. op. 16.
A s h t o n , Humour, Wit and Satire of the Seventeenth Century. Lon-
don 1883, 280. Navaja Bolte, Altweibermühle 246.
176
IX
STARE SLIKOVNICE Z MLINOM NA VETER
Sl. 2 (levo): Slikoonica [éj
(gl. str. 176). - Iz: »Archiv
f. d. Studium d. neueren
Sprachen u. Litteraturen«
LUI (1899), 243
Sl. 3 (desno) : Slikovnica
[6] (str. 176). Iz: »Archiv
f. d. Studium d. neueren
Sprachen u. Litteraturen«
LIII (1899). 246
Sl. 4 (levo)-. Slikovnica [10]
(gl. str. 177). — Iz: Ed. Fuchs,
Illustr. Sittengeschichte III.
München (1912), 137
»Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
lieh umschaffende Bälz-Mühle« [7], pa oljnato sliko brez navedbe sta-
rosti, predstavi ja jočo notranjščino mlina [8].
Iz dobe okoli 1800 je videl J. Bolte v Germanskem muzeju v
Münchenu še bakrorez z naslovom »Die Kunstmühle alte Weiber jung zu
machen« ( Joh. Trautner, No. 261) [9] in sledečima verzoma:
Die Weiber steigen hier zur Kunstmühl alt empor
Und kommen andrer Seits jung wiederum hervor.
Od te slike se najbrž razlikuje numberški bakrorez iz 1810, ki ga je
objavil Eduard Fuchs ([10|, gl. našo sl. 4).^»
Iz iste dobe je kolorirani lesorez [11], čigar en izvod v izvirniku sem
dobil po posebni prijaznosti v Ljubljano na vpogled marca 1955 iz Ber-
lina.^" List ima format 42 X 54 cm, slika sama pa velikost 30,7 X 24,2 cm
(gl. našo sl. 5). Slikovnica nima označenega ne izdajatelja in ne kraja
izida. Nad gornjim desnim robom slike je označba e svinčnikom: »1810«.
Noše na sliki se s to letnico ujemajo. Kot posebnost moram podčrtati, da
je to najstarejša slika »babjega mlina« z vodnim mlinom, kar jih doslej
poznam.
Zanimiv pregled nemških slikovnic po stanju 1836 nam je zapustil
Carl Rosenkran z.^^ Poznal je v svojem času slikovnice z — »moškim«
in z »babjim« mlinom, le-tega v različnih inačicah. Meni dostopna lite-
ratura pa »moškega« mlina sploh ne navaja! Znano mi je pač, da je izdal
Gustav Kühn 1820—1830 »Babji mlin« [12[, ki sem ga našel v literaturi
že dvakrat reproduciranega.^^ Da prihranim reprodukcijo, naj sledi
kratek opis:
Neznani umetnik je združil na tej poli elemente z nam že znanih sli-
kovnic [4], [6[, [10] (sl. 2—4). Mlin na veter z zunaj stoječim mlinarjem in
lijakom na zunanji strani mlina spominja na nurnberški vzorec 110] (sl. 4), le
da so dimenzije normalizirane. Z vseh dosedanjih slik znana okrogla lina, ki
skoznjo prihajajo pomlajene ženske, se je spremenila na tej sliki v polkrožna
vrata. Figure na sliki so nam znane: mož z ženo na hrbtu, mož s samokolnico,
kočija. Tudi žena na skrinji, žena ob berglah, žena ob palici in z mošnjo v
rokah nastopajo na nurnberškem primerku [10[ iz 1810.
Okoli 1870 je izdal Gustav Kühn novo inačico »babjega mlina«,
zaznamovano z zaporedno številko 5772 ([13], gl. našo sl. 6), to pot pa
je nadomestil mlin na veter z vodnim mlinom, ki smo ga srečali prvič na
slikovnici [11] iz 1810 (naša sl. 5). Tudi sicer je spremenil umetnik vso
Eduard Fuchs , Illustrierte Sittengeschichte III: Dar bürgerliche Zeit-
alter. München (1.912), 137.
Zahvalo dolgujem za to ge. rektorici Gertrudi Weinholdovi, Ber-
lin-Nikolassee, ki mi je tudi preskrbela fotografski posnetek slikovnice [13[
(naša sl. 6) iz berlinskega »Märkisches Museum«.
Carl Rosenkranz, Zur Geschichte der Deutschen Literatur. Kö-
nigsberg 1836 (243—287: Die Bilderliteratur der Deutschen). »Es findet sich
unter den Bildern sowohl eine Männermühle als eine Weibermühle, letztere in
verschiedenen Wendungen« (256).
Objavljata ga W. F r ä n g e r 267 in A. S p a m e r 480, št. 2.
12  Slovenski etnograf
Niko Kuret
zasnovo. Nove izdaje »babji mlin« pri K ü h n u, kolikor vem, ni več
učakal.
Da so prihajale slikovnice dolgo dobo na ozemlje bivše Avstrije in
s tem tudi k nam, je izven dvoma. Kje in v kakšnem obsegu so jih ku-
povali naši predniki, ni še nihče raziskoval in bo tudi težko dognati.^^
Kaže pa — mimogrede povedano —, da je študij motivov naših panjskih
končnic brez primerjave z velikanskim gradivom nemških in drugih
slikovnic nemogoč!
S tem v zvezi bi se ustavil pri motivu »Starostnih stopenj«, ki je bil
poleg »Križanja« in »Babjega mlina« že med najstarejšimi K ii h n o -
v i m i elikovnicami najbolj priljubljen motiv. Takšne slikovnice so
visele in najbrž marsikje še vise v okvirih med »tablami« v »kotu« naših
kmečkih domov. To izhaja iz ustnega poročila Milka Matic et ovega,
ki je videl »Starostne stopnje« večkrat po podeželskih gostilnah. Tudi
sam se spominjam take »table« iz kmečke hiše v odročnem »Pragozdu«
(med Jurkloštrom in Planino).'* Še več. Zvedel sem, da visi v kmečki
hiši v Bohinjski Bistrici »tabla« posebne vrste: pod »Starostnimi stop-
njami« je upodobljen na istem listu — »Babji mlin«!^° Na to inačico sli-
kovnice v meni dostopni literaturi doslej sploh še nisem naletel, dokaz,
da je število slikovnic v Evropi tako velikansko, da ga v naših prilikah
sploh ni mogoče obvladati.
c) Ikonografski elementi na slikovnicah s »pečjo-kovačnico« in »mlinom«.
Za študij »babjega mlina« na naših panjskih končnicah je nujno
potrebno, da si pregledno predočimo ikonografske elemente navedenih
slikovnic, ki so utegnile prihajati tudi k nam.
Predvseni je prevladoval na vseh slikovnicah mlin na veter. Vodni
mlin dobimo čisto osamljeno na slikovnici [11], ki jo smemo pripisati
začetku 19. stoletja (gl. našo sl. 5). Kühnova slikovnica [12] iz okrog
1820—1830 kaže še vedno mlin na veter in šele njegova slikovnica št. 5772
[13| iz okrog 1870 se je odločila končno za vodni mlin.
Za pretežno večino slikovnic z »babjim mlinom« je tipična okrogla
lina, ki skoznjo prihajajo »pomlajene« ženske na dan. Ali naj domne-
vamo v njej simbol poroda, aluzijo na pot, po kateri zagledajo živa bitja
Treba bi bilo v ta namen pri delu na terenu pogledati vedno tudi in-
ventar slik (»tabel«) v hišnem »kotu«, pa tudi po vaških znamenjih. Zanimanje
naših etnografov so vzbujale doslej le izvirne slikarije, tiske smo zanemarjali.
Slika predstavlja različne dobe človeškega življenja od zibelke do
groba, upodobljene na stopničasto se dvigajočem in spet padajočem odrišču.
— Motiv se pojavi v Nemčiji prvič 1474 (slika Martina F 1 a c h a iz Basla) in
je bil v 16. stoletju močno priljubljen. Gl. o tem Franz Boll, Neue Jahr-
bücher für das klassische Altertum, Bd. 31, 1913. Navaja A. S pa m er, Die
Deutsche Volkskunde II, 478.
Poročilo prof. Ceneta 2 n i d a r j a , direktorja gimnazije v Hrastniku,
bohinjskega domačina.
178
jBabji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic  .
luč sveta? Ce je tako, potem se poznejši oblikovalci zelo verjetno te
simbolične aluzije niso več zavedali in so »okroglo lino« sprejemali kot
tradicionalno posebnost »babjega mlina«. Okroglo lino vidimo na naših
primerih [4], [6], [10] in tudi [11], kjer se prvič pojavi vodni mlin. A še
primerek ]5] je kopija primerka ]4], zato je okrogla lina verjetno tudi
na njem.
Na slikah »babjega mlina« srečujemo nadalje vrsto človeških likov,
ki prehajajo v tipičnost. Prav na vseh meni znanih slikovnicah (]4l,
verjetno tudi [5\, dalje 16], 110], [11], [12] in 113]) nastopa mož, ki vozi
daro ženo na samokolnici. Na skoraj vseh dobimo starke, ki se pred
mlinom pomenkujejo. Na polovici primerkov prinese mož starko štupo-
ramo v mlin in se nekaj stark pripelje v kočiji ali s čolnom. Zanimive so
starke na skrinji (bogastvo!), oh palici, ob berglah, vrhu drevesa (!), ki
se ponavljajo na po dveh primerkih. Konvencionalna sta naposled mož,
ki lovi »pomlajeno« ženo, ko leti iz okrogle line, pa mož, ki ženo pobira
in objema, konvencionalni so različni kramljajoči, postavajoči in od-
hajajoči »srečni pari«. Zanimiv je pošastno veliki mlinar s predpasnikom
na primerku 110] (sl. 4). Isti lik je dobil normalne dimenzije na Küh-
novi slikovnici iz 1820—1830 (primerek 112]).
Na skoraj 300-letni razvojni poti se elementi slike »babjega mlina«
znatno spremene samo tedaj, ko stopi vodni mlin na mesto starega mlina
na veter. To se zgodi samo v dveh meni znanih primerkih — na slikov-
nici [U] v začetku 19. stoletja (1810?) in na slikovnici 113] iz okrog 1870.
Vse drugo več ali manj ostane. Ne samo to. Opisi slik »babje peči-kovač-
nice« nam povedo, da je mlin sam zgolj nadomestilo za — peč-kovačnico.
Slikovnice so od 17. stoletja dalje zvesto ohranjale like, ki jih kažeta že
augsburška 11] in praška 12] »babja peč-kovačnica« iz 16. stoletja!
B. Slovenske podobe »babjega mlina«
a) Panjske končnice
Slovenci lastnih slikovnic nismo imeli, kupovali smo izdelke tujih
založnikov. Zato pa smo ustvarjali — vsaj v čebelorejskih predelih
Kranjske in Koroške — slavne in v ljudski umetnosti Evrope edinstvene
panjske končnice. Manjkala jim je sicer razlaga v tiskanem besedilu,
zato pa so bile trpežnejše od papirja in razstavljene leto in dan in dolga
desetletja vsej soseski. Motivi, ki so jih predstavljale, so bili znani in so se
vprav z njimi ohranjali. Ko je stare kranjiče jel nadomeščati novi Žni-
daršičev panj, je marsikateri motiv izginil iz ljudske zavesti in ga danes
ne znamo več razložiti.'"' »Babjih mlinov« na panjskih končnicah imam
Stanko Vurnik, Slovenske panjske končnice. »Etnolog« III (1929),
157—178. — Še prej pa: \V. Schmid v: »Mitteilungen des Musealvereines für
Krain« XVIII (1905), 103—108.
12* 179
Niko Kuret
V evidenci deset, vendar je to število docela relativnega pomena, ker bi
se dalo s podrobnim terenskim raziskovanjem najbrž še dokaj povečati.
Meni trenutno znani primerki so naslednji:
[14] — Etnografski muzej v Ljubljani (iz zbirke Čebelarskega društva),
inv. št. 49. Datirana 1861. Spodnja polovica močno izprana. Dolžina 39 cm, vi-
šina 15,4 cm, debelina 1,5 cm. (Sl. 7.)
[15] — Etnografski muzej v Ljubljani, inv. št. 2348. Brez letnice. Spodnja
polovica močno izprana. Dolžina 34 cm, višina 13,6 cm, debelina 1,2 cm. (Sl. 8.)
[16] — Sadnikarjev muzej v Kamniku. Datirana 1869. Dobro ohranjena.
Dolžina 21,5 cm, višina 15 cm, debelina 1,6 cm. (SI. 9.)
[17] — Etnografski muzej v Ljubljani, inv. št. 3164. Datirana 1866. Dobro
ohranjena. Dolžina 27 cm, višina 13 cm, debelina 1,4 cm. (Sl. 10.)
[18] — Steirisches Volkskundemuseum v Gradcu, inv. št. 13.471—33.^' Da-
tirana 1869 (ali 1859?). Močno izprana. Dolžina 29 cm, višina 13,8 cm, debe-
lina 1,2 cm.
[19[ ~ Mestni muzej v Škofji Loki, inv. št. 1181. Brez letnice. Dolžina
25 cm, višina 13 cm, debelina 1,5 cm. (Provenienca: dar gostilničarja Lotriča,
Češnjica v Selški dolini 1954, iz njegovega podrtega čebelnjaka; slikar ne-
znan.)^**
[20[ — Panjska končnica iz 1951 pogorelega čebelnjaka Petra Lukanca,
p. d. Kotnika, iz Most pri Komendi v kamniški okolici. Izginila.*"
[21] — Panjska končnica v čebelnjaku Franca Virjenta, p. d. pri Kužnarju,
na Kužni (Oševek št. 13), Nevlje pri Kamniku. Datirana 1900. Močno izprana-
Dolžina 37,5 cm, višina 26,5 cm; debelina se. ne da izmeriti, ker je panj vstav-
ljen v čebelnjak.*"
[22[ — Etnografski muzej v Ljubljani, inv. št. 2347. Letnica komaj čitljiva
(18.7 ?). Slikarija je precej izprana, a konture dobro vidne. Dolžina 27,5 cm,
višina 12,5 cm, debelina 1 cm. (SLU.)
[23] — Etnografski muzej v Ljubljani (iz zbirke Čebelarskega društva),
inv. št. 243. Letnica nespoznavna (izprana ali izpraskana). Slikarija dobro ohra-
njena. Dolžina 27,3 cm, višina 13 cm, debelina 1,7 cm. (Sl. 12.)
Prvo vprašanje, ki se nam vzbudi, je: Ali je na naših panjskih
končnicah z »babjim mlinom« opaziti kaj vplivov nemških slikovnic s
tem motivom? — Poglejmo najprej, kaj upodabljajo.
Gl. rokopis univ. prof. dr. Leopolda Kretzenbacherja, Gradec, v
Etnografskem muzeju v Ljubljani (»Eine Sammlung krainerischer Bienen-
stockbrettchen am Steirischen Volkskundemuseum in Graz«). — Končnica
spada v zbirko 33 panjskih končnic iz zapuščine dr. W. Sc hm i da (umrl
24. marca 1951), bivšega kustosa ljubljanskega deželnega muzeja. — Na pobudo
L. Kretzenbacherja mi je poslala risarka graškega »Steirisches Volks-
kundemuseum«, gdč. Maria L e i n e r , perorisbo končnice v naravni velikosti,
ker je zaradi slabega stanja končnice fotografiranje komaj izvedljivo. Naj ji
bo tudi tu izrečena moja zahvala! Risbo sem izročil Etnografskemu muzeju
v Ljubljani.
Sporočilo ravnateljstva Mestnega muzeja v Škofji Loki, ki je tudi pri-
ložilo risbo končnice, za kar se mu zahvaljujem.
^' Opozorilo dr. E. C e v c a, Ljubljana. — Za končnico sem pozvedoval
marca 1953 na licu mesta, a brez uspeha. Zapisal sem si le opis slike po pri-
povedovanju domačih.
Opozorilo kustosa M. Jagodice ve. — Končnico sem si marca 1955
sam ogledal in jo fotografiral.
180
îBabji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
Že bežen pogled pove, da jih lahko razdelimo v dve izrazito različni
skupini. Prva, vsaj v mojem gradivu mnogo številnejša skupina kaže
zunanjščino mlina {tip A, [14] do [21], sl. 6 do 10), druga, v mojem gradivu
zelo skromna skupina pa notranjščino {tip B, [22] in [23[, sl. 11 in 12).
Kaj je skupnega tipu A? Končnicam [14[ do [20| je skupna pred-
vsem predstava mlina. Mlin sam je tu zelo preprosto iz desk zbita stavba,
ki se na vsaki končnici stereotipno ponavlja. Leva polovica stavbe je
večinoma odprta in kaže slabo vidno notranjščino mlina. Desna polovica
stavbe je vedno zaprta in ima sredi stene značilno »okroglo lino«. Na
desni strani v ozadju za mlinom so vidne nekakšne lopute, v manjšem
številu primerkov iz mojega gradiva pa vodno kolo, ki spominja včasih
na kolo s slik sv. Katarine.
Vprav lopute mi pričajo, da se je naš ljudski umetnik vzgledoval
po predlogi, ki je kazala mlin na veter. Imel je torej pred seboj tujo
slikovnico! Mlin na veter mu je bil sam na sebi tuja stvar. Bil je mnenja,
da je to, kar kaže slikovnica, pač tipično za »babji mlin«, in je zato
naslikal k stavbi »vetrnice«, kakor jih je videl on, in tako, kakor mu je
dovoljeval ozki prostor na končnici. Ali sploh lahko rečemos da se je
zavedal, kaj te »lopute« pomenijo? Morda jih je zamenjaval z značilnimi
vodnimi kolesi ob savskih mlinih? A ne samo »vetrnice«, tudi »okroglo
lino«, ki skoznjo prihajajo »pomlajene« ženske, je brez pomišljanja pre-
nesel na panjsko končnico (končnice [14[ do [20[, sl. 7 do 10); na končnici
[21] sta okrogli lini kar dve: v eno potiska mož staro ženo, iz druge pri-
haja pomlajena na dan!
Naš ljudski slikar se je vzgledoval torej po tujih predlogah »babjega
mlina«. Te predloge so bile z veliko verjetnostjo nemške slikovnice.
Nemara ga je dolgo motil njihov mlin na veter. Toda v primerkih
[17] (1866), [19[ (brez letnice) in [21[ (1900) se je vendarle odtrgal od
konvencionalnih »loput« in naslikal — vodno kolo, kakor ga je lahko
videl pri domačih mlinih; samo včasih ([17[ in morda tudi [19]) ga je
zmotila oblika kolesa s slike sv. Katarine. »Babji mlin« je postal s tem
vsaj na zunaj navaden, vsakdanji mlin; nehal je biti fiktivna tvorba.
Ostala mu je samo čudežna lastnost pomlajevanja. Ali je dobil naš
ljudski umetnik pobudo za to na slikovnici [11[ (sl. 5), če je prišla k nam,
ali na njej podobnih — ali pa se je osamosvojil, ne moremo reči. Vpliv
K Ü h n o v e slikovnice [13[ (sl. 6) ne prihaja v poštev, ker je naša konč-
nica [17[ že datirana s 1866, medtem ko je izšla slikovnica [13[ šele v
70-ih letih prejšnjega stoletja. Vsekakor se je umetnik končnice [21 [ 1900
odtrgal od stereotipne zasnove »babjega mlina« iz 60-ih let prejšnjega
stoletja (gl. primerke [14[ do [20[, sl. 7—10). Namesto brezobličnega za-
boja je naslikal pravo hišo s položno streho. Izza nje moli na levi vodno
kolo, na levi vidni steni pa se blesti napis »Patent mlin za stare babe«.
Naslikal je tudi kar dve okrogli lini, nad desno je dodal napis »Mlada in
lepa ko Rožica«. Na skrajni levi je ohranil nam že dobro znanega moža
s košem in staro ženo v njem, nad njo pa je napisal »80 let stara«. Ver-
jetno je bilo kakšno besedilo še drugje, toda končnica je zelo izprana.
181
Niko Kuret
Ali je dobil umetnik pobudo za to svojo zasnovo iz kakšne novejše
slikovnice ali pa je ustvarjal samostojno, to je danes še nemogoče
povedati.
Svojo pot pa je ubral naš ljudski umetnik na končnicah tipa B (pri-
merka [22] in [23], sl. 11 in 12), kjer nam pokaže notranjščino »baivjega
mlina«. V mojem gradivu sta dva primerka tega tipa v veliki manjšini
spričo preostalih osmih primerkov, ki kažejo vsi zunanjščino mlina. Na-
gibljem se k mnenju, da je v tem tipu ustvarjal naš ljudski umetnik
resnično samostojno. V primerku [22] vidimo na levi lijak, kamne, zobato
os in kolo ter prislonjeno lestev. Primerek [23] ima mehanizem mlina
postavljen v sredino ploskve, vidno je kolo, lestev se je spremenila y
trdnejše lesene stopnice, iz lijaka moleča os pa nehote spominja na — '
kavni mlinček!
Zelo po svoje je razporedil naš ljudski umetnik figure na končnici.
Tu se tujim predlogam ni dal dosti vplivati. K prilični svobodi, bolje
rečeno — iznajdljivosti ga je pravzaprav silila tipična ozka čelna ploskev
kranjičev.
Svojevrsten domislek, ki ga v meni dostopnem tujem gradivu še
nisem srečal, je brez dvoma ta, da je postavil ljudski umetnik za mli-
narja — hudiča. Na primerku [14] (sl. 7) je mlinar zelen vrag, ki stoji ob
kamnu in pravkar spušča staro žensko v mlin. Na primerku [22] (sl. 11)
nastopata kar dva temnorjaoa vraga, eden nosi- žensko počez na rami in
je pravkar stopil na lestev, drugi stoji za njim in ga varuje pred drugo
žensko, ki je z metlo zamahnila nad njim. Morda ženska zavist?
Na tujih predlogah se razni liki in skupine — kakor smo videli —
dokaj stereotipno ponavljajo. Naš ljudski umetnik je — po tujem vzorcu
ali sledeč domačemu motivu o starem možu, ki nese svojo uporno ženo
v košu? — prav dosledno upodabljal na končnicah tipa A na levi strani
moža, ki v naramnem košu nese svojo staro, večinoma močno grbasto
ženo. Na desni polovici pa je dal domišljiji prosto pot. Primerek 114]
kaže tu moža, ki sprejema svojo pomlajeno ženo (sl. 7). Ta mož je na
primerku 115] že vidno razigran (sl. 8) — skokoma je prihitel k okrogli
lini. Za njim stoji par — moški kaže zadovoljen obraz, pomlajena žena
pa v začudenju ali iz zavisti — kdo ve? — dviga desnico in opazuje iz
okrogle line prihajajočo lepotico. Dramatično razgiban je ta desni prizor
na primerku 116]: mož vesel sprejema »novo« mladenko, a za njim stoji
ženska — njegova žena? —, ki razočarana ali obupana grozeče dviga
desnico! To opazuje mlinar, ki je pravkar spustil žensko med kamne, in
se pri tem zabava (sl. 9). Tudi na primerku 117] je par na desni dobro
karakteriziran. Mož škili proti pomlajeni ženski, ki prihaja iz okrogle
line na dan, njegova družica pa mu z dvignjeno desnico nekaj dopove-
duje (sl. 10). Na greiškem primerku [18] stoji na desni mož za ženo, ki bi
se mu nemara rada izmaknila; zato ji je z desnico segel pod pazduho in
jo z levico prijema za roko. Oba gledata, kaj se godi pri mlinu. Tudi na
loškem primerku [19] stoji mož za pomlajeno ženo, ki nekam podjetno
dviga desnico, kot bi hotela poslej idjrati svojo pot!
182
»Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
Figure, ki jih srečujemo na obeh primerkih tipa B, so čisto drugačne.
Na primerku [22] (sl. U) opozarjam samo na zanimivo posebnost, da je
označil ljudski umetnik starost obeh žena na desni s tem, da ju je na-
slikal s pečo na glavi, mladenka, ki prihaja na levi izpod kamna, pa nosi
aobol Primerek [23] (sl. 12) odlikuje zelo jasna, dasi primitivna risba.
Hudomušni slikar je dal eni izmed pomlajenk cvetlico v roko! Sicer pa
opažamo, da nosijo tu vse ženske predpasnike in čez prsi navzkriž po-
loženo ruto ter da so vse razoglave.
Po vsem doslej povedanem lahko rečemo, da so naši ljudski slikarji
pač sprejemali pobude s tujih slikovnic, obstali so tudi ob sicer neznani
jim prikazni mlina na veter, toda v oblikovanju zasnove so si ohranjali
dokajšnjo svobodo in se naposled tudi odtrgali od tujih vzorov.
b) »Vrhpoljski babji mlim<
Svojevrsten in zanimiv primer nastajanja folklornih pojavov je »vrh-
poljski babji mlin«. Vsa šentjernejska dolina na Dolenjskem pozna go-
vorico o tem mlinu. Kaj je na stvari?
Izročilo o »babjem mlinu« v Vrhpolju pri Šentjerneju*^ je staro
komaj 50 do 35 let. Slišal sem ga pred blizu dvajset leti, pa tedaj ni
vzbudilo moje posebne pozornosti. Zdaj sem se ga domislil. Omenil mi
ga je osebno tudi Tone Ljubic, ki se ga spominja iz let svojega služ-
bovanja v Orehovici okrog 1928—29. Na izročilo o tem »babjem mlinu«
je naletela seveda tudi ekipa Etnografskega muzeja iz Ljubljane pri
terenskem delu avgusta in septembra 1952.*^ Na mojo prošnjo je Mara
Novakova, učiteljica na nižji gimnaziji v Šentjerneju, izvedla med
svojimi dijaki in pri domačinih podrobno anketo o vrhpoljskem babjem
mlinu in mi (v pismu z dne 12. marca 1955) poelala zelo bogato gradivo
iz prve roke.
V gostilni pri Jožetu Kosu v Stranjah št. 14 pri Gornjem Vrhpolju
imajo v »salonu« na steni sliko »babjega mlina« (velikost 1 X 1,5 m).
Pobudo za nastanek te slike je dal Karel Hudoklin iz Gornjega Vrh-
polja št. 25, ki je sam popisal, kako je do »babjega mlina« prišlo (gradivo
Mare Novakove). Bilo je po prvi svetovni vojni, ko so' nekoč pregle-
dovali pri Jožetu Kosu razne slike. Med njimi je bila podoba »babjega
mlina«. Hudoklin je prosil Kosa, naj mu jo odstopi, »da bi se iz
tega napravila šaljiva slika«. Hudoklin je iz slike izrezal, kar mu je
" V tiskala je omenil —nm— (= Viktor Pirna t) v »Dolenjskem listu«
IV, št. 48 z dne 4. decembra 1953, str. 1 (uvodni feljton »Trma ni kar si bodi*)
in priobčil tudi njegovo (prvotno) sliko. — Opozorilo prof. Janka Jarca,
ravnatelja Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Njemu in šentjernejskemu
domačinu publicistu Ivu P i r k o v i č u bodi izrečena zahvala za razne napotke.
Gradivo v Etnografskem muzeju v Ljubljani, vmes je tudi naša sl. 14.
Primerek naše sl. 15 hrani Viktor P i r n a t, Ljubljana, ki se mu zahvaljujem
tudi na tem mestu, da mi jo je odstopil za reprodukcijo.
183
Niko Kuret
prijalo, nalepil to na risarski papir, pririsal (?) ljudi in hribe in nalepil
nad vrati še napis »Prvi vrhpoljski babji mlin«. Ker je bil v stari av-
strijski vojski, kakor piše, »Regiments-Batterie-Photograph« in torej fo-
tografiranja vešč, je napravil fotografski posnetek 10 X 15 cm (gl. našo
sl. 13). »Tako so nastale prve slike, te slike sem pošiljal na vse kraje,
tudi v Ameriko.« In tako se je razširil glas o »Drhpoljskem babjem
mlinu«!
Kakšna je bila slika Jožeta K o s a, ni znano. Najbrž je bila posnetek
slikovnice novejšega datuma, morda celo šaljiva razglednica (»Jux-
Postkarte«). Koliko je Karel Hudoklin »dodal«, ne morem ugotoviti.
Kolikor kaže fotografija, razen kontur gora v ozadju bistvenih dodatkov
ni bilo. Prvi posnetki so danes že redkost, ker je bil Karel Hudoklin
med drugo svetovno vojno zaradi bondjardiranja ob vse slike in mu je
ostala ena sama.
Po tej sliki je dal naslikati 1949 slikarju-samouku Henriku S b i 1 u
iz Novega mesta akvarel (gl. našo sl. 14). Sbil je zasnovo slike ohranil in
jo le po svoje dopolnil. Na to sliko je naletela ekipa Etnografskega mu-
zeja 1952. Sbil je napisal na sliko prav v načinu starih slikovnic tudi
pojasnilne stihe:
V prijaznem Vrhpolju blizu Šent-   *
Jerneja se godijo v babjem mlinu
taka čudesa
da se podnevi in ponoči
sučejo mlinska kolesa.
Orbaste in krofaste babe
noter frčijo
zale in mlade pa ven
priletijo.
Mojo pozornost je vzbudilo nadaljnje besedilo o francoskem čast-
niku, ki da mu je moral služabnik voditi v sobo kmečke ženske, a jih je
poprej »gosposko preoblekel, našminka! (!) in počešljal«, jih torej nekako
pomladil, preden so stopile pred častnika. Domneval sem, da je izročilo
o tem pristno in da je treba v njem iskati izvora vrhpoljskega »babjega
mlina«. Stvar pa ni taka. Med ljudstvom so pač še živi spomini na Fran-
coze, katerih poveljnik da je stanoval na bivši pleterski žagi nad Vrh-
poljem. Domačini so morali iz svojih hiš, da so francoski vojaki dobili
stanovanje. Zgodbo o »kozmetičnem« pomlajevanju žensk, ki naj bi kraj-
šale čas francoskemu častniku, pa si je izmislil Henrik Sbil!
Pripomnim naj, da so v šentjernejski dolini še ohranjeni čebelnjaki
6 starimi kranjiči in poslikanimi končnicami. Zanimivo je, da med njimi
»babjega mlina« — ni.*^
"Med gradivom Mare Novakove so namreč tudi seznami panjskih
končnic po šentjernejskih čebelnjakih, ki so zaradi svoje — tudi novejše —
motivike vredni zanimanja. Sezname sem izročil Etnografskemu muzeju v
Ljubljani.
184
>Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
c) Umetno slikarstvo
Motiv »babjega mlina« je našel svoj odmev tudi v našem umetnem sli-
karstvu. Zamikal je oba naša slikarja, ki slovita zaradi svoje povezanosti z
našo folkloro — Maksima Gasparija in Gvidona B i r o 11 o. Zlasti od
prvega imamo več slik, ki je na njih upodobil »babji mlin«.
III. MimičBo-dramatske predstave »babjega mUna«
Pri nas je na splošno komaj znano, da »babji mlin« ni le šaljiva
govorica in zabavna slika, marveč tudi mimično-dramatska predstava,
ki jo srečujemo kot igro, kot pustni sprevodni prizor in kot del —
običaja-obredja.
A. »Babji mlin« kot dramatična igra
Kot dramatično igro zasledimo »babji mlin« šele na koncu neke raz-
vojne poti, ki jo je mogoče vzporediti z zapovrstnostjo verzij motiva
pomlajenja tako v ljudskem slovstvu kakor v slikarstvu.
Iger, ki bi predstavljale pomlajenje v studencu, sicer ne poznamo,
zato so pa pred igrami o »babjem mlinu« igre o pomlajenju v kovačnici
ali topilnici. Motiv pomlajenja pa se omenja že davno pred njimi v
srednjeveški duhovni dramatiki.
Predhodnice iger o »babjem mlinu« so torej dokaj številne. Potrebno
je, da si jih po vrsti ogledamo.
a) Prizori o kramarju-mazaču
V srednjeveških velikonočnih igrah naletimo na prizor, ko kramar-
mazač (mercator-medicus) ponuja trem Marijam, ko hite h Kristusovemu
grobu, čudežno mazilo, ki da prežene starostne gube. Prizor je doživel
nešteto inačic zlasti na Bavarskem, v Avstriji in na Češkem.^^ Ce je
avtentičen, je češki prizor (»Mastičkar«) med vsemi najstarejši, ker sega
v 13. stoletje. V najpopolnejši obliki je ohranjen v tako imenovani »Er-
lauski igri o kramarju«, ki se je ohranila v rokopisu iz okolice Gmiinda
na Koroškem iz srede 15. stoletja.*" Sluga Pusterpalk se iznebi tu nekaj
robatih o starih ženskah, nato pa se pohvali (v. 651): »Den wolt ich gern
di runzen vertreiben.« Pozneje srečamo podoben prizor v alsfeldski pa-
" A. B ä s C h 1 i n , Die altdeutschen Salbenkrämerspiele. (Diss. Basel).
Mühlhausen 1929.
"'^ Karl Ferd. Kummer, Erlauer Spiele. Sechs altdeutsche Mysterien.
Wien 1882, 51—89 (»Visitacio sepulchri in nocte resurreccionis«). — Gl. tudi
R. Fron ing, Das Drama des Mittelalters 1. Stuttgart 1891 (= Deutsche Na-
tional-Litteratur 14; 1), 65, in B ä s c h 1 i n 62.
185
Niko Kuret
sijonski igri (1517). Tu predstavlja sluga Ruben svojega mojstra Ypo-
crasa, ki da je prepotoval vse dežele sveta in mu med lekarnarji ni para;
prodaja namreč zdravilo, ki mrliča oživi.
Pasi jonski prizor pa se je sprevrgel ponekod v pustno burko. V
Niimbergu je izšla že 1479 v tisku takšna igra H. F o 1 z a , kjer se omenja
pomlajenje s čudežnim mazilom. »Mlinar« — kdo bi se tu ne spomnil
»babjega mlina«? ^ ga je preskusil na svojem petdesetletnem oslu in na
svoji stoletni ženi:*'
Vnd an seim hundert iergen weyb
Der er all runczeln mit verdreyb
Die an irm leyb so glat seit pleybt
Das sie zu fladen kes dran reybt.
Pod niirnberškim vplivom se pojavi motiv tudi v pustnih burkah v Ster-
zingu na Tirolskem.*' V VI. burki beremo (v. 29—30):
Er khan den altn weihen
die Runczln auss dem ars vertreiben ...
V XXIV. burki pa (v. 59—60):
Er kan den allten weihen
dj runtzl von oben Biss zu vndrist vertreiben ...
Toda V vseh teh in njim podobnih prizorih o kramarju-mazaču*^
dejanje pomlajenja ni prikazano, marveč se o njem samo govori. Drugače
je bilo v naslednjih primerih iger.
b) Pomlajenje na neznan način
S 15. stoletjem se pojavijo igre, ki dejanje pomlajenja vizuelno pri-
kazujejo. Vendar so prva poročila o njih nepopolna. Zato pri nekaterih
le z veliko verjetnostjo domnevamo, da gre za pomlajenje, medtem ko
pri drugih samo verzija pomlajenja ni jasno razvidna.
'"A. Keller, Fastnachtspiele aus dem 15. Jahrhundert, III. Stuttgart
1853, 1199 (= Bibliothek des litterarischen Vereins in Stuttgart, 30). Navaja
Eds m an 67.
" O. Z i n g e r 1 e , Sterzinger Fastnachtspiele. Wien 1886, no. 4. Navaja
E d s m a n 66.
Tu naj samo omenim še angleško »The Mummer's Play«, kjer se nasto-
pajoči zdravnik ali mazač hvali, kako zna (stare ženske) od mrtvih oživ-
ljati:
Bring me an old women, fourscove and ten.
If she's ne'er a tooth in her head,
ni bring her round young and plump again.
Gl. E. K. Chambers, The English Folk-Play. Oxford 1933, 50 sl. Navaja
E d s m a n 64 in 73—74.
186
»Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
Kot najstarejšo izpričano predstavo te vrste navaja J. Bolte »igro«
v Torunju (Thorn) na Pomorjanskem 1440.*^ Odlomek poročila o njej
pravi:""
»... unnd man het ein spiel, in welchem die alte weiber ver junget wer-
den, zu welchem gehören viel teuffei, unnd dise lieffen umb unnd triben
grossen spuch mit den, die sie begriffen.«
Iz tega poročila nikakor ni neposredno razvidno, kateri je bil način
pomlajenja. Ko označuje H. M o s e r^* to igro kot igro o mladostnem
studencu (Jungbrunnen), razlaga poročilo zelo samovoljno. Bliže resnici
utegne biti Boltejeya domneva, da je, šlo v igri za pomlajenje v
ognju. To bi potrjeval nastop hudičev. Nesporno pa tudi to ni, kakor
»spiel« ni nujno dramatična predstava, marveč je lahko tudi neko ne-
znano obredje. To bi pričalo dejstvo, da je nastopilo »mnogo hudičev«,
ki so tekali okoli in uganjali burke z vsakim, kogar so prijeli. Vsekakor
je prikazovala ta predstava — ali kar koli je že bila — pomlajenje kot
delo nadnaraonih sil. Le-te so v prvi polovici 15. stoletja v tej zvezi že
privzele podobo ^hudičev«. Zanimivo je, v kakšni luči jih prikazuje
kronist. Eden izmed »hudičev« je namreč ponagajal ob tisti priložnosti
stari kmečki ženi. Njen sin se je potegnil zanjo, nastal je prepir in
pretep in sin je našemljenca ubil. In ko so mrtvecu sneli krinko — pri-
poveduje dalje kronist, redovnik — je bil pod njo zgolj smrdljiv pepel...
Podobna poročila o prekletstvu poganske demonske maske se pojavljajo
— seveda z določeno tendenco — še v mnogih spisih tiste dobe.^^ Zani-
mivo je nadalje, da je bil ubijalec oproščen vsake krivde. Prepričan je
bil namreč — tako se je zagovarjal —, da ima opravka s pravim hu-
dičem ... Vse to me potrjuje v mnenju, da je šlo za neko — tedaj brez
dvoma že popačeno — obliko starodavnega obredja.
Neznan je način pomlajenja, ki ga je prikazovala »comedia« — tu
torej verjetno že prava dramatska igra! — v Möskirchu pred 1483:"
»Die comedia aber ist gewesen ain alter Mann, den hat man erjungt,
gleichwie die Medea mit dem alten Peleo umbgangen.«
Tega »starega moža« srečamo kot pustno igro že nekaj prej v L ii -
b e C k u, prvič 1435, drugič 1478. W. Creizenac h^* je mnenja, da je
šlo že v njej za motiv pomlajenja, J. B o 11 e o tem še dvomi.
• Bolte, Böhm. Fl.ugbl. 132 sl.
^Perlbach, Philippi und Wagner, Preussiche Chronik. 1876
do 1889, 2, 137. Navaja Bolte, Böhm. Flugbl. 132.
Hans Moser, Das Volksschauspiel, v: A. Spamer, Die Deutsche
Volkskunde I, Leipzig 1935 (2. izd.), 367.
" Prav tam.
Barack, Zimmersche Chronik L 1881 (2. izd.), 480. Navaja Bolte,
Böhm. Flugbl. 133. — Edsman 68, op. 16, opozarja, da je datiral Bolte to
igro pomotoma z letnico smrti Werner ja von Zimmerna (1483).
'^'W. Creizenach, Geschichte des neueren Dramas I. Halle 1893, 456,
opomba 2.
187
Niko Kuret
Prav tako ne izvemo za način pomlajenja, ki naj bi ga bila prikazo-
vala igra V Königsbergu 1542
»IK Mark den Gesellen, die das Spiel für meine gn. Herrschaft gespielt
haben, die alten Weiber jung zu machen.«
c) Pomlajenje d kovačnici
V tesni zvezi z ljudsko legendo in pravljico se pojavljajo igre, ki
kažejo pomlajenje d kovačnici.
Ni mogoče zatrdno reči, da je prikazovala pomlajenje »igra o kovač-
nici«, ki so jo igrali v Liibecku 1440 — torej istega leta kakor »pomla-
jenje starih žensk« v Torunju.
Kot književno delo pa je ustvaril že 1525 »Kovačnico ljubezni« (La
Fragoa d'Amor) portugalski Shakespeare Gii V i c e n t e.'"' Igrali so jo
ob poroki kralja Ivana III. Portugalskega s Katarino.
Kot pobudnik poroke visokega para objavlja Cupido, da lahko prekuje
ves portugalski narod v svoji čudežni kovačnici. V njej kujejo Merkur, Ju-
piter, Saturn in Sonce. Začno z zamorcem, ki postane belec, in nadaljujejo s
staro pravico, ki naj se pomladi. Igra kaže močno družbeno satiro.
Samo pet let pozneje (1530) se pojavi Hansa Hechlerja igra v
nekem zuriškem tisku, ki ga 1540 ponatisnejo v Augsburgu z naslovom:
»Ein nüro kurizmylig hüpsch Spyl / mie man alte Wyber jung schmidei.
So dann zu Vtzissdorff in Berner biet gelegen / von etlichen jungen gsel-
len gespilt ist rvorden« (gl. našo sl. 1).^'
Nastopivši sel napove umetelnega mojstra, ki da zna stare ženske v
mlade prekovati. Ze se dâ stoletna babnica pripeljati na vozičku, da bi jo
pomladili, ker si želi spet fanta. Zaman ji odsvetujeta takšno početje sin in
zdravnik. Kovač zapove svojima hlapcema Vasoldu in Heisseisnu, naj pripra-
vita klešče in vigenj, ter odpelje žensko v kovačnico, kjer da pojde skozi
trojni ogenj. Kmalu zatem se prikaže prekovana v lepo gospodično, plača
mojstru njegovo delo in začne izbirati med snubci, ki so jo mahoma obdali.
Starega moža in revnega »landsknechta« zavrne ter odide naposled s po-
nosnim plemičem.
»Kovači« so prekovali staro žensko v dekle tudi na Holandskem.
Poročilo je iz Deventa, kjer je zabeleženo plačilo igralcem 1544 in
1555.58
Hägen, Geschichte des Theaters in Preussen, 1854, 15. Navaja Bolte,
Böhm. Flugbl. 133.
Gii V i c e n t e, Obras, com revisâo, prefacio e notas de Mendes dos,
Remedios I—III, Coimbra 1907—1914 (= Subsidios para o estudo da História da
Literatura Portuguésa XL XV, XVII). Igro vsebuje ü, 134^172. Navaja Eds-
m a n 99, ki objavlja tudi vsebino.
"Baechtold, Geschichte der deutschen Literatur in der Schweiz.
1892, 332, op. str. 86. — Gl. B o Ite, Böhm. Flugbl. 133. — E d s m a n objavlja
(med 100—101) reprodukcijo naslovnega lista.
°' J. J. van Doorninck en J. Nauninga Uitterdijk, Bijdragen
tot de geschiedenis van Overijssel V, 1878, 63 sl. Navaja Bolte, Böhm.
Flugbl. 153.
188
>Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
1544: »Jdem die smeden van dat loie spoell van den olden wyff, drie
pont.«
1555: »Noch der meisters van den smeden, die voirt raethus spoelden van
een olt wyff een jonck to smeden, gegeven vier pont.«
O igrah, ki so prikazovale pomlajenje v kovačnici, v Zahodni in
Srednji Evropi po 16. stoletju ni več poročil. Staro izročilo pa se je ohra-
Sl. 1. — Ilustracija naslovnega lista: »Ein nüw kurtzwylig Spyl,
wie man alte Wyber jung schmidet...« (Augsburg 1540.) (Iz: C. M.
Edsman, Ignis Divinus, 100—101.)
nilo na V z h o d u , kjer so »igro o kovaču« še sredi 19. stoletja predvajali
v Os r ed n j i R u s i j i."" ,
Po izbi se pomika v krogu skupina s sajami namazanih in z umetnimi
bradami našemljenih ljudi. Nastopi kovač; gornje telo ima golo, na prsih pa
gumbe naslikane. V rokah nosi veliko leseno kladivo. V izbo prineso pregr-
njeno klop. Pregrinjalo sega do tal, pod njim je skritih pet ali šest otrok.
Kovač stopa gor in dol in se hvali, kaj vse zna. Tudi stare zna pomladiti.
Ženske se mu izmikajo, moški se mu pa radi odzovejo, ko jih povabi na nako-
valo. V resnici zleze vsak pod pregrinjalo in kovač udari nekajkrati po klopi,
kot bi koval. Izpod pregrinjala prileze nato eden izmed otrok. Višek vsega je
C. B. M a K C H M o B t, HeiHOTRji, HGBiiAOMafl H KpecTHaa cHjia. C. Zleiepc-
6ypr 1903, 299. Navaja Edsman 100.
189
Niko Kuret
V tem, da kovaču pri vsakem udarcu zdrknejo hlače na tla. Ko so vsi »stari«
pomlajeni, gre kovač od dekleta do dekleta in vsako vpraša, kaj naj na njej
spremeni. Vsaka mora nekaj povedati in vsaki ustreže. Zato ga mora vsaka
poljubiti, on pa jo skuša namazati s sajami.
d) Pomlajenje v topilnici
Manj pogosto je pomlajenje v topilnici. Znana je samo francoska
burka (»farce«) iz 16. stoletja. V njej si dasta dve ženi pri zvonarju pre-
topiti vsaka svojega starega moža v mladeniča.""
Svarila ne zaležejo. Moža sta pomlajena, a iz prvotnih starih šlap sta
nastala dva odločna možaka, ki trdno zgrabita za vajeti zakonskega življenja.
Igra prehaja tako že v karakterno komedijo.
e) Babji mlin
Vse igre, ki sem jih mogel doslej našteti, so resnično le predhodnice
»babjega mlina« kot dramatske predstave. Ta se pojavi razmeroma
dokaj pozno.
Sele iz 1773 nam je namreč ohranjeno poročilo, da je prikazoval
potujoči komedijant Barzanti v severnonemškem G ü s t o w u »balet«
z naslovom »Die wunderbare Mühle, alte Weiber jung zu machen."^
Pravo igro o »Babjem mlinu« pa je odkril šele J. Bolte konec prejš-
njega stoletja na Tirolskem. Gre za rokopis iz Stubaiske doline, datiran
z letnico 1814."^ Igra je zložena v aleksandrincih in je služila ali kot
vložna igra ali kot poigra ob resni drami na kmečkem odru.
Mlinar Joss in njegov pomočnik Stackl sta postavila čudežen mlin, v ka-
terem se stare, nagubane ženske lahko temeljito pomladijo. Komaj sta to z
bobnom javno oznanila, že se oglase po vrsti štirje zakonski pari in prosijo
mlinarja za pomoč. Zene kramarja, slikarja, krosnjarja-Duxerja in učitelja se
sprva upirajo prigovarjanju svojih mož, naj gredo v mlin. Po končani kuri pa
možje komaj in komaj pregovorijo svoje pomlajene žene, da gredo spet z njimi.
Sele posredovanje mlinarja, ki obljublja, da bo v kratkem postavil še mlin za
pomlajevanje moških, ter vroče prošnje prizadetih mož spet združijo vse 4 pare.
Ta igra neznanega avtorja je zajela v umetniško obliko neko mi-
mično-dramatsko dogajanje, ki je moralo biti že prej med ljudstvom
znano.
Iz takega izročila sta črpala pobudo dva znana tirolska pisatelja novejše
dobe. Leta 1902 so uprizorili v dunajskem »Jubiläumstheater« Karla Schön -
h e r r j a komedijo »Die Altweibermühle«, ki sloni na motivu »babjega mlina«.
«> »Farce nouvelle, a cinq personnaiges, des Femmes qui font refondre
leurs Maris«. Viollet le Duc, Ancien théâtre françois I—X, Pans 1854
do 1857. Burko vsebuje I, 63—93.
<"¦ Bärensprung, Jahrbücher für mecklenburgische Geschichte I, 1836,
121. Navaja Bolte, Altweibermühle 247.
Gl. op. 16.
190
»Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
kontaminiranem s fabulo o plašnem krojaču. Istoimensko ljudsko igro je
napisal v svojih mladih letih tudi Rudolf G r e i n z."'
Motiv »babjega mlina« je zašel celo fc lutkam, kjer se je ohranil prav
do današnjih dni. Eva Friedländer, ki je napisala zgodovino lut-
karstva v Avstriji,"* je videla še 1948 v dunajskem Pratru na Gašperč-
kovem odru med njegovimi kratkimi prizori tudi »Babji mlin«.
»Babji mlin« je druga točka. »Mlin« postavijo kar vpričo gledalcev na
oder. Mlinarju-Kasperlu odnaša tat sproti vse vreče moke. Mlinar ga naposled
pričaka, ga s svojim kladivom pobije, zbaše v mlin in semelje. Zdaj pa se
pojavi grda stara ženska. Rada bi, da bi jo mlinar semlel v lepo mladenko.
Mlinar ji ustreže in delo mu tako dobro uspe, da povabi mično in mlado
stvarco kar na ples — mogoče se bosta celo vzela.
B. »Babji mlin« kot  (sprevodni)  pustni prizor
a) »Babji mlin«
Zdi se, da je ohranil Kasperl v dunajskem Pratru edini do danes
»babji mlin« kot dramatično igro pri živ.ljenju. V burkasto pantomimični
obliki prizora v pustnem sprevodu (torej na vozu ali saneh) ali kot koliba
na veseličnem prostoru pa se je obdržal do danes na prostranem ozemlju.
Samo pisana poročila o tem so dokaj pozna.
Šele okoli 1850 zasledimo opis »babjega mlina« v sprevodu k ö 1 n -
skega karnevala; predvajalci so hodili po* mestu in ponavljali »čudež«
v vsaki ulici.Zanimivo' je, da s t a r o* n ü r n b e r š k i karneval v 16. sto^
letju »babjega mlina« še ne pozna.""
V drugi polovici 19, stoletja so poročila o »babjem mlinu« v pustnih
prevodih še pogostejša. Vse do 1900 so poznali tak prizor pri pustovanju
v Švici, in sicer v Schwyzu in v Thorgauu."' V Brixleggu
na Tirolskem so vozili »babji mlin« 1862."** V voz sta bila vprežena
¦ "* Oba podatka kakor tudi sploh podatke o »babjem mlinu« na Tirolskem
dolgujem univ. prof. dr. Antonu Dörrerju, Irinsbruck, ki mu tudi na tem
mestu izrekam svojo zahvalo.
"* Eva Friedländer, Das Puppenspiel in Oesterreich. Diss. Wien 1948,
131. — Rokopis sem dobil na vpogled po prijaznosti univ. prof. dr. Leopolda
Schmidta, Dunaj.
"** Omemba v: Gottfried u. Johanna Kinkel, Geschichte eines ehrlichen
Jungen. Erzählungen. Stuttgart 1831 (2. izd.), 166. Navaja Bolte, Altweiber-
mühle 247.
Bolte (Altweibermühle 247) se sklicuje v tej zvezi na Paula Gei-
ge r j a »Schönbartbuch« iz konca 16. stoletja, ki točno popisuje vse prizore
nurnberških karnevalskih sprevodov; tako je pač zabeležil »pomlajevalni stu-
denec« (Jungbrunnen) 1510, veliko puško, iz katere streljajo stare ženske 1514,
mlin na veter s štorkljinim gnezdom 1515, velikega hudiča, ki žre stare ženske
1516, le »babjega mlina« vmes ne omenja.
"' »Archiv für das Studium der neueren Sprachen und Litteraturen 54:
104 (1900), 355. Navaja Edsman 74.
A. Hartmann, Volksschauspiele in Bayern und Oesterreich-Ungarn
gesammelt. Leipzig 1880, 325.
191
Niko Kuret
dva para konj, mlin pa je bil podoben »parnemu stroju« (!). Na eni
strani šo potiskali »stare ženske« vanj, na drugi strani so prihajala mlada
dekleta na dan."" Na Tirolskem je »babji mlin« kot pustni običaj sploh
zelo trdno zakoreninjen, tako zlasti v Wippski dolini (Wipptal) pa v
Glurnsu in Traminu, dalje v Innsbrucku in po drugih krajih doline
luna, kjer ga dobimo povsod še danes.Deloma ga vozijo v sprevodu ali
pa ga kažejo v nekakšni veselični uti ljudem v zabavo. Po opisu dr. An-
tona D Ö r r e r j a'^^ je današnji »babji mlin« na Tirolskem večinoma
pantomima ob nekakšni mlatilnici, v katero potisnejo zgoraj »staro
žensko«, da pride spodaj »mlada« ven. Pri tem se slišijo bolj ali manj
svobodne pripombe, ki vzbujajo krohot- gledalcev. Sprevod se pogosto
ustavlja in vsakokrat se dokaj hrupni prizor ponovi. Na Južnem Tirol-
skem (n. pr. v Sterzingu, gl. našo sl. 15) se naslanja običaj »babjega
mlina« predvsem na vero, da pridejo stare samke po smrti na Sterzinško
barje (Sterzinger Moos = Moor), kjer se morajo za kazen ubadati z zgolj
nepotrebnimi deli. Zato, pravijo, je bolje, če se pred smrtjo v mlinu
pomladijo. Ta ost proti samkam in značaj običaja samega prihaja na-
zorno do izraza v črtici H. Mg.-a (= Hermanna Man g-a ?) »Die Alt-
weibermühle«
Vaško dekle (»die Thuiles Loise«) je bila sicer revna, ne preveč pridna,
zato pa fletna, da so se fantje kar trgali zanjo. Toda Lojzka je preveč izbirala.
Počasi se je postarala in — ostala samka. Vsako leto jo čas okoli pusta od sile
skrbi. Tedaj namreč vozijo »babji mlin« po vasi. Utegnejo se ustaviti pred
njeno hišo! Letos se to res zgodi. Po stranski poti priropota pošast in se
ustavi. V grozi zbeži Lojzka pod streho in kuka odondod na cesto. Že se oglasi
eden od našemljenih fantov pri mlinu z zabavljico:
Da haust ja 's Thuiles Loise
voll Herzeleid und Kummer;
sie hält so gern a Mandl,
aber 's Jungsein ist lang ummer!
Drug fant skoči v vežo in brž za tem privleče iz nje — žensko iz cunj. Gorje,
zares je napravljena v Lojzino krilo in bluzo in na glavi ima njeno ruto —
to ji je skuhal njen navihani brat, nepridiprav! Žensko iz cunj zbašejo zgoraj
v mlin, spodaj pa se prikaže mlad deklic iz njega. Vsa soseska vpije in se
krohoče, Lojza pa bi se od sramu najrajši pogreznila v tla.
Podoben prizor so vozile s seboj maxglanske pustne seme, ko so pri-
jahale v Mü 11 n pri Salzburgu.'^^ Na nemškem Štajerskem in
na Gradiščanskem uvrščajo »babji mlin« še dandanes v pustni
""Hartmannova oznaka »mlina« kot »parnega stroja« dobiva ob
»babji peči« iz plovdivske okolice — gl- spodaj — čisto novo obeležje!
™ Anton Dörrer, Tiroler Fasnacht. Wien 1949, 393—394 (= Oesterr.
Volkskultur. Forschungen zur Volkskunde, 5).
'"¦ Gradivo v pismu z dne 26. oktobra 1954.
St. Kassiankalender 1942, Bressanone 1942, 151.
"H. F. W a g e n e r , Das Volksschauspiel in Salzburg. 1882. Navaja
Bolte, Altweibermühle 248.
192
X
NEMŠKI SLIKOVNICI
IZ 19. STOLETJA
Z MLINOM NA VODO
Sl. 5. Slikoonica [11) (gl. str. 177)
Fototeka Inštituta za slovensko narodo-
pisje.SAZU (Posnetek: Božo Stajcr)
Sl. 6. Slikoonica [13] (gl. str. 177)
(Zasebna last)
Tip A     SLOVENSKE PANJSKE KONČNICE Z BABJIM MLINOM
Sl. 7. Končnica [14] (gl. str. 180)
Fototeka Inštituta za slov. narodo-
pisje SAZU (Posnetek; Božo .^Stajcr)
Sl. 8. Končnica [15] (gl. str. 180)
Fototeka Inštituta za slovensko narodo-
pisje SAZU (Posnetek: Božo Štajer)
Sl. 9. Končnica [16] (gl. str. 180)
Foto-arhiv Etnografskega muzeja
Ljubljana (Posnetek: Boris Orel)
Sl. 10. Končnica [17] (gl. str. 180)
Foto-arhiv Etnografskega muzeja
Ljubljana
»Babji mlinj — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
obhod.'* V letih po prvi svetovni vojni so ga vozili o pustu po vaseh v
okolici Leibniza (Gabersdorf, Leitring, Kaindorf, Neudoçf). V letih
1875—1889 je bilo videti v Fronleitnu »babji mlin« vsako leto, ko so
»vlačili ploh«. Na ploh so postavili velik zaboj, ki so zgoraj vanj potisnili
»staro žensko« in je spodaj prišlo na dan mlado dekle.'^ Na Gradiščan-
skem so vozili »babji mlin« med pustnim sprevodom 1931 v G r o ß -
petersdorfu, pri vlačenju ploha pa so imeli takšno » Jungfern-
mühle« v P r u t z u.'^" — Kot tipično posebnost avstrijskih pustnih ob-
hodov so uvrstili »babji mlin« celo v miniaturni pustni sprevod na slo-
vitih samogibnih steyrskih jaslicah (Steyrer Kripperl)."
Kaj pa slovensko ozemlje? Ali imamo Slovenci »babji mlin« samo na
panjskih končnicah ali ga poznamo tudi v njegovi mimično-dramatski
obliki?
Že pred desetimi leti je opisal Tone Ljubic dobrépoljske »mač-
kare«'** in omenil vmes mimogrede tudi »babji mlin«. »Zanimivo je, da
prideta ljudem o pustu vedno na misel malenca, v katero mečejo stare
babe, iz nje pa pridejo ven mlade, ter ,lajerkosten'.« Iz let tik pred sve-
tovno vojno se spominja, da so postavili na sani ali lojtrski voz velik
zaboj z dvema odprtinama. Na vrhu je sedela »mačkara« in vabila stare
ženske med gledalci, naj pridejo v mlin. Drugod na mlinu so sedele še
druge mačkare. Zdaj pa zdaj je zlezla katera spredaj noter in je »po-
mlajena« prišla zadaj ven. Ob strani je bil na zaboju vitel, ki ga je
vrtela ena od mačkar. Tudi voz (ali sani) so vlekle mačkare (gl. našo
sliko 16). ,
, »Babji mlin« pa ni samo dobrépoljska posebnost. Poznali so ga brez
dvoma tudi drugod po slovenskem ozemlju. Spraševal sem po njem
samo v ožjem krogu znancev in zvedel še za tri nadaljnje primere. Tako
mi je vedel povedati Božo Račič, da ga je gledal kot fantič v 90-ih
letih prejšnjega stoletja v Boštanju ob Savi. Organizator je menda
bil poznejši preparator Franc Dobovšek. Na voz so postavili »paj-
kelj«, ki je močno ropotal, spredaj so hodile »grde stare babe« noter in
zadaj so prihajala zala »dekleta« ven. Fantje so se znali prav mojstrsko
Podatki univ- prof. dr. Leopolda Kretzenbacherja, Gradec, v
pismu z dne 9. marca 1955, za kar mu bodi tudi tu izrečena zahvala.
''^ Gl. Karl M. Klier, Das Blochziehen. Ein Faschingsbrauch von der
Südostgrenze Oesterreichs. Eisenstadt 1935, 40 (= Burgenländische Forschun-
gen, 22). Po F er ko vem listkovnem arhivu v Steir. Volkskundemuseum v
Gradcu. — Podatek L. Kretzenbacherja.
Prav tam.
" Gregor Goldbacher v: »Linzer Tagespost« 1913, št. 51. Navaja Eva
Friedländer 132. — O teh svojevrstnih jaslicah gl. Geramb-Zack,
Das Steyrer Kriipperl, v: »Wiener Zeitschrift für Volkskunde« 25, Wien 1919.
1 sl.
Tone Ljubic, Ljudska umetnost v Dobrepoljah. Ljubljana 1944, 48
do 34 (= Narodopisna knjižnica, 4). — Navedbe v knjigi sem dopolnil v oseb-
nem razgovoru z avtorjem, ki sem ga ob isti priliki naprosil tudi za risbo
prizora (gl. našo sl. 16).
13  Slovenski etnograf ^93
Niko Kuret
napravljati, seveda je pozneje, ko so se že napdi,. štrlela marsikateremu
slama izza bluze... Pred drugo svetovno vojno — v 20-ih letih — so vozili
»babji mlin« tudi v Kočevju. Tako mi poroča vikar Jože Gregorič,
ki se spominja običaja iz svojih dijaških let. Posebno poudarja, da
je bil to slovenski običaj in da nemški Kočevarji pri njem niso sodelovali.
Na vozu, pravi, je bil velik zaboj, na vrhu pa lijak, v katerega so spu-
ščali »stare ženske«, da so prihajale spodaj »pomlajene« spet na dan. —
Sl. 16. — Babji mlin v pustnem
sprevodu »mačkar« v Dobré-
poljah pred drugo svetovno
vojno. (Risal po spominu Tone
Ljubic.)
Najnovejše poročilo — poslala mi ga je učiteljica Mara Novakova —
pa pravi, da so 1953 v Šentjerneju v pustni sprevod uvrstili »babji
mlin«. Na vozu so imeli »čeber brez dna«, zraven pa nekakšno »sobo' iz
šotorskega krila«. Notri je ropotalo kakor v pravem mlinu. Na vrhu je
bil napis »Babji mlin«. V čeber so vrgli »staro babo«, iz sobe pa je prišlo
mlado in lepo dekle. Čakala sta jo že fant in harmonikar, da sta fant in
dekle lahko kar zaplesala po snegu. Voz je bil poln maškar, štiri so' ga
pa vlekle; vprežene so bile v »jarmence« kakor volici. Na moje izrecno
vprašanje sem zvedel, da »babjega mlina« — kljidj bližini Vrhpolja —
poprej še nikoli niso uvrstili v pustni sprevod. Zdi se mi pa, da je dal
pobudo vendarle vrhpoljski babji mlin, kakor je tudi zveza Kočevja z
Dobrépoljami očitna! Primer, kakršen je »babji mlin«, dokazuje, da se
običaj te vrste lahko pojavi sporadično tudi brez lokalnega izročila, če
se le najde primeren organizator zanj'. — Sistematično raziskovanje
vsega slovenskega ozemlja bi dognalo, da sO' poznali »babji mlin« kot
pustni običaj verjetno še marsikje pri nas.
194
sBabji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
b) Bab ja peč
Novejši avtorji se le mimogrede pobavijo z »babjim mUuom«, zato
po vrsti prezrejo omemba Waldemarja L i u ii g m a n a da poznajo
»babji mlin« tudi v Bolgariji. Njegov vir, Mihail Arnaudov, je
prepozno nastopil, da bi ga bili mogli upoštevati starejši avtorji, ki so se
izčrpneje ukvarjali z »babjim mlinom« (n. pr. J. Bolte).
M. Arnaudov poroča namreč 1920**° o pustnem sprevodu v S t a -
n i m a k i (Stenimachos) pod Rodopi, na mešanem bolgarsko-grškem
ozemlju, kjer so »starci«*^ kot drugi prizor voizili »nekakšno napravo za
pomlajanje«. Liungman je naredil iz tega »babji mlin«. To ni točno.
Le poglejmo, kako se glasi Arnaudovljevo poročilo:
»Druga scena,« pravi, »je predstavljala ipokrit voz, ki so ga vozili konji
ali voli, nekakšna naprava za pomlajanje; znotraj je bila pečka in kadilo se
je iz kotla. Nekdo je vpil |po bolgarsko in po grško, moja op.]: ,Vstopite, etari,
da pridete mladi ven!' — ,Pridi noter, babica, noter v stroj, da te izv ečem ven
čisto mlado!' In vstopali so preoblečeni stari in grbavi v voz ter skakali na
drugi strani pomlajeni iz njega . ¦ .«'*^
Iz Arnaudovljevega poročila sledi, da je bila naprava v
Stanimaki nekaj peči podobnega. Tako bi imeli prikazano' v pust-
nem sprevodu na daljnem vzhodnem koncu Evrope staro verzijo peči-
kovačnice, predhodnice mlina!
Sklepal sem, da bi moral biti tak prizor znan še drugod na Balkanu.
Zlasti me je zanimalo, ali ga poznajo v Makedoniji, v Srbiji in na Hrvat-
skem. Žal, so bile vse moje poizvedbe doslej brezuspešne. Dr. Branislav
R u s i Ć iz Skopja mi javlja,da ni našel ničesar temu podobnega niti
tam, kjer je mislil, da bi moralo biti. Prav tako mi poroča dr. Milovan
G a v a z z i** iz Zagreba, da ne ve za nič takega ne na hrvatskem ne na
srbskem področju.
Waldemar Liungman, Traditions.wanderungen Euphrat—Rhein. Stu-
dien zur Geschichte der Volksbräuche II. Helsinki 1938, 802 {= FF Communi-
cations 119).
**M. ?????????, ??????? »??????« ? ??????????. (?? ??? ????? ??-
???? ??? ?. ??? ? ???? 1920.) »???????? ?? ??????? ??????????? ? ??????-
????«, ????? XXXI, ????? 1920, 239—242. — Ker delo v Ljubljani ni dostopno,
sem hvaležen posredovanju univ. doc. dr. Branislava R u s i ć a , Skopje, ki mi
je razipravo poiskal, in asistentki Folklornega inštituta v Skopju Mariki
Hadži-Pecevi, ki mi je potrebne odlomke prepisala.
"^ »Starci« so bolgarske pustne šeme.
Nam težko dostopni, a splošno važni citat se glasi v izvirniku (Arnau-
dov 241) takole: »????? ????? ??^?????????? ??????? ????, BoaliHa ??? ???? ???
??????, — irinjo ???? ?????? ?? ????????????, ??^^??-? ?? ????? ? ?? ????? ???
??????, ????? ???^???. ????? ??????.: .??^???? ?????, ?? ???^????? ?????!' —
,??'6?'?, ???????, B/Siipli ?? ????????, ?? ?? ??????? ??? ????? ?????'/ f'Efißa
KEQtx, ??? öZovxi, k'fißa iie'aa ??? (.ir^yavii, va ae ßydÄoi 'mo d/.ovy.i ^ TQVcpepiJ. ???????
?????????? ?????, ??????? ?? ??????, ? ???????? ??? ??????? ?????? ??????????.«
— Za pomoč pri prevodu se zahvaljujem prof. Alojziju Bolharju, Celje.
V pismu z dne 30. januarja 1955.
V pismu z dne 20. novembra 1954.
„ ^'^" 195 ¦
Niko Kuret
Pregled razširjanja pustnih obhodov na Balkanu, ki ga je prikazal
W. LiuTigman na posebnem zemljevidu,**" kože sicer res majhno
prodornost teh običajev proti zahodu, vendar se mi zdi, da »babja peč«
iz plovdivske okolice ni izoliran pojav in da bodo odkrila bodoča raz-
iskavanja njene vrstnice tudi na ostalem južnoslovanskem in zelo ver-
jetno tudi na grškem ozemlju.
C. »Babji mlin« kot pomladanski običaj
Med poročili o »babjem mlinu« v njegovi mimično-dramatični obliki
sta le dve, ki ga prikazujeta kot svojevrsten pomladanski običaj. Prav
zadnji stadij tega običaja sta ujela konec prejšnjega stoletja v Nemčiji
Härtung in Sartori.
V vasi Würflau vAnhaltuv Nemčiji je bil »babji mlin« dekliški
običaj.*" Še v 90-ih letih prejšnjega stoletja so prirejala tamkajšnja de-
kleta o binkoštih svoj ples in so pri tem uprizarjala tudi »babji mlin«.
Izposodila so si pri kakem kmetu prav glasno ropotajočo mlatilnico in
jo spravila na slavnostnem prostoru v nekadcšen šotor sredi med mlaji.
Najprej so šla v sprevodu po vasi, nato pa so krenila proti šotoru. Vsaka
je glumila pri tem kakšno pohabo: ena je bila grbasta, druga šepasta in
podobno. Druga za drugo je izginila v šotor in med glasnim klopotom
»mlina« je prišla vsaka na drugi strani »pomlajena« in »ozdravljena«
spet na dan.
Nekaj podobnega so imeli tudi po nekaterih vaseh nekdanje nemške
grofije Hohenstein. Tudi tam se je pojavljal »babji mlin« o binko-
štih kot izrazit pomladanski običaj.*'
Drugih poročil te vrste doslej še nisem zasledil.
IV. Kako si razlagajmo »babji mlin«
Razlaga motiva pomlajenja je tako kompleksna stvar, da jo morem
v tesnem okviru tega prikaza orisati le v glavnih potezah.
A. Splošne ugotovitve
Za J. Bol t e jem se pravzaprav nihče več ni podrobneje bavil z
motivom »babjega mlina«. Bolte je menil 1899, da so dale elike »bab-
jega mlina« pobudo za dramatske predstave s to snovjo.*' Globlje za
motivom ni šel. Da so dramatske predstave »babjega mlina« nastale iz
Liungman 767, sl. 105.
^ Härtung v: »Zeitschrift des Vereins für Volkskunde« VII, 89. Navaja
Bolte, Altweibermühle 248.
"Bächtold-Stäubli, HD A VI, 1934^1955, p. b. Altweibermühle
[Paul Sar tori] 1691.
»* B o 11 e , Altweibermühle 246.
196
»Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
slik, seveda ne drži. Zgodovina duhovne in ljudske igre nam priča, da je
bilo navadno obratno: likovna umetnost je upodabljala, kar je najprej
ustvarila dramatika. Toda to vprašanje ni bistveno, kadar nam gre za
to, da pridemo motivu pomlajenja sploh in verziji »babjega mlina« po-
sebej do stržena.
Predvsem je treba obdržati pred očmi, da je »babji mlin« kot tak
samo pozna in — kakor je videti — poslednja verzija motiva pomla-
jenja sploh. Pred »mlinom« je bila vedno in povsod »peč« ali »kovač-
nica«. Ako bi se torej omejili le na verzijo z »mlinom«, bi ne prišli daleč.
Poudaril sem, da je ikonografsko gradivo navadno sekundaren pojav,
posledica nekega dogajanja. To se jasno vidi tudi iz vsega doslej pove-
danega. O obredju-igri iz Tomnja (ali je šlo za »peč-kovačnico« ali za
»mlin«, ne vemo) se nam poroča 1440, a prva znana slika »babje peči«
(Augsburg) je iz 16. stoletja. Zato pustimo v naslednjem likovni izraz
motiva pomlajenja za zdaj mirne duše ob strani. Tako nam preostaneta
pripovedno in mimično-dramatsko gradivo.
B. Metodičn'i pogledi
Število pripovednih obrazcev o pomlajenju, ki jih imamo danes v
evidenci, daleč presega število poročil o mimičnx>-dramatskih predstavah
tega motiva. Medtem ko skoraj ni naroda, ki bi ne poznal katerega od teh
obrazcev, pa soi mimično-dramatski prizori — po številu poročil sodeč —
relativno redki. Oglejmo si zato najprej pripovedno blago o pomlajenju.
Etnološke in folkloristične raziskave dandanes upoštevajo, da je
težko razmejiti pravljico, pripovedko, bajko drugo od druge. Prišli smo
do spoznanja, da je funkcija obrazca tisto, kar odloča, kam ga bomo
uvrstili.
Naturistična (J. B é d i e r) in antropološka (A. Lang, Lévy-
Brühl) šola se kljid> svojim nasprotjem ujemata v naziranju, da tiči
v vsaki povedki bajčno jedro. Angleška šola »Myth and Ritual« gre še
dlje, ko stika v sleherni povedki za njenim obrednim izvorom. Takemu
gledanju se je uprl med drugim A. Van Gennep. Imel je prav. Vsaka
mehanična aplikacija kake sheme privede do absurdov (kaj vse so iskali
v Perraultovih pravljicah!). Vendar pa neki del povedk v resnici
vsebuje bajčno jedro. Po funkcionalističnem gledanju je bajka obredna
povedka. »Ce je kaka povedka po svojem izvoru resnična bajka,« pravi
C. M. E d s m a n »si z njeno pomočjo lahko^ rekonstruiramo religiozno
obredje ali kultno dramo, vsekakor pa si z njo lahko dopolnimo fragmen-
tarne tekste.« M. Delcourtova pove isto nekoliko drugače:'" »Danes
vidimo v nekem delu ljudskih povedk nekakšno notirano trânspozicijo
arhaičnih običajev ali liturgij.« *
E d s m a n 36.
™ Marie Delcourt, Légendes et cultes de héros en Grece. Paris 1942, 3
(= Mythes et religions, 10). Navaja Eds man 37. '
197
Niko Kuret
Prišlo je namreč nekoč do tega, da je bajka nehala biti verska resnič-
nost. S tem je obredje, ki ga je verstvo ustvarilo, postalo prazna forma.
Bajka se je tedaj odtrgala od svojega »funkcionalnega konteksta« in šla
svojo pot; aH je ostala nedotaknjena, spremenila samo svojo funkcijo ter
postala zgolj zabavi namenjena zgodba ali pa je — in to vse pogosteje —
prešla v pripovedko, se razbohotila v pravljico, se odela v plašč krščan-
ske legende. In obredje? Ce ni odmrlo, je šlo tudi ono svojo pot, pri
čemer je lahko doživelo spremembe, ki so ga do nespoznavnosti iz-
maličile."*
C. Tolinačenje gradiva
Aplicirajmo sedaj te teoretične poglede na naše gradivo. V njem
nam je ohranjeno oboje: prvotna bajka, ki jo vsebuje množica pripovedk,
pravljic in legend o pomlajenju, ter zmaličena obredna forma, ki jo
predstavljajo mimično-dramatske oblike babje in moške »peči-kovačnice«
pa babjega in mo'škega »mlina«!
Ko smo to ugotovili, se vprašamo: Kakšno obredje pa tiči za poved-
kami in mimično-dramatičnimi predstavami o pomlajenju?
Razlago bi mogli najti pri J. G. F raz er j u,"^ ki je — kakor
W. Mannhardt**^ — izdelal svojo teorijo o »božanskem kralju«. Ta
se pomladi v ognju, ko zgori ali sam ali njegov sin ali kak drug človek
ali žival namesto njega ali pa — naposled — samo njegova podoba. To
je spravil F raz er v svojo shemo o »bogu vegetacije, ki umre in spet
vstane v življenje«. Ta razlaga pa je do danes le teorija.
Kakšno je bilo obredje, ki v njem korenini motiv pomlajenja, danes
ne moremo povedati. Vsekakor se je spremenilo v igre in sprevodne pri-
zore, ki sem jih zgoraj opisal. Ob verovanjih, ki so pri nas že zbledela,
pa drugod še žive, zaslutimo jedro našega motiva. Na sredpostno sredo
— pravijo v Šleziji — stare krevljaste babe obžagajo, da so spet
ravne; pri tem se spomnimo našega »žaganja babe«."* Stare babe poš-
ljejo tudi v »babji mlin«, kjer jih semeljejo v mlada dekleta.'^ Pot nam
kaže tudi precej znani običaj, ko »Pusta« sežigajo. W. Mannhardt
nam ga razlaga kot »sončno in agrarno magijo«. Lutka naj bi predstav-
ljala duha vegetacije: ko jo sežgemo, se življenje obnovi. Brž ko pa
Podobne misli razvija E. O. James, The Beginnings of Religion. Lon-
don 1948, 151 (= Hutchinsons University Library 8, World Religions). Naznačil
jih je celo že Grimm pred 100 leti. Gl. E d s m a n 57 in 38.
^ J. G. F r a z e r , Der goldene Zweig. (The Golden Bough.) Das Geheimnis
von Glauben und Sitten der Völker. (Abgekürzte Ausgabe.) Leipzig 1928.
°^W. Mannhardt, Wald- und Feldkulte. Zweite Aufl. besorgt von
Dr. W. Heu'schkel. I—II. Berlin 1904—1905.
• »Žaganje babe« ni znano samo pri nas. Za francosko ozemlje ga razlaga
A. Van Gennep zelo preprosto kot simbol sredine posta, gl. Manuel du
folklore français I, 3 (Cérémonies périodiques cycliques). Paris 1947, 941 si.
(»Scier, fendre la Vieille*).
"" Bächtold-Stäu'bli, HDA VI, p. b. »Mittwoch« (Jungbauer] 442.
198
»Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
razlagamo običaj drugače — lutka je sovražni demon, ki ga v ognju
uničimo — je interpretacija težavnejša.
Okrog teh in takih teorij so se bili in se bijejo med znanstveniki
(Frazer, Westermarck, Van G en n e p i. dr.) hudi boji. Zani-
mivo pa je, da je pritegnil Mannhardtu v zadnjem času (1947)
finski znanstvenik Arne R u n e b e r g.""
Novo potrdilo omenjeni teoriji prinašajo, se zdi, spomeniki iz arheo-
loških najdb zadnjega časa. Tako^ slovi najdišče Ras Shamrav Siriji,
odkoder navaja znani D. D u s s a u d*" zanimiv tekst. Boginja 'Anat
ubije Mot-a (»Smrt«), ki je začasno nadvladal njenega brata Aliyana
(Baala). Francoski prevod teksta bi se po slovensko glasil takole:
('Anat) zgrabi Mota, božjega sinu,
z rezilom ga prereže,
z vevnico ga zveja,
z ognjem ga opali,
z mlinom ga stare:
po polju raztrosi njegovo meso,
da ga ptice pozobljejo.
D u s s a u d sam je mnenja, da se nanaša ta odlomek na smrt in prero-
jenje duha Degetacije.^'"-
Medtem ko stika angleška šola »Myth and Ritual« za kultno dramo
na območju Bližnjega Vzhoda, so se pojavili zelo hrupni raziskovalci
germanskih kultnih obredij: O. Ho fier,"* R. Wolfram"" in zlasti
R. Stumpf 1.^"° Iskali so predkrščanska germanska obredja v srednje-
veških misterijih, odkrivali davne iniciacijske obrede starogermanskih
»moških zvez« v ohranjenih pomladanskih običajih ter ostanke kultne
drame o smrti in vstajenju v vegetacijskih verovanjih. Vse to je vodilo
do absurdov, a mi bilo brez jedra resnice.
Arne Runeberg, Witches, Démons and Fertility Magic. Analysis of
their significance and mutuai relations in West-European Folk Religion. Hel-
singfors 1947 (= Societas Scientiarum Fennica, Commentationes Humanarum
Litterarum XIV, 4).
"'R. Dussaud, Les découvertes de Ras Shamra (Ugarit) et l'Ancien
Testament. Paris 1941 (2. izd.), 157 sl. Navaja Edsman 25 in 80.
""a Pozornost vzbuja v tej zvezi, kar govori »sedemkrat spečeni kruh«
»zmaju« v prekmurski pravljici »O treh grahih« (Alojzij B o 1 h a r , Slovenske
narodne pravljice. Ljubljana 1952, 84): »Zmaj! Ves tvoj trud je zaman. Le, če se
daš sedemkrat posejati, sedemkrat požeti, sedemkrat zmleti, sedemkrat zamesiti
in sedemkrat speči, potem pridi in se ti umaknem, drugače ne!« (Pravljica je iz
zbirke Kontlerja-Kompoljskega, Narodne pravljice iz Prekmurja I,
23—55 [Poznanovci]).
O. H Ö f 1 e r , Kultische Geheimbünde der Germanen. Frankfurt a. Main.
1954.
"" R. Wolf ram, Schwerttanz und Männerbund, I—IH, Kassel 1936—1938.
R. Stumpfl, Kultspiele der Germanen als Ursprung des mittelalter-
lichen Dramas. Berlin 1936.
199
Niko Kuret
Bajke-povedke o pomlajenju — kakršne koli že — pa mimično-
dramatske predstave z njimi v zvezi — kolikor se jih je ohranilo —
izhajajo iz starih pomladanskih obredij. To lahko trdimo s kar največjo
verjetnostjo.
D. Razvojna pot
Nekdanja bajka o pomlajenju je sprejela polno novih motivov, ki
so jo močno spremenili in njeno jedro prekrili. Dolga je vrsta vplivov,
ki so jo družno oblikovali: apokrifi in Acta Martyrum, indijske prav-
ljice in srednjeveški kronisti, zgodbe antičnih grških in latinskih piscev.
Feniks in Physiologus, ostanki Mitrovih misterijev in usedline filo-
zofskih špekulacij pozne antike.^"^ Tako so nastale konec koncev iz
nekdanje bajke (apokrifne) krščanske legende s Kristusom in sv. Alojem
(Eligijem) ali sv. Petrom na eni ter s hudičem na drugi strani, nastale so
pripovedke in pravljice.
Igre o pomlajenju se pojavijo v pisanih poročilih, kakor smo videli,
15. stoletja. Toda misterijski prizori o kramarju-mazaču že od 13. stoletja
dalje vpletajo motiv čudežnega mazila, ki naj stare ljudi pomladi. Misel,
da se je tu — kakor v številnih drugih primerih — vtihotapil motiv
iz starega poganskega obredja, dasi je prehod v moment »mazila« ne-
jasen, je zelo mikavna in jo nekateri s prepričanjem sprejemajo.^"^ Toda
tu se čudežno sredstvo samo omenja. Od 15. stoletja dalje pa imamo igre,
ki proces pomlajenja vizuelno prikazujejo. Vsem tem igram je lastno
predvsem to, da so burkaste in so jih zato igrali v pustnem času — tuja
jim je vsaka legendama primes. Medtem ko je torej bajka prešla pred-
vsem v (apokrifno) legendo, se je prelevilo obredje v pustno burko. V
njej nastopajo spočetka (Torunj 1440) hudiči; ti pa najbrž niso prišli iz
legende, marveč so kot demonske maske verjetno še neposredna zveza
s starim obredjem. Le-to je potemtakem tja do 15. stoletja še živelo!
In res pomeni 15. stoletje prelomnico v starih agrarnih običajih Ev-
rope.^"^ Prav tedaj se pojavijo pustne burke (Fasnachtspiele, farces); o
njih ravno trdijo, da so izšle iz starih pomladanskih obredij. Pustimo ob
strani vprašanje, ali se dâ to dokazati za vsako pustno burko. Pri igrah
o pomlajenju je to pač jasno. A kako si razložimo prehod kultnega'
obredja v burlesknost pomlajenja v peči-kovačnici in mlinu?
Videti je, da so stare obredne forme v 15. stoletju v pretežnem delu
Evrope dokončno podlegle krščanstvu. Ker se je obredje razkrojilo,
kmečko prebivalstvo z njimi ni vedelo več kaj početi. Na drugi strani so
rasila mesta tačas v svoj vzpon. V samozavestni prešernosti so meščani
prevzeli prastare podeželske snovi, ki so nedavno tega izgubile poslednji
skrivnostni blesk kultno-magične pomembnosti, in jih brez pomislekov
presukali v grotesiko in satiro. Pri tem je bil scenski rekvizit peči in —
Prim. o tem Edsman 160 sl.
Edsman 64.
"'Moser 566—367.
200
XI
Tip B
Sl. U. Končnica [22] (gl. str. 180)
Fototeka Inštituta za slovensko
narodopisje SAZU
(Posnetek: Božo Štajer)
Sl. 12. Končnica [23] (gl. str. 180)
Fototeka Inštituta za slovensko
narodopisje SAZU
(Posnetek: Božo Stajer)
VRHPOLJSKI BABJI MLIN
Sl. 13 (levo): ^Vrhpoljski babji
mlin«
Zasnova in posnetek: Karel Hudoklin
Sl. 14 (desno): »Vrhpoljski babji
mlin«. Akvarel Henrika Sbila. —
Foto-arhiv Etnografskega muzeja,
Ljubljana
(Posnetek: Boris Orel)
BABJI MLIN
V PUSTNEM
SPREVODU
Sl. 15. TiBabji mlint
o pustnem sprevodu
o Sterzingu na Juž-
nem Tirolskem. — Iz:
»St. Kassian - Kalen-
der« 1942, Bressanone
1942, 45
(Posnetek: Planinschek,
Bressanone)
»Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
pozneje — mlina kaj hvaležna stvar. Dogajanje je moglo potekati ob
njem brez težav in na moč efektno: našemljenec je zlezel vanj in drug
našemljenec — ali isti z drugo krinko — je prilezel iz njega.
Kaj čuda, da je tako hvaležna snov začela izzivati slikarje, da so se
lotili motiva pomlajenja po vzgledih iz iger tudi oni! Najbrž ni poteklo
niti sto let med prvimi piizori o peči-kovačnici in prvo znano slikovnico
z istim motivom.
S tem v zvezi naj se dotaknem zanimivega dejstva, da pomlajuje
ljudska tvornost moške samo v igrah iz 15. stoletja (Lübeck 1435 in 1478,
Möskirch pred 1483). A že v prvi izpričani igri (Torunj 1440) pomlaju-
jejo ženske. Edina izjema v poznejši dobi na evropskem Zahodu je
francoska farsa iz 16. stoletja, ki pa je — seveda manj kakor V i c e n -
tova >Kovačnica« 1525 — že precej književno delo. Drugače je bilo, se
zdi, na ruskem ozemlju. Tu je ohranila »kovačnica« svojo arhaično obliko
vse do 19. stoletja in D. Maksimov poroča izrecno, da v njej pomla-
jajo samo navzoče moške; »kovač« ženske sicer povabi, a te se vselej
umaknejo.
Ruski običaj in primeri iger iz 15. stoletja bi torej pričali, da je
pomlajenje moških značilno za zgodnjo razvojno stopnjo. Resnično se
skoraj v vseh poznejših primerih iger od 16. stoletja dalje kakor tudi v
vseh znanih sprevodnih prizorih pomlajajo le »stare babe«. Kot zna-
čilnost bi pa omenil, da se v arhaičnem reku o »taki« peči iz Rake
pri Krškem omenjajo ženske, medtem ko v Kastavščini pošiljajo v »fun-
ti ari jo« moške.
Slikovnice nas puščajo tu na cedilu. Videli smo, da je poznal C. R o -
senkranz 1836 takšne, ki so upodabljale »moški«, in takšne, ki so
upodabljale »babji« mlin. Oboje smo srečali tudi na švedskih »kiste-
brevs« iz sredine 19. stoletja.
Življenje samo je pripomoglo, da je prevladal naposled »babji« mlin.
Igre in prizori so postali zgolj moška zadeva, motiv sam pa izziva k
satiri.
Nič manj zanimiva ni usoda rekvizita, ki se pomlajenje v njem
opravlja. »Mlin« poznamo v mimično-dramatskih predstavah pravzaprav
šele od konca 18. stoletja dalje. »Balet« iz 1773 pa gotovo ni bila B a r -
zantijeva zamisel. Posnel jo je bodisi po kakem sprevodnem prizoru,
ki poročila o njem ni, bodisi po kaki neznani igri, ki utegne biti podobna
stubaiski iz 1814. Prezreti ne smemo, da poznata 15. in 16. stoletje samo
peč-kovačnico, a da v 17. stoletju pa vse do 1773 sploh ni poročil o igrah
te vrste. Pri tej 200-letni vrzeli nam pa pomagajo slikovnice. »Babjo
peč« dobimo na njih samo v 16. stoletju, a že okrog 1630 se pojavi prva
slikovnica z »babjim mlinom«. Njej sledi dolga vrsta »babjih mlinov«
vprav skozi vse 17. in 18. tja do konca 19. stoletja. Iz tega bi bilo mogoče
sklepati, da izgine rekvizit peci-kovačnice iz mimično-dramatskih na-
stopov s koncem 16. stoletja in da se uveljavi od 17. stoletja dalje v njih
rekvizit mlina. Razlog za to nam bo morda dal naslednji odstavek. Se
poprej pa bi rad opozoril, da poročilo iz tirolskega Brixlegga 1862
201
Niko Kuret
dopušča domnevo, da. je kazal prizor nekakšno peč, ter da predstavljata
ruska igra »kovačnico«, bolgarsko-grški sprevodni prizor pa
nekaj peči podobnega. Brixleski primer bi bil potemtakem zanimiv sur-
vival, medtem ko je za evropski Vzhod vsekakor značilno, da je do
zadnjega ohranil prvotni rekvizit — peč-kovačnico —, ki ga je upo-
rabljala Evropa samo do konca 16. stoletja.    •
E. Invertiranirazvoj
»Babji mlin« kot prizor v današnjih pomladanskih ali pustnih obi-
čajih vzbuja pozornost zaradi okolja, v katerem se pojavlja, zaradi svoje
zemljepisne razširjenosti, zaradi časa, v katerem ga uprizarjajo, in zaradi
oblike, v kateri ga srečujemo.
»Babji mlin« v tej obliki je znan iz osrednje in zahodne
Nemčije. Tod ga ugotavljamo kot pomladanski (binkoštni) običaj,
medtem ko se v alpskem in predalpskem svetu omejuje na
pustne sprevode. Ce izvzamemo Brixlegg 1862, lahko rečemo, da je re-
kvizit peči že popolnoma neznan; »babji mlin« je postal stalen pojem.
Kot pomladanski običaj dobimo »babji mlin« v izrazito kmečkem
okolju, a tudi pustni sprevodi alpskega in predalpskega sveta potekajo
večinoma na deželi. Kaj naj porečemo k temu?
Igre o pomlajenju so se pojavile v 15. stoletju po mestih kot igre
meščanov. Ce srečamo »babji mlin« od določene dobe dalje na kmetih,
sledi, da je podeželje pač prevzelo mestno blago. Ta pojav je v zgodovini
ljudske igre dobro znan — omenim naj samo baročno dobo, ko je kmečko
ljudstvo sprejemalo tedanjo šolsko in redovniško dramo' in jo po svoje
oblikovalo.
Bistveno za ljudsko igro je, da ni »teater«, marveč običaj, obredje.
Značilno je zato, da se je spremenila tudi igra o »babjem mlinu« med
kmečkim ljudstvom iz književne pustne burke v obredni prizor, ne da bi
pri tem menjala svoj burkasti značaj: dobimo jo med pomladanskimi
(binkoštnimi) in pustnimi običaji! Pri tem naj spomnim, da so pustni
običaji le časovno premaknjeni pomladanski običaji. Tako se je znašel
prizor v docela spremenjeni obliki po dolgih stoletjih naposled prav tam,
odkoder se je nekoč iztrgal ob razkroju poganskega pomladanskega
obredja!
Dopustna bi bila domneva, da se je vrinil prizor z motivom pomla-
jenja spet na deželo v dobi razcvita baročne ljudske igre, torej v 17. in
18. stoletje. Sklepali bi lahko tudi, da je vprav kmečko okolje nadomestilo
peč-kovačnico z mlinom, ki je kmečkemu življenju bližji. Trditi pa je to
za zdaj še težko.
F. Vzhodnoevropsko gradivo
Dosedanji avtorji so pač navajali slovanske pripovedne obrazce o
pomlajenju, dasi ne v popolnosti, niso pa poznali ne likovnega in ne
mimično-dramatskega gradiva te vrste. W. Liungman a poročilo o
202
»Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
bolgarsko-grškem »babjem mlinu« (ki pa, kakor smo videli, niti ni
»mlin«) je šlo mimo njih; saj še Liungman z njim ni vedel kaj prida
početi. Šele C. M. Edsman je opozoril na ruske vire, zato je pa prezrl
Liungmanovo navedbo^ M. A r n a u d o v a.
In vendar nam to vsekakor še borno gradivo kaže obrise doslej ne-
opaženih in neznanih zvez. Ruske slikovnice nam predstavljajo čudež-
nega holandskega (!) zdravnika. Njegov nastop močno spominja na
kramarja-mazača iz srednjeveških duhovnih iger evropskega Zahoda, da
posebej ne omenim češkega »Mastička« iz 13. stoletja. Pri tem opozarjam,
da je bil mlinar na prvem znanem angleškem »babjem mlinu« 1672 tudi
¦ holandskega rodu (the Merry D u t c h Miller) !
Omenil sem že arhaičnost peči-kovačnice, ki se je ohranila na ruskih
slikovnicah in v igri o kovaču do 19. stoletja. Opozoril sem tudi že, da je
treba pravilno interpretirati bolgarsko-grški »babji mlin« kot »babjo
peč«, ki se kot arhaična ostalina po še neznani razvojni poti pojavi v
pustnem sprevodu bolgarskih »starcev«.
Najsi bodo te in marsikatere druge zveze v našem predmetu danes
še nejasne, drži pa, da imamo opravka z motivom, ki ga v mimično-
dramatskih in likovnih tvorbah srečujemo od Atlantika do Urala, medtem
ko segajo njegovi pripovedni obrazci še daleč čez.
G. Slovenski »babji mlin«
Ob slovenskem gradivu »babjega mlina« ee varujmo predvsem pre-
naglega posploševanja. Drži, da je zastopan motiv pomlajenja tudi pri
nas v pripovednih obrazcih, da ga poznamo v obliki »babjega mlina« v
naših podeželskih pustnih sprevodih in da smo upodabljali »babji mlin«
vsaj od 60-ih let prejšnjega stoletja na panjskih končnicah.
Raziskovanje naših pripovednih obrazcev O' pomlajenju bi zahte-
valo posebno razpravo. »Babji mlin« na naših panjskih končnicah sem
skušal osvetliti. Kaj naj rečem o »babjem mlinu« v pustnih sprevodih?
Videli smo zgoraj, da predstavlja ta podeželska oblika neko dolo-
čeno stopnjo invertiranega razvoja starih mestnih pustnih burk. Ako
drži, da so le-te prešle iz mesta na deželo na splošno v 17.—18. stoletju,
vemo za starost teh prizorov. Ne vemo pa še, odkod smo jih dobili. Naša
mesta so bila nemška, vrhu tega nam ni sporočeno, da bi bili v njih kdaj
uprizarjali pustne igre z motivom pomlajenja. Sprevodni prizor »babjega
mlina« ni mogel priti na kmete iz naših mest. Menim, da je šel razvoj
motiva pri nas drugačno pot kakor drugje. Razložiti si ga moremo le s
komunikacijo ljudske kulture alpskih predelov. Niso samo dobrépoljski
»zdomarji« v tujih krajih marsikaj videli in slišali in lahko prenesli v
svoj domači kraj. Tudi sicer so naši ljudje dosti hodili v svet, sosedje pa
k nam. Ne pozabimo, da je bila Notranja Avstrija (od 1546) kljub dvo-
jezičnosti po geografskih prilikah, politični usodi in kulturnih vplivih
zelo enovito območje. Gradivo o »babjem mlinu« na Slovenskem je do-
slej, žal, še premaloštevilno, da bi mogH o stvari reči dokončno besedo.
203
Niko Kuret
Že pripovedni obrazci pa pričajo, da smo imeli Slovenci svoj delež pri
skupnem motivu pomlajenja, in še enkrat bi rad podčrtal pomen, ki ga
pripisujem vragu kot mlinarju na naših panjskih končnicah. Kdo bi
danes dokončno razsodil, ali gre pri tem za slučajno invencijo ali za
spomin na tisto davno skupno izročilo, kot ga ilustrira torunjska igra
iz 1440?
*
Po vsem povedanem je jasno vsaj to, da je »babji mlin« na naših
panjskih končnicah vse prej kakor zgolj, segava domislica. V njem tiči
dobršen kos kulturne zgodovine, za njim se skriva še mnogo nejasnih
zvez, ki vabijo k bodočim raziskavanjem.
Dosta v e k. — Ko je bila razprava že zlomljena, sem naletel po naključju
še na tri primerke panjskih končnic z »babjim mlinom«, od katerih pa sem
mogel videti samo enega. Ta primerek je last »Kavarne in slaščičarne« v Kranju
in je ta čas v popravilu v restavratorski delavnici Urada za spomeniško varstvo
v Ljubljani. Končnica je datirana 1883, dolga je 32,5 cm, visoka 13 cm, debela
1 cm. Ikonografsko spada k tipu A in je podobna primerkom [14] do [19]. Pro-
venience še nisem mogel ugotoviti, domnevam pa, da je končnica identična z
mojim primerkom [20]. Napravili smo fotografski posnetek za fototeko Inšti-
tuta za slovensko narodopisje SAZU. Od ostalih primerkov te vrste se loči ta
primerek najprej po fakturi. Figure so večje in tudi živeje izdelane. Lopute so
jrecej visoko, ne morejo torej predstavljati vodnega kolesa, a tudi niso podobne
oputam pravega mlina na veter. Najzanimivejša podrobnost'pa sta dve dokaj
veliki okrogli lini — v eno meče mlinar staro žensko, v drugi pa se kakor v
oknu ali okviru kaže pomlajena lepotica, ki jo vesel sprejema njen mož. Nekaj
podobnega smo sreča i na ikonografsko različnem primerku [21] iz 1900. Z
desne prihaja mož s košem in grbasto starko v njem, na desni pa stoji ženska
z dvignjeno desnico in moški v gorenjski noši. — Drugi primerek je last Iva
Stoparja iz Ljubljane. Po poročilu kustosa Etnografskega muzeja Marije
Jagodic spada tudi ta primerek k tipu A. — O tretjem primerku imamo
samo pismeno sporočilo ravnatelja Etnografskega muzeja, Borisa Orla; odkril
je ta primerek v dunajskem Narodopisnem muzeju. Podrobnosti o njem mi ta
čas (10. junija 1955) še niso znane.
Zusammenfassung
DIE ALTWEIBERMÜHLE
Ein Beitrag zur Motivik der slowenischen Bienenstockbrettchen
Die slomenischen Bienenstockbrettchen stellen ein einzigartiges Beispiel der
volkstümlichen Malerei dar. Unter den unzähligen Motiven, die darauf erschei-
nen, ist die :t>Altweibermühle« (= AM) ziemlich oft vertreten. Der Verfasser
unternimmt den Versuch, das Verjüngungsmotio in seinen Erscheinungsformen
übersichtlich darzulegen, um sodann an seine Deutung heranzutreten.
I. Die AM in der Volksliteratur. — Die AM ist nur eine Abart des Ver-
jüngungsmotivs, welches im volkstümlichen Erzählgut, in der bildenden Kunst
und in den volkstümlichen mimisch-dramatischen Formen zu Tage tritt. Die
Volksüberlieferung kennt die Verjüngung im Jungbrunnen, die Verjüngung im
Feuer — durch ümschmelzen und Umschmieden — und die Verjüngung in einer
Mühle. Der Verfasser weist darauf hin, dass slowenische und kroatische Legen-
den des Typus Aarne-Thompson 753 (die ersteren in Aufzeichnungen von Matija
204
»Babji mlin« — Prispevek k motiviki slovenskih panjskih končnic
V al i aD e C 1859, Janez T r dina 1881, neuerdings von Milko Matičetoo
1940, die letzteren in Aufzeichnungen von Ivo J ardas 1952) der ausländischen
Forschung bisher unbekannt geblieben sind. Die AM aber lebt auch in der
sloroenischen mündlichen Überlieferung nur als Redensart, nicht als Erzähl-
form fort.
IL Die AM in der bildenden Kunst. — A. Ausserslowenische Beispiele,
a) Der Verfasser verweist vor allem auf die zroei von Bolte erstmalig be-
schriebenen Bilderbogen des Altweiber -Ofens (16. Jh.) und sodann auf
einen in der Literatur bisher kaum bekannten ähnlichen, von D. Rovinskij
beschriebenen russischen Bilderbogen (19. Jh.), auf den neuerdings C. M. Eds-
man aufmerksam gemacht hat. — b) Nach einer knappen Übersicht der ihm
bekannten Bilderbogen vom 17. Jh. an bis in die 70 er Jahre des 19. Jh., die die
AM darstellen (s. Abb. 2—6), stellt er die Abhängigkeit dieser Bilder von den
Abbildungen des Altmeiber-Ofens fest. Es ist ihm auch gelungen, einen in
der Literatur bisher unbeachteten, dem Anfang des 19. Jh. (1810?) zugehörigen
deutschen Bilderbogen zu bekommen, der die AM schon als Wassermühle dar-
stellt (s. Abb. 5). — c) Der Verfasser verweist sodann auf die ikono graphischen
Elemente, die die Abbildungen kennzeichnen: die anfänglich überwiegende
Windmühle, das runde Loch, aus welchem die verjüngten Schönen an den Tag
kommen, die Figurentypen, die auf fast allen Abbildungen miederkehren. —
B. Slowenische Bilder der AM. — a) Der Verfasser unterzieht die bisher bekann-
ten slowenischen Bienenstockbrettchen mit dem AM-Motiv einer eingehenden
Untersuchung. Er hat deren 10 auffinden können und unterscheidet darunter
zroei Gattungstypen. Der Typus A (8 Brettchen, Abb. 7—10) zeigt das Mühlen-
äussere wie fremde Bilderbogen, der Typus B (2 Brettchen, Abb. 11—12) aber
stellt das Mühleninnere dar. Eine Abhängigkeit von fremden Bilderbogen lässt sich
heim Typus A insofern feststellen, als auf der Mehrzahl der Brettchen etwas der
Windmühle ähnliches abgebildet wird und das typische runde Loch regelmässig
auftritt. Der slowenische Künstler ersetzt aber die Windmühlenflügel bald mit
dem einheimischen Wasserrad und zeigt auch in der Gestaltung der Figuren
eine grosse Selbständigkeit, die im Typus B besonders zu Tage tritt. Ganz
eigenartig ist, dass in zwei Beispielen (Abb. 7 u. 11) Teufel als Müller auf-
treten. — b) Ein interessantes Vorkommnis stellt das einem unbekannten Bilder-
bogen nachgemachte Bild einer AM (s. Abb. 15 u. 14) in Unterkrain dar, welche
seit Ende des ersten Weltkrieges in der ganzen Gegend sprichwörtlich geworden
ist. —¦ c) Das AM-Motiv haben auch zwei bekannte slowenische Maler, Maksim
Gaspari und Gvidon B ir oll a, mehrfach künstlerisch verwertet.
III. Mimisch-dramatische Vorführungen der AM. — A. Spiel. Nach Er-
wähnung der Salbenkrämerszenen des Mittelalters, in denen die Verjüngung nur
angedeutet wird, gibt der Verfasser eine Übersicht der vorgängigen »Ver-
jüngungsstücke« vom 15. Jh. (s. Abb. 1 — das Titelbild des 1540 gedruckten
Spieles »wie man alte Wyber jung schmidet«) angefangen und des AM-Motivs
im Volksspiel bis zum Kasperl im Wiener Prater 1948. Als bisher unbeachtet
wäre — nach C. M. Edsman — d'as volkstümliche russische, bis ins 19. Jh.
übliche, von S. V. Maksimov beschriebene »SchmiedespieU hervorzuheben.
— B. Fasnachtsszenen. Indes heute die AM-Spiele kaum wo aufgeführt werden,
ist die AM als Szene in den Fasnachtsumxügen nach wie vor sehr häufig.
Der Verfasser erwähnt die ihm bekannten Beispiele vom Kölner Karneval 1850
an bis zu den AM-Szenen in den österreichischen Ländern (Tirol [s. Abb. 14],
Salzburg, Steiermark, Burgenland), die den Brauch noch heute kennen. Auch
Slowenien besass bezw. besitzt die AM in Faschingsumzügen (Boštanj an
der Save um 1890, Kočevje um 1925, Dobrepolje von jeher bis 1941 [s. Abb. 16],
Šentjernej 1953). — Mit der Miteinbeziehung der sogenannten AM aus Bulgarien
(Stanimaka in der Umgebung von Philippopel), die der ausländischen Forschung
nur aus einer kurzen Erwähnung W. Liungmans bekannt sein dürfte, er-
weitert sich der Umkreis des Brauches vom Westen Europas (Köln) bis zum
Schwarzen Meere. Der Verfasser berichtigt jedoch die Erwähnung in dem Sinne,
205
Niko Kuret
dass es sich in Stanimaka um einen Altmeiber - Ofen handle. Leider bleibt
dieses Beispiel im Balkanraume bisher vereinzelt. — C. Pfingstbrauch. Die AM
tritt endlich in den Pfingstbräuchen — nach Härtung — im Anhaltischen
und — nach S ar t or i — in der Hohensteiner Gegend auf.
IV. Deutung der AM. — A. Allgemeines. Nach Bolte hat sich kein Autor
näher mit der AM befasst. Entgegen der Meinung Boites (1899) ist die AM in
dramatischer Form nicht als Ergebnis von Bildnissen anzusehen; dem Verfasser
nach seien die Bildnisse die Folge von dramatischen Aufführungen. Auch ist
bemerkensToert, dass der Ofen bzw. die Schmiede im Entwicklungsgang des
Verjüngungsmotivs vor der Mühle auftritt, weswegen man die Erörterungen
schwerlich nur auf das Mühlen-Motiv beschränken darf. — B. Methodische
Betrachtungen. Die Mythen scheinen nach funktionalistischer Sichtung des Er-
zählgutes auf, in ihnen werden die entsprechenden kultischen Bräuche wahr-
genommen. Sobald der Mythus seiner religiösen Wirklichkeit verlustig geworden
ist, ist er in Sage, Legende, Märchen übergegangen; der Brauch aber, der mit
ihm verbunden war, wurde als inhaltsleere Form preisgegeben. In dieser
Betrachtungsweise wäre das Material des Verjüngungsmotivs zu deuten. —
C. Deutungsversuch. Das Verjüngungsmotiv ist dem uralten Frühlingskultus
mit Fruchtbarkeitszauber entsprungen. — D. Werdegang der Formen. Der ins
Erzählgut herabgesunkene Mythus unterlag den verschiedensten Einflüssen, der
uns unbekannte vorchristliche, dem Feldkulte angehörige Verjüngungsbrauch
aber wurde im 15. Jh. von den Städtern aufgegriffen und zu Fasnachtsspielen
umgeformt. Die inhaltsleer gewordene kultische Handlung wurde somit ins
Burleske verzerrt und den Fasnachtsbräuchen einverbleibt, wobei als Requisit
der Ofen bzw. die Mühle sehr vorteilhaft mitwirkte. Es ist interessant, dass in
den ältesten Beispielen Männer verjüngt werden. Das in seiner archaischen
Form erhaltene russische »Schmiedespiel« ist bis ins 19. Jh. dabei geblieben.
Als älteres Verjüngungsmittel tritt in den Spielen des 15. Jh. der Ofen auf,
nach einer 200 jährigen Lücke aber wird er ab 1?73 (Barzanti) durch die Mühle
ersetzt. — E. Invertierte Entwicklung. Die AM-Szenen wurden in ihrer bur-
lesken Form von der Landbevölkerung wieder aufgenommen und den Faschings-
bzw. Frühlingsbräuchen einverleibt, was einen invertierten Entwicklungsgang
darstellt — die Szenen sind in veränderter Form zu ihrem Ausgangspunkte
zurückgekehrt. Die archaische Form des Ofens ist bis 1920 im bulgarisch-
griechischen Beispiel erhalten geblieben. Auch die »Dampfmaschine« als AM
in Brixlegg 1862 dürfte als Survival dieser Art angesehen werden. Nach Mei-
nung des Verfassers habe das ländliche Milieu den Ofen endgültig durch die
Mühle ersetzt. — F. Das osteuropäische Material. Das bisher noch spär-
liche Material deutet auf bisher unbeachtete und unbekannte Verbindungen hin.
Auf den russischen Bilderbogen tritt der »holländische« Wunderdoktor auf, der
einerseits mit dem »Merry Dutch Miller« aus dem englischen Bilderbogen 1672,
andrerseits aber auch mit dem mittelalterlichen Salbenkrämer verwandt sein
dürfte. Der bulgarisch-griechische Verjüngungsofen müsste im Rahmen eines
eingehenden Studiums des Verjüngungsmotivs vom Atlantischen Ozean bis zum
Ural und noch darüber hinaus seine Stelle finden. — G. Die slowenische AM.
Das Erzählgut mit dem Verjüngungsmotiv ist ein Teil des gemeinsamen euro-
päisch-orientalischen Gutes, Bei den Faschingsszenen wäre der Einfluss der
Nachbarländer denkbar. Bei der AM auf den Bienenstockbrettchen dürfte —
trotz der unleugbaren Einflüsse fremder Bilderbogen — die autochthone tJber-
lieferung des Motivs mitgewirkt haben, wobei das Auftreten von Teufeln als
Müllern nicht unbeachtet bleiben darf.
206