Poitnlia piviiiirni. PMi^VMfVr; (u,alUnj:ujmjiil;it.i)iiL.LiT U, ■'( ;i l 4^ — w i*» 4 Strokoval Ust n povnflgo goitihittankcm obrt«. Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". rut Izhaja 90 vaakepa meseca =■ p— Za * »Zvezi" včlanjenih zadrug stane lUt celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5*—; posamezne številke 2 Din. Cena inseratom: enostolpno 1 pettt vrsta Din 1'—, vključno davek. Uredništvo In upravništvo |e v Ljubljani, Gosposvetska cesta Ste v. Ib. — Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. «== Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave Je poSilJati do 10. vsakega rae-■■ ■ seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. Št. 6. V Ljubljani, 25. junija 1930. Leto XVII. Občni zbor gostilničarske zadruge ljubljanske in bolniške blagajne članov te zadruge. XXXIX. redni občni zbor zadruge hotelirjev, gostilničarjev, kavarnarjev in drugih v Ljubljani se je vršil 17. junija 1930 ob 15. uri na vrtu načelnika g. Kav* čiča na Privozu št. 4. Ker v določenem času ni bilo zadostno število1 članov na* vzočih, otvori po enournem čakanju g. načelnik zborovanje, predstavi obrtno oblastnega zastopnika mag. nadsvetnika g. dr. Rupnika in pozdravi navzoče čla* ne in članice, katerih se je zbralo 43. Nato se prečita zapisnik prejšnjega ob* čnega zbora in brez ugovora odobri, na« kar poda tajnik tudi letno poročilo o de* lovanju zadruge v preteklem letu, kar se istotako vzame na znanje. Iz tega po« ročila posnemamo: Zelo mnogo preglavice je organiza* ciji prizadejala stremitev za odpravo li* stičev na nočni obisk gostov. Že prva točka vložnega zapisnika kaže, da smo iskali pri delegaciji ministrstva financ pomoči za odpravo te davščine ter pro* testirali, zakaj se ta davščina nadalje pobira, ko občina nima v to oblastveno odobrenega proračuna. Odgovor in re* šitev na to apelacijo je izostala. Ko se je začetkom leta povišala občinska tro» šarina, je način, s katerim je občina po* segla tudi na zalgge, ki so bile še po stari trošarini obdavčene, vzbudil vse* splošno ogorčenje, ker je obstojalo mne> nje, da v za užitnino zaprtih mestih ni pravice posegati nazaj za blago, ki je že nastavljeno za neposredni konzum. Pri* dobili smo stranko, ki je dala svoje ime za pritožbo na upravno sodišče ter se izbočila zadeva pravnemu zastopniku g. dr. Kalanu, odvetniku v Celju. Ta je imel mnogo posla, preden je izposloval pra* vilne odloke najprvo od mestnega ma* gistrata, nato od velikega župana ter je slednjič, predno je mislil vložiti tožbo, še enkrat vprašal za mnenje zadrugo, poudarjajoč, da je dobil medtem tudi informacije od finančnega ministrstva, ki merijo na to, da bi bila občina po fi* nanč. min. načelih in uzancah vseeno upravičena posegati tudi še za nazaj na zaloge, ki so že pasirale mestno troša* rinsko linijo in ker je ob priliki poviša* nja carine na kavo in čaj finančna upra* va resnično posegla tudi na že uvožene in na prejšnji carini poravnane količine čaja in kave, nam je postalo jasno, da nimamo pričakovati ugodne razsodbe, in se je zadruga pridružila mnenju od* vetnika ter ustavila pravdno postopanje, s katerim bi bilo le mnogo stroškov brez zaželjenega uspeha. K novim davčnim napovedim za gost. obrt se je izdelalo številnim čla* nam v to primerne vloge ter podalo davčni upravi širšo spomenico z naved* bo vzrokov, da je dandanašnji dohodek za gost. obrt zelo pičel ter podalo za* stopnikom, ki so bili od zadruge nomi* nirani kot prisedniki davčne komisije, prepise dotičnega m/emoranda v ravna* nje. S pobijanjem nereelne konkurence točenja pijač po trgovinah, bifejih in vinotočih se je te preganjalo z vsemi za* konito dopuščenimi sredstvi, apeliralo pri oblasti prve inštance do bana in še na notranje ministrstvo z večkratnimi pritožbami in zahtevami po utesnitvi obratnega časa za dotične obratovalnice ter v splošnem pri vsaki priliki stavilo predlogi naj oblastva naraščanje teh številnih vseh vrst točilnic enkrat za* ustavijo, ker sicer mora redno gostilni* carstvo polagoma popolnoma v nič iti, najmanje pa zamore vsled tega biti do* klicni faktor o tujsko prometnih razrtie* rah na svojem mestu, ako mu bode one* mogočeno z izpodrivanjem od vseh vrst drugih malih točilnic, svoje obrate vzdr* žavati na uglednem stališču. V preteče* nem letu je bilo nad 30 takih prošenj vloženih pri obrtni oblasti, vendar vsled energičnega nastopa zadruge je bila ve* čina odklonjenih, vendar pa se je šeste* ro fakih le vrinilo v našo fronto. Točilna taksa1 na primer je bila do lanskega leta vsesplošno zelo površna in večinoma le po visokih skupinah od* merjena in je zadruga k temu podala na finančnega ministra in deleg. min. financ v Ljubljani obširno razložijo spomenico, da so pritožbe na dnevnem redu kako morajo nekateri neupravič* ljivo plačevati previsoke točilne takse, naj se z ozirom na pravičnost ta zade* va temeljito revidira in odmerja le po množinah iztočenih pijač. Dejansko je finančna uprava nato tudi resnično uvedla pravilnejše postopanje in delo* ma iz svoje inicijative na priprošnje na* Šib delegatov, drugače pa tudi na toza* devne pritožbe znatno omilila. V no* vejši dobi so oblastva zavzela stališče, da bodi član zadruge le hotelir, gostil* ničar, izkuhar in žganjetočnik, vsi drugi točilci, ki jih je dandanes že toliko kot rednih gostilničarjev, to je bifetarji, de* likatezarji, vinotoči in tako dalje, ki po* leg točenja, izvršujejo tudi prodajo sira, salam in drugih prigrizkov, pa naj bodo člani trgovskih zadrug. Proti temu na* zoru se je zadruga vehementno pritoži* la in je moral veliki župan našemu za* htevku, da kdor na podlagi koncesij iz* vršuje več različnih obrtov, mora po* stati! član vseh dotičnih zadrug ako za te obrte obstajajo, ugoditi in se je izvr* šila razsodba v naš prilog. S tem smo dosegli, da taki šušmarji, ako našemu članstvu že po eni strani škodujejo, vsaj tudi organizaciji morajo dajati primer* ne 'Prispevke,- Inšpekcija rada je iznesla naročila, da se mora tudi v gostilniških obratih uvesti 8 urni delavnik in s tem seveda uvesti dvojnato osebje. Zadru* ga je podala velikemu županu v tej ža< devi obširno spomenico z dobro uteme* ljenimi ugovori in dokazili, da je v splošnem v gostilniški obrti taka uredi* 'tev nemožna in tudi nepotrebna, ker bi' se s tako uvedbo službenstvu še bolj škodovalo kot gospodarjem samim. Oblast je podala sicer odklonilno mne* nje, vendar se opaža, da se principijel* no ne zahteva striktno izvedbo teh predpisov. Glede lističev na nočni obisk . gostiln se je. sklicalo kar. četvero sestan* kov v celem letu z sklepom resolucije in striktne odklonilne izjave celega gostil* ničarstva in kavarništva ljubljanskega, definitivno izjavljalo, da s koncem leta absolutno odklanja * vsako obveznost glede pobiranja te davščine, nato se je sklepalo o pavšalnem plačevanju, ba* rantalo na vse mogoče načine samo da bi bil ta tlačanski pošel in nadležnost kontrole in nejevolje gostov že enkrat odpravljena. Občinsko zastopstvo se je upiralo na vse mogoče .načine in prišlo končno le. do prepričanja, da gotsilni* čarstvo te davščine ni dolžno direktno od gostov pobirati za občino ter, da ne kapitulira popolnoma pred gostilničarji, se je odredilo kot nekako prehodna od* redba, da naj to davščino na nočni obisk .gostov nadomesti, neka taksa po množinah iztočenega vina kot lodškod* ■ nina za higijenske revizije gostilničar* skih obratov. Gostilniearstvo je na zad* njem sestanku na katerem je bilo na ta predlog pristati v to privolilo v dobri, za* vesti, da ta dajatev pod to označbo ni*! kakor ne more biti trajna, ker že pravil* nik o gostilnah in -drugih točilnicah po členu 100 točka 4 jasno določa, da se ' obči pregledi gostilniških prostorov, piv* nic, jedilnic,- kuhinj, sob, hodnikov, stra* nišč itd., če so primerno čisti in higijen* sko Zdravi,-vršijo od oblastva uradoma brez pravice do plačila stroškov ali dnevnic; je teda j ta Odredba povsem pro* tizakonita, vendar pa jo je gostilničar* stvo-zaenkrat prevzelo nase v dobri za* vesti, da- mora na prvi'hip, ako se začne •proti njej pritoževati, izginiti. Vršil se? je eden izredni -občni zbor, 5 odborovih sej in že -prej- navedeni sestanki.(1-Pri: vseh-takih skupnih sejah in sestankih se je poleg drugih perečih zadev sklepalo in podajalo mestnemu magistratu tudi prošnje in priporčila, da naj se tudi dav* ščina na prenočišča, ako že ne popol* noma odpravi, pa vsaj zniža na prvotno stopnjo 10 odstotkov kakor je bila pr* votno po pokrajinski vladi potrjena. Usposobljenostnih izpričeval se je mora* lo izdati, izučenim in večinoma takim ■; osebam, ki so gostilničarske obrti že iz* vrševali in imeli prejšnje stare koncesi* je ter si morali pridobiti nove osebne pravice, v 187 primerih. V splošnem je vsa podrobnostna dola težko navajati, ker bi bil opis teh preobširen, poudarja* mo le, da se je zadruga v slehrni zadevi, ki je merila na škodo, ali neprilike član* stva, brez odlašanja zavzela, nastopila s ! protesti, ugovori ali prošnjami ter tudi drugače posameznim članom storila s j * stališča pravnih nasvetov in delovanja s' pripomočki v korist tudi osebnih zadev , mnogo ter je bilo samo pismenih izdel* kov 663 izvršenih v zadružni delavnici,* poleg tega pa storjenih seveda tudi mno* go^osebnih intervencij pri oblastvih in drugih korporacijah. Glede vzajemne de« lavnosti v zaščito interesov hotelirstva," gestilniearstva in -kavarmštva smo bili--j-tudi v stalnem stiku z organizacijami v Splitu, Zagrebu,. Osijeku, Mariboru in Celju ter se vedno v važnejših zadevah medsebojno pismeno informirali v svr* ho soglasnega nastopa napram oblast*, vom. Število članstva se polagoma vedno’ nekoliko zvišuje ne zaradi eventualne* ga prirastka rednih gostilnic, pač pa pri* rastka malih točilnic, bifejev in enakega drobiža ter šteje danes zadružno član-r stvo '276 obratov.' Umrli so v preteklem letu: Fabjan Franc, Lesjak Peter, Mrak Antonija, Vospernik Jakob in tudi Pu*; povac Bogomira naj omenimo, ki je bilJ svoj čas zaveden član zadruge, Vajen* : cev je vpisanih'44, oprostilna izpričevala je dobilo v preteklem letu 34 pomočni* kov. Spremembe v zakupnikih oziroma najemnikih gostilniških obratov soseb-no tudi malih točilnic so se vršile izred* no pogostoma, večinoma ne zaradi pre* obilice posla, ampak zaradi neuspevanja/ ter so znani slučaji, da so prišle osebe v Ljubljano s precejšnjimi vsotami pri* * hrankov fz prejšnjih časov, pa so že v: enem četrtletju spoznali, da morajo obrt opustiti; da rešijo še nekaj kovačev,-ako' jih je sploh še kaj ostalo. Ako bi se tako: ponesrečeni podjetniki javno razglašali kot na primer trgovski- konkurzi, potem6 bi šele-javnost uvidela,, kako gre z go* stilničarsko obrtjo navzdol, da je števil lo gostiln in točilnic- nadštevilno v Ljub*6 ljani in da je . slepota in napaka, ako se> sodi, da je gostilniearstvo še to, kar ješ [ bilo nekdaj, ko se je pazivalo zlata obrt.' S tem končam skromno poročilce o splo*1 šnem delovanju zadruge v preteklem le* tu. Ako-želi-kdo še kakih podrobnejših1 i pojasnil,-je tajništvo za vse na razpola*i go. Po letnem poročilu se oglasi nadsvet*' nik g. dr. Rupnik, ki izreče zborovalcem pozdrav g. župana ter pripominja, da bi bilo v letnem poročilu kritiziranje o pre* obilih postranskih točilnicah, katerih je le 54 v Ljubljani, nepravilno, ako se tr* di, da jih je skoraj toliko kot gostiln , katerih je skupno z drugimi točilnicami okrog 270. Ako primerjamo to zadevo z Zagrebom, v katerem je poleg 400 go* stiln nad 1000 bifejev in drobnih točil* nic, to nastane vsled tega, ker se na go* stilniške zadruge ni oziralo, je tedaj v tem pogledu v Ljubljani pravi blagor. Obrtni zakon bo vsekakor stvar pravil* no uredil, dosedanje točilnice bodo osta* le, a novih se ne bo dovoljevalo. Konsta* tira, da je magistrat postopal povsem pravilno in jemal pozornost in zaščito na gostilničarski stan. G, načelnik se g-dr. Rupniku lepo zahvalil na izrečenih 1 referatih in tudi odbornik ter občinski svetnik g. Daohs potrdi, da je referent g. dr. Rupnik mnogo in edini priporno* gel, da se je mnogo prošenj za nepotreb* ne točilnice odklonilo. Nato se poda po* ročilo o računskem zaključku* za 1. 1929., ki izkazuje 71.958.61 Din dohodkov ter 45.928.49 Din izdatkov, gotovine kon* -cem leta 26.030.12 Din. Čistega imetja izkazuje zadruga koncem'leta v gotovi* ni in vrednotah 7Pi956;12 Din. Poročilo o, računskem zaključku se po izjavi re> vizorja g. Zupančiča, da so računi pre* gledani in v redu, tudi na znanje vzame. K, proračunu za. tekoče letp se skteiie so* glasno z ozirom, na. dejstvo; da se'je y pretečenem letu z dosedanjo doklado po 50, 100 in 200 Din kakor jo porazdeli od* bor, izhajalo, .ostati tudi letos pri isti višini zadružne doklade. K slučajnostim izreče g. Tomc, , da bi se od strani za* druge na magistratu priporočalo in ur* giralo, da bi se v obrtnih zadevah posa* meznim zadružnim članom nekoliko toč* neje reševalo vloge, ker on že nad leto dni čaka rešenja neke .zanj važne vloge. G. Šterk priporoča, naj napravi zadruga na občinsko upravo vlogo s prošnjo, da naj pobira mestni. magistrat davek od hotelskih prenočišč le od zneska, ki se računa od sobe, oziroma postelje, t. j. netto cena, ne . pa od pritiklin oziroma brutto zneska1, 'ki so n; pr. za obrabo Juči, kurjave, postrežbe itd, doračunava* jo. Nadalje se pritožuje, da odpisuje užitninski urad na mitnici pri pobiranju mestne •-trošarine - samo 1 odstotek na osušitev vina, dasi se- resnično 3 odstot* ke osuši-. Tak trdovratna svojevoljnost je tem ■neumljivejša, ‘ ker celo -država od* pisuje poldrugi odstotek na osušitev. Zato se naroča podati članom finančnega odseka spomenico. Glede policijske ure predlaga g. nač. Kavčič,-da; bi se izposlovalo od oblaste v nazaj stare tolerantne odnošaje, če se že -pripeti nesreča, da gosta ni mogoče- zlepa iztirati iz lokala, da si stražnik-stvar zabeleži in da go* stilničar drugi dan -brez- kazni podaljšek policijske ure poravna, kajti sedanji po* goji, bodisi banovinski,-običnski ali poli* cijski ob priliki-eventualnih prestopkov so naravnost gorostasnr in merijo na po* t>olno uničenje prizadetega. Čmenja se tudi, da hoče sedaj banska uprava že po t2. uri pobirati davščino od gostilniških 'U kavarniških obrti. K zaključku zboro* vanja povzame besedo podnačelnik g. Krapež ter poudarja, da se je neumorne* uiu delovanju načelnika g. Kavčiča po* Stečilo privesti zadrugo v položaj, da bo* tuo v prihodnjem letu slavili 40*letnico °bstoja zadruge, kar se hoč^ izvesti na Poseben način. Okolnosti so nanesle, da nastala neizogibna potreba, da si po* stavi zadruga svoj lastni dom, v katerem bodo dobile streho gostilničarske orga* Pizacije, tako Zveza, Zadruga, ljubljan* ska in okoliška, podporna blagajna Sai Ptopomoč, Strokovna gostilničarska šo* ^ prostori za prireditev kuharskih in servirnih tečajev, v splošnem vse, kar* koli je potrebno za moderno gostilničar* sko izobrazbo. Ob priliki otvoritve bi se Priredila tudi kuharska razstava in dru* Se slovesnosti. Načelnik g. Kavčič pri* Pominja k temu, (ia, ako Bog dade in Sfeča junačka, bo ta dom čim prej pod streho in s tem dovršeno prvovrstno kulturno delo gostilnioarstva in edino v Jugoslaviji. S tem je bil dnevni red izčrpan in za* Ključi načelnik zborovanje ob 5. uri. Po končanem občnem zboru zadruge °tvori načelnik ob 5. uri občni zbor boU "iške blagajne članov zadruge v navzoč* Posti vseh pri zadružnem zboru navzo* Čih članov. Po prečitanju zapisnika lan-skega občnega zbora poda tajnik slede* statistično in blagajniško poročilo za bas od 1. januarja do 31. decembra 1929: Blagajna ima 279 članov, in-sicer 114 Proških in 165 ženskih. Bolezenskih pri* Prerov je bilo skupno priglašenih 718. Ponovnih je bilo 43, težko bolnih je bilo s podporo 359 dniv katerim se- je izpla* balo podpor 6822 Din, med temi so za* Popadeni stroški za porodnice, katerih le bilo petero naznanjenih. V bolnici se °skrbovalo 16 članov vsega skupaj 158 dtii, za katere se je izplačalo 4790 Din. Proškov za zdravnike'je bilb izlačattih' J8.891 Din. Za kopeli, rentgertiziranje, ^sevanje in druga električna in masaž* Pa zdravila se^je^zbtačalO lSi^TJih;' za • Zdravila in druge lečilne pripomočke je k>ilo izplačnih lekarnam itd. 19.723.75 Din, smrtnih slučajev je bilo 5, za katere je Kilo izplačane pogrebnine- 4.590 Din. Spravnih stroškov je bilo okroglo 15.000 ^in in raznih > stroškov; t. j. za tiskovi* Pe 995, najemnine 7.710 Din, pokojnin* skemu zavodu 778 Din-'in druge podrob* »Posti 378.46 Din, skupaj 9861.57 Din, tal Ko da je bilo skupnih izdatkov 101.194.21 Khn, na mesečnih prispevkih pa je- bilo ^Plačanih 105.06f.75 Din in to s pribit* Kom iz lanskega leta v znesku 7081770'1 [Jin skupaj, tako da je bilo z 31. deceitt* Krom prebitka 3876.50’ Din'. Rezervni J°nd blagajne je znašal 31: decembra po Pribitku navedenih 3876.56'Dln in t hran. Položenih z obrestmi vred 29800J5o Dirt, tedaj skupaj 33.667’56 Din. Iz tega dejan' skega stanja] oSObitO prt izkazu d oh/in izd. sledi,-da je višina sedanjega.pobiranja mesečnih prispevkov komaj zadostovala za kritje rednih tekočih računov bla* gajne in ‘da je zaradi tega način, da se ; plačuje za vsakega člana mesečno 10 Din (V Samopomoč za pogrebne stroške za , naprej nevzdržljiv in še mora danes skle* niti, da blagajna ne bo od 1. julija dalje j nič več odrajtovala teh prispevkov, zato se mora vse članfe obvestiti,’da bodo dobivali odslej zopet položnice od Sa* mopomoči za direktno plačevanje dotič* ne zavarovalnine. Lekarne soilse v pre*< teklem letu zelo branile dajati uzuolni popust na recepte ter smo morali ope* tovano prav energično nastopiti napram gremiju z žuganjem; da, ako ne ostane pri tem kakor je bilo doslej in kakor se „ vsem drugim bolniškim blagajnam ustre* za, se bo odredilo, da bo en ker se sta* vij o-na blagajno vsled vedno večje za* hteve članstva, tudi vedno večji zahtevki za podpore, zdravniško pomoč ter lečil* ne pripomočke v toliki meri, da doseda« nji prispevek po 40 Din mesečno ne; za* dostuje za kritje samo blagajniških po* trebščin. Zato se predlaga: 1. S 1. julijem se ukine plačevanje prispevkov za člane k Samopomoči In 2. je neobhodno potrebno zvišati me* sečne prispevke na 50 Din mesečno, ako : hoče blagajna stanu primerno služiti s svojimi podporami in dajatvami v zado* voljstvo in odgovarjati v polni meri na blagajno stavljenim zahtevam in potre* bam. Dosedanje določilo pravil dovolju« je zdravljenje članov v bolnici le po tre* tjem razredu, z zvišanjem prispevkov pa se bo vsaj nudil drugi razred, kar je do* bro glčde boljše postrežbe in pažnje nad bolnikom z ozirom na stan, pogoj in dolžnost. Na poziv načelnika, da kdor je proti tej izpremembi, naj se dvigne s sedeža, se ni javil nihče proti ter je bila ta odredba in sprememba soglasno spre* jeta. Ker se nihče ni oglasil več k bese* di,'zaključi predsednik tudi ta občni zbor ob"pol 6. uri. Pristopajte k „$amopomočl“! ; Zašilita avtorskih pravic. (»Gostilničarski list«) Oni, ki je imel že pred vojno gostil* • no, se gotovo spominja, da je moral plačevati posebno takso ali bolje tan* tijemo, kadar je imel godbo v svojem -lokalu. Ta taksa je bila že tedaj dife* rencirana za različne obrate naše obrti. Takd je n. pr. že tedaj plačevala pode* ; želska gostilna drugo takso kakor pa ona v mestu ali pa kakor kavarne in no* čni' lokali. Slično temu se mora tudi da* nes plačevati posebno pristojbino za vsako godbo,- ki jo reproduciramo me* haničnim- potom ali pa potom godcev. Ta' taksa se potem razdeli na komponi* ste, zbira jo pa po navadi društvo kom* ponistov, ki ima pooblastilo pobirati te tantijeme za vse skladatelje sveta. V varstvo avtorjev je bil izdati dne 26. decembra 1929 zakon o zaščiti av* •( torskih pravic. Po tem zakonu se zašči* tujejo poleg drugih del tudi glasbena :f dela z besedilom ali brez besedila. Avtor, v tem slučaju komponist, ima izt ključno pravo, dajati svoje delo v pro* ■ met,- ga objavljati, ga reproducirati in i razmnoževati. V njegovo pravico spadat jo -še posebej prireditev glasbenega dela na razne glasbene instrumente in razne pevske glasove, kakor tudi prenos dela na instrumente, ki služijo mehaničnemu ! j izvajan ju gldsov, zlasti -na plošče,' valje, trakove in na: radioielektričen način-. V ..[njegovo pravico spada-nadalje ‘tudi; iz* >3 dajanje dovoljenj, da|;se sniejo- preneše* na-dela izvajati !s temi inštrumenti. Dopušča se reproducirati delo, ki’ je zaščiteno s tem zakonom, če se gre za osebno izpopolnjevanje ali pa, če ošta* ne reprodukcija nedostopna javnosti: Tedaj vsaka godba, ki se mehanično reproducira v javnem: lokalu, na pr. na i:l gramofonu, klavirju, orkestrionu, na drugih glasbilih ali pa potom radia, se :i lahko- izvaja le z dovoljenjem avtorja, odnosno njegovega pooblaščenca. Isto velja tudi za godbo, proizvajanopo god* . cih; !; Zaščita avtorjevega dela traja le za ono dobo, ko je bilo objavljeno ali je izšlo z avtorjevim imenom; dokler živi • avtor in preteče 50 let od n jegove smrti’. Ono delo-pa, ki je bilo izdano anonim* > no*,- pa prestane1 čez 50' let, odkar je -iz«-' šlo. Kdor prekrši ta ‘dolčila;: totej' kdor1 proizvaja godbO1 brez-avtorjevega dovoljen ja, se zasleduje po občih-kazen«-skih predpisih1,- kakor tudi po' posebnih predpisih zakona o zaščiti avtorskih: pra* vic, V nadaljnjem' navajamo« ta -določila ’ , iz vzroka-, da damo priliko našim-čla** ijnom, da se točno-spoznajo z njimi-,'ker j so kazni izredno visoke. Kdor n. pr. vedama -prekrši avtorje* . vo pravico, se kaznuje v denarju od - 1000 do 60.000 Din ali pa z zaporom- od 1 meseca do 6 mesecev. Kdor vedoma spremeni bodisi delo samo ali pa naziv dela, odnosno ime av* torja, ali sploh če izrablja avtorjevo de* lo na ta način, da utegne nastati zmota ali škoda za avtorja, se kaznuje od 500 do 10.000 Din ali pa z zaporom od 7 dni do 2 meseca. V težjem primeru koristo* ljubja se lahko izreče denarna in zapor* na kazen obenem. Vse prestopke sodi pristojno kaz. sodišče na zahtevo oško* dovanca, tedaj avtorja ali pa od njega pooblaščene osebe, odnosno umetniške organizacije. Sodba se lahko tudi na predlog toženca objavi v časopisju. Pra* vica vložiti tožbo za povračilo škode za« stara čez 3 leta od dne, ko je avtor iz* vedel za storilčevo dejanje in za nastalo škodo. V vsakem primeru pa zastara pravica čez 10 let in sicer teče zastara od onega dne, ko je bilo protipravno dejanje poslednjič storjeno. Pravica vlo* žiti kazensko tožbo pa zastara čez 2 leti od dne, ko se je avtorska pravica pre* kršila. ■>'- c-Tj V teh kratkih obrisih smo podali na* šemu članstvu označeni zakon v znanje. Seveda zaščituje zakon tudi književna umetniška in sploh umstvena dela, ven* dar je za nas od večje važnosti znati, kako je postopati tedaj, če se hoče pro* izvajati godbo v naših lokalih. Tedaj ko je zakon stopil v veljavo, nam je bilo popolnoma jasno, da se zakon pri nas takoj izvaja in se nikakor nismo skladali z mnenjem naših nekate* rih članov, da stopi ta zakon v veljavo šele čez eno leto po objavi. Zakon ie tu in s tem moramo računati. Avtor — centrala v Zagrebu bi lahko zahtevala naplačilo vseh tantijem od 26. decem* bra 1929 dalje. Ugotoviti moramo ku* lantnost tega društva, da je upoštevalo naše prošnje in da bo pobiralo tantije* me počenši s 1. julijem t. 1. Da uredimo končno to zadevo in da obvarujemo vse naše člane od neprilik kazenskega za* sledovanja, smo povabili avtorsko cen* tralo v Zagrebu, da pošlje svojega za* stopnika na razgovor. Tak razgovor se je vršil 21. t. m. v zvezni pisarni v Mari* boru, ki je bil obvezan za zastopnika te* ga društva, dočim nastane obveznost zveze šele tedaj, ko bo to potrdil zvezni ožji in širši odbor. Tarifa, katero zahte* va društvo, je razdeljena na 4 razrede in se po naziranju društva prilagoduje eko* nomski moči prebivalstva. Za mesto Maribor prihaja v poštev 2. razred, za vse ostale kraje pa 3. razred. Druga ve* čja mesta, n. pr. Zagreb, Beograd, Novi Sad, Split, Subotica so v I. razredu. Kra* ji v vardarski, zetski, primorski banovi* ni pa v 4. razredu. Za nadaljnje razmo* trivanje moramo deliti godbo na rppro* dukcijo mehaničnim potom in potom godbenikov. Za godbo potom mehanične repro* dukcije se zahteva pavšal za mesto Mat ribor 100 Dinjetno, za druge kraje pa 50 Din letno. Člani v Mariboru plačajo tedaj za gramofon, radio, orkestrion itd. 100 Din letno, ostali kraji pa 50 Din. Ta tarifa velja le tedaj, če se ne pobira vstopnina. Kavarne in gostilne, kjer se proiz* vaja godba po godcih, plačajo v Mariboru 0.30.— Din, v drugih krajih pa 0.25 Din. Kavarne, ki reproducirajo god* bo potom mehaničnih sredstev, plačajo isti pavšal, kakor gostilne. Bari, nočni lokali, kopališča v sezoni plačajo 0.75 Din od osebe. Društva, ki prirede veselico po na* ših lokalih, prijavljajo godbo sama. Za godbo pri cerkvenih slavnostih, ženitvah, promenadnih koncertih se ne plača tantijem. Godba, ki spremlja društvene obhot de in svira po gostilnah članom društva, je prosta pristojbin. Vendar se ne sme ob nobeni priliki pobirati vstopnina. Godba, proizvajana od potujočih godcev ali pa od priložnostnih godcev, je prosta tantijem. Pod priložnostnimi godci umevamo one godce, ki slučajno pridejo v lokal n. pr. na deželi fantje s harmoniko, seveda ne v namenu, da se privabi občinstvo ali da se vrši zabava, ali kaj sličnega. Priložnostnim godcem prištevamo tudi one godce, ki se poja* vijo izmed gostov, niso pa nikakor po* klicni muzikantje. Če zaigra gost sam ali gostilničarka odnosno kdo od njene* ga najožjega sorodstva na klavirju, ki stoji v lokalu, je to priložnostna godba in podleže oni tarifi, ki smo jo prej omenili. Glede prijave bi bilo pomniti sle* deče: Po zakonu bi moral vsakdo, ki hoče proizvajati godbo, prijaviti svi* ran je še pred izvajanjem zastopniku avtorske centrale, ki se nahaja v Ljub* ljani. Tako poslovanje bi bilo preokorno in bi lahko seveda privedlo do neljubih posledic. V to svrho se je načelstvo zveze sporazumelo z društvom, da je treba prijaviti godbo preje ali pa naknadno pri svoji zadrugi, odnosno naravnost zvezi v Mariboru. S to prijavo je rešen vseh daljnih sitnosti. Seveda bi morale zadruge poročati tedensko o proizvaja* nju godbe v njihovem okolišu. Nadalje je zveza izposlovala tudi to ugodnost, da ne bo društvo zasledovalo nobenega našega člana, ne da bi preje obvestilo zveizo, ki bo skušala urediti zadevo mir* nim' potom. V današnji številki prilagamo formu* larje, katere naj izpolni vsakdo, ki drži bodisi stalno, ali pa samo od časa do časa godbo, odnosno proizvaja godbo potom gramofona, klavirja, orkestriona, radia in jih nemudoma, najkasneje pa do 10. julija dostavi svoji zadrugi, ka* tera naj pošlje tako zbrane formulare zvezi. * . „ \ Pripomniti moramo, da se mora pri prijavi godbe sporočiti iudi naslov ko* mada in pa ime komponista. Po tej tarifi se bo brezdvomno pfa* čevalo tantijeme, ker je ista odobrena od pristojnega ministrstva in ki velja za vsa društva v zaščito avtorjev po svetu. Svetujemo vsemu članstvu, da naj bodo previdni in naj v bodoče raje pri* javljajo godbo', da se izognejo strogim kaznim. Taki slučaji preganjanja so bili jako pogosti pri naših kolegih v Nemški Avstriji, dokler ni bila njih organizacija prisiljena, skleniti pogodbo z društvom za zaščito komponistov. Verjamemo, da so te tantijeme novo breme in bo pač najbolje, da se vsak član glede plačila teh honorarjev spo* razumi preje z godci, ker imajo isti naj* večjo korist, če svirajo po naših loka* lih in si s tem služijo kruh. Gostilničar pač najmanje zasluži pri godbi, ker rfio* ra' plačevati neznosne davščine, pa naj si bodo to banske ali pa občinske in bi bilo krivično, nalagati to breme samo našim gostilničarjem in kavarnarjem. V slučaju, da je kdo v tej stvari še na nejasnem, naj se izvoli preje obrtniti po pojasnilo na zvezno pisarno, predno napravi kak samovoljni korak, ki bi ga lahko privedel na sodišče. V predstoječi zadevi se v Ljubljani še nismo pogajali z zastopnikom. Takse, ki jih postavljajo, se zdijo preobilne. Kdor priredi godbo, ima že brez tega velike dajatve, zato bi morala biti ta taksa mnogo nižja, neznatna, ker' sicer znaša kakor n. pr. v Ljubljani 30 para od gosta na dan. Če je le 300 gostov dnevno, znaša 90 Din, mesečno pa malo da ne en tisočak, na leto deset tisoč, od kod naj jih podjetnik vzame? Zato se mora stvar temeljito preosnovati. O uspehih pogajanj bomo poročali. Podpisujte delnice za Gostilnicars/eo pivovarno v HaaGcm t l. slivenska lova« minili voda. sodavice iti Ljubljana, Slomškova ulica St. 27 priporoča: aodavloo, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: lagodoveo, nektar, kri« ■talno oltronado, jabolčni blaer. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje razpošilja od 5 kg naprej K. JARC Ljubljana, Hradeckega vas štev. 35 trgovina: Dunajska cesta štev. 7 Patent prijavljen! ' •/*£ > Higijenična novost! Pepelnik „Hydro“ ugasi vsak ostanek cigaret takoj! „HYDRO“ je ne neobhodna potreba za vsako boljšo gostilno in kavarno „HYDRO“ je okras za vsak) mizo — varuje namizno perilo, preprečuje nevarnost ognja! Preprosta uporaba, največja snažnost zajamčena Izčrpni prospekt in cenik pošilja brezplačno: Razpošiljalnica (.HYDRO“ — Celje V I I. slovenska tovarna h minerali vola so- | davite itd. Ljubljana, SlomShova ulica St. 27 jl priporoča: l|l sodavico in pokalice, ® naravni malinov in n ... W citrono« sok, nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodoveo nektar, kristalno ol-tronado In jabolčni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! RESTAVRATORJI - GO§TIMI€ARJI! nmniKva platni in Sifonov iz domačih tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke ..Schroir A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA MESTNI TRG itev. 10 Uoodae mmI Na ialio v za rdi A ho Vam je na tem, da si izdatno pomnožite svoje dohodke, GRAMOFON Gostilna brez našega avtomata je mrtvo podjetje — glasba in petje razveseljujeta človeka. Nudite Vašim gostom to veselje osobito še, ker VAS* UIČ JtfE ST Alf Vsak avtomat-gramofon se v najkrajšem času sam izplača. naročite si takoj naš najnovejši tip AVTOMAT Opis in cene Vam na željo takoj sporočimo. Centrala za splošno gramofonijo: »GRAMOFON" - A. RASBEROER Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 34 Palača *Pokojninskega zavoda* — Telefon 33—83. SODB vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po na j nižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. ToSna postrežba. — Solidno delo. Franjo RepK sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica štev. 18. Jedilno orodje navadno in alpaca, voMeno platno za na mize, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapet-nlike inor«, nogavice za dame In gospode se kupi najugodneje le pri: Josip Petelin, ijijan blizu Praiarnomga in—Ib ek nd. Tvrdka reletrsovina z vinom in žganjem si dovoljuje opozoriti, da je začela njena podružnica jcih pri Ptuju poslovati ter se priporoča cettjfertffn odjfemalčeni za nafdaljtio' naklonjenost * ^ * r PftlPOSlOt* •* A, Jf& SKABBRM B. UBMJAMA Veletrgovina Andrej Mejač v Komendi pri Kamniku priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih ' ■ m n= Veletrgovina 'rr>' ■ katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca 1 A — i —; 1— — — Telefon štev. 2255. Mi ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R Z. Z O. Z. Telefon štev. 2255. oddaja vino svodih članov - vinogradnikov do na jugodheiiitt cena It; Založna klet: Celovška 81 (v hiši je kavarna); Pisarna: Kongresni irg 2, v veži desno; Telefoh it. 2110 in drugf lljublfana, Metelkova ni. 13 Rud. poit. hra». 11.612 panik «lestilaclja esenc, eternih proizvodov 1.1. d. nudi: Sadnfcls6ke: malinovec, oranžni, limonov, bezgov, robidni sok, sadni grog* dodatek za čaj«< , * . 1 , Pasterizirani soki: brezalkoholni jabolčni mošt. Marmelade? marelčha svetla, „Nektar“ melange iz jabolk in malin, jabolčna svetla, češpljeva:« Esenbbi rum in jamajca rum esenc i.t.d. *>< 'A i>» ■Raznovrstno S mineralno vodo ■* kakor Rogaški Tcmpel vrelec, Styria vrelec, Donatl vrelec, JRadlnskJ zdravilni vrelec. Giesshiibeisko slatino, i Preblausko slatino. Gleichenberškl Emin vrelec. „ Konstantin vrelec ' Karlovovarskl mlinski vrelec, v Nieder Selters. • Franc Jožefovo grenko vodo. i Hunvadi. lanos grenko vodo. Gubersko Srebrenico priporoča ;fl. Šarabon, liubuana g veletrgovino «pec«rlj»keaa Ulil 1» alav-... na 4o*nek». ta lnpiemsklti mine. , rntalh voda. Ceniki,na razpolagoI Ali radi pijete dobro kavo? Zahtevajte povsod izrecno..samo KOLISfijKO CIKORIJO, naš domači dodatek za kavo. i »SP*................................ «ww W*i» afekia, foqyl«M In cveilllk FR. KOLLMANN, Ljubljana dovoli gostilničarjem In kavarnarjem pri večji naročbl izdatno znižane cene. — Centralna vinarna d. d. ;V LJPBLJANl - Sp. Šiška, Frankppan^ka ul. 11 Teletoo 2S73. Telelon 2573. opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno .pristna ,prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. ,.Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje.in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov. ‘ 'Pridite in poskusite! Niste obvtMoi, da^Rdi naročite! mr Vinška trgovina til r(‘Hta,]nicljŠJH | Peter Stepič4, #p. Sišfea O priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajatpčenih naravnih dolenjskih, štajerskih in dalmatinskih vin. Tel. 2l71 j Najboljši v materi jatu in konstrukciji »o: Šivalni stroji in kolesa znamke »Gritiner« in »Adiere za dom, obrl n industrijo. — Ple-^ tilni >Dubled’, pisalni ' >Ur*nia< le pri |JOSEP i PETELINC, Ljubljana blizu Praiernovega spomenika ob voril. j J Na obroke! Poduk vezenja breplažen t* | Pristopajte k 7 66? AVGUST AGHOLA LJIl) BLJANA v Dunajska cesta 43. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIGA ZA GOSTILNE, HOTELE.IN KAVARNE Z A Mjj? K E oddaja . Liablimka Mustrlja onbkovih zmattov JEbAČIN AflPOMP. LJDBLfftML I Rogaško in Radensko .Slatlnp, delikatese in veliko Izblto prpžene kave Sv. Petra cesta Stev 43 T. MENCINGER, L3UBUANA, ... A Pivovarna nDNIONu v Ljnblji (Spodnja Slika) |^« priporoča svoje izborne izdelke.,kakor« marčno, dvojno marčno in i^vfuno .pivo jr Mdčkili in Jitolilfuiifiirii Dob? m- tadi taoplaa 1» *U4oa olaa, kl so kot knaa ta iivtao solo prlporočljtv«. lil Sfcabent Naj večja Izbira češkega in angleškega GORJE srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNKOCZT, ukarna, _ Llubllana Slovenila. ©e©ee©e©e©©e gostilničarske zadruge v LiuDUODl Gosposvetska cesta Stav. 1® posrcdn]« breiplačao m vsa slnibo lifio6t : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 1 Dlft : z dežele 4 Din. = • •• '* 5 ' . - -v - * ■ 4 i K K ■ rK ~ r ^ \ \ ** ji t . KjVj injte s« te ngodne prilik*1 (Poceni in ; ttafholjie t Hilcerji: ' ♦ pelinkovec chartreuse vanillc f . ; . 1 ram konjak slivovka brinjeVec grenčica ,, Zlatorog*-grenčica „Fernet“ vino vermout TVOKNICA KONJAKA IX UKEBJ^ VELEŽ6ANJABKA VIKTOR MEDEN LJUBLJANA, Celovška c. 10 - Telefon 207* I .. ■ -j£>k 1 ■ ^ sl S 5 ■ :• - Ljubljana, Stara pot štev. (poleg Leonišča) ' priporoča svoj priznano dobri »MAJARONCKOV« špiritov in vinski ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. Ustanovljena leta 1886. Telefon štev. bdaJa 10 *#la*a Zveza togtflafamfcHi sa4rux v Ljubljani. — Odgovorni grednLk Ivai Hercoi. — Za »Nar, tiskarno: Pr. Jezeriek