- B)B1L,© J OFFICIAL ORGAN [ 0g®BC8A8(3A
OF* THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Enttrxl Secood-CUn Matter P«c«mb«r 9,1920,«t th« Po»t Office ai JoUt, HBaoU, Und«r thm Act of A»gu»t 24, 1»12

"GLASILO K. S.K. JEDNOTE"
1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
Rftan Portage CowutMd.
The largest Slovenian Weekly in the United State, of America.
Wednesday Subscription rate: yeerly.
Fmr menbm y**rty... .$1.20
Fo. aea numbtn.......$2.00
Ferm'ca Conntri««----- $3 00
Telephone 1048
v--y
Največji t Združenih državah.
Izhaja vsako
Za Ilui,stlrtt
J 100
NASLOV
ki apravaBtra Jet
1004 N. Chicago Street, Joliet, IU.
Telefon; 1048
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL BATE OF POSTAGE PROVIDED FOR Of SECTION 1103, ACT OF 00T0BER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
Štev. 14.—No. 14.
• K
.,-ri
JOLIET, ILL., 5. APRILA (APRIL), 1922.
Leto VIII. — Volume VHL
Bivši avstrijski cesar Karol umrl.
SMRT GA JE RE6ILA TRPLJENJA.
Funchal, (Madeira otočje) 1. aprila.—Bivši avstrijski cesar Karol je danes tukaj v pregnanstvu umrl. Bolehal je le dober teden na pljučnici, ki se je nazadnje v tako stanje razvila, da ga zdravniki niso za-mogli več rešiti.
Ob smrtni postelji je stala njegova žena Cita, ki mu je o-stala zvesta de> zadnjega, potrta na duši ter na telesu. - Sprva je Karola napadla iu-fluenca, ki se je kasneje v pljučnico razvila. Tudi vsi Karlovi otroci «o bili te dni bolani v-sled influence.
Tragično življenje Karola.
Karol Franc .Josip Habsburški, bivši avstrijski cesar in kralj ogrski je bi rojen dne 17. avgusta 1887; torej še ni dočakal 35 let, ko ga je smrt prehitela. Pokojnik je bil edini sin bivšega slaboumnega mul vojvode Oton Franc Jožefa, roj. v Gradcu 21. aprila 1865, umrl na Dunaju 2. nov. 1906 in njegove soproge Marije Josipine, hčere sli k son k eg a princa Jurija, poročene 1. 1886.
Bivši in sedaj že pokojni avstrijski cesar Karol se je dne 21. oktobra 1. 1911 na gradu Sehwarzenau blizo t)un. Novega mesta poročil komaj' 24 let star z 19 letno parmsko (italijansko) priceso Cito. Pri poroki je bil navzoč tudi ženinov stari stric, pok. cesar Franc Josip, ki je na ženitovanski gostiji prvi napil novoporočence-ma s sledečimi besedami: — "Jaz napi jam na zdravje tega zakonskega para, za katerega prosim nebo sreče in blagostanja!!"—Vendar se pa želja sivolasega Franc Josipa ni uresničila, kajti zadnji avstrijski cesar je umrl zapuščen in uho-žan v svojem pregnanstvu.
Po znanem sarajevskem u-moru, 28. junija 1914, kjer sta padla avstr. nadvojvoda Ferdinand in njegova žena Zofija, koji umor je povzročil minulo svetovno vojno, je prevzel avstrijsko prestolonasledstvo nadvojvoda Karol, Franc Josip. Sprva se je vdeležil.kot vrhovni poveljnik vojne na gališki fronti.
Po smrti starega cesar jp Franca Josipa, 22. nov. 1916 je bi Karol dvignjen na avstrijski in ogrski prestol. ^Ker je pa Karol zasedel prestol v zelo kritičnem (vojnem)
času, mu ni bila sreča mila. V-
i • ;
zrok temu je pripisovati dejstvu, ker je bila Avstrija le' nekaka podložnica Nemčije in je morala tako plesati, kakor je bivši nemški kajzer žvižgal.
Dokler so Nemci ■zmagovali, je imela nesrečna Avstrija še nekako dobro zaščitnido in gospodarico; a proti koncu vojjie, ko je jela moč Nemčije in vseh njenih centralnih zaveznic (Avstrije, Bulgarije in Turčije) pešati, je pa tudi cesar Karol o-bupal. Nemci so ga vedno silili,. da mora vojno do konca vzdrževati.
Že meseca m^rca 1917 je Karol po svojem svaku; burbem*
v Pariz tajno pismo, da se ne bo več za Nemčijo boril in da je Francija popolnoma opraviceena do Alzas Lorene. S tem se je pok. Karol bivšemu nemškemu kajzerju zelo zameril, ker se je izjavil, da je pri volji sklepati mir z zavezniki brez dovoljenja Nemčije.
Od tedaj je postajal položaj v Avstro-Ogrski vedno bolj kritičen. Menjali so se neprestano ministri in tudi politični umori so bili na dnevnem redu. Najhujše je pa Ivarolov prestol omajal upor med tedanjimi lastnimi njegovimi podaniki. Uprli so so se Cehi, Slovenci, Ogri in drugi narodi,'zahtevajoči ustavno reformo vlade in avtonomijo. Revolucija v deželi je bila neizogibna, osobito še tedaj, ko se je njegova armada uprla raznim avstrijskim in nemškim generalom. Karol je skušal na vse načine razburjeno ljudstvo pomiriti; v to s-vrho je celo pomilostif 24 političnih zločincev, ki so bili v zvezj s sarajevskim umorom.
7 *
Meseca oktobra 1918 je Karol obljubil uvedbo federal i za -cije v Avstro-Ogrski državi. Ogrom je v parlamentu že tedaj omenil, da je njegov prestol v nevarnosti; in res, čez 2 dni zatem je že izbruhnila na Ogrskem revolucija, pri kateri so Ogri svojo deželo za neodvisno iif svobodno deželo proglasili. Istotako se je zgodilo tudi v vseh ostalih avstrijskih kronovinah, Karol je bil prisiljen odstopiti, nakar je s svojo družino vrvico zbežal.
Do marca 1. 1921 je Karol v Švici vedno na prigovarjanje
so mu pričela denarna sredstva pomanjkovati. Živel je v neki hiši, katero mu je dal brezplačno na razpolago nek bankir; živel je pa s podporo, kojo je prejemal od svojih pristašev z Ogrskega.
Pokojni cesar Karol je bil vedno vdan svoji ženi ter družini, katero je strastno ljubil. Zapušča 'sedem otrok od kojih je najstarejši (Franc Josip Oto) star komaj 10 let. Govori se, da pričakuje njegova vdova Cita še novorojenca.
K tako tragičnemu koncu v pregnanstvu je Karola pripravila edinole njegova žena Cita, katera ga je vedno silila, da naj skuša s silo zopet Ogrski prestol zasesti. Karol jo je vedno ubogal, in dosegel vsled tega take posledice.
Kakor je v zgodovini bivše Avstro-Ogrske monarhije marsikateri habsburški vladar svojo slavo na tragičen način končal, taka usoda je zadela tudi poslednjega avstrijskega cesarja Karola, ki je v najlepših moških letih zapuščen v pregnanstvu v tujini umrl. „ , Glede pogreba |>okojnLka še ni določeno, kedaj se isti vrši, ali kje bodo njegovo truplo pokopal i ?
Žalovanje na Dunaju.
Dunaj, 2. aprila. — Povodom smrti bivšega avstrijskega cesarja Karola vlada avstrijske republiko doslej še ni nič uradnega objavila, ali določila; v mestu.ne visi niti ena zastava na poldrogu. Edino dejstvo, kar znači žalovanje za pok. avstrijskim vladarjem je to, da višja gospoda danes ne obiskuje zabavišč in da so cerkve pri službah božjih izjemno številno
obiskane.
Duuajski listi so vest o Karlovi smrti bolj na kratko in kar svoje žene Cite koval na"črte>avadno priobčili. Eni ga
kako zopet zasesti ogrski prestol, kateremu se uradno do tedaj še ni odpovedal. Tedaj se je skrivoma čez mejo prepeljal in prišel v Budimpešto, zahtevajoč ključe vladne palače kot ogrski kralj. Se sedanji poglavar Ogrske, admiral Horty, ga je kratkomalo zavrnil, nakar se je Karol ves poparjen in sol-zan zopet v Švico vrnil. Lansko leto, dn 23. okt. je Karol Ogrom dano "častno" besedo zopet prelomil. V Švici je najel nek z-rlft&plov lil se v spremstvu svfr-Vžene Orte preko meje od-pc-ljfl do Odenburga; od tam K pa kakih 20;000 mož močna armada rojalistov peljala v /Bik l i m pest o, da naj zasede prestol V tem spopadu je bil Karol zopet poražen. • \ Vsled pritožbe Ogrov do za-vesnikov, je bil Karol lani 4. nov. V spremstvu svoje žene na nekem angleškem monitorju odveden do Črnega morja, od tam pa poslan na otok Madei-to v trajno pregnanstvo, kjer ie je za vedno končala njegova člava.
^ V* Švici se je. Karolu fcprva godilo. Po njegovem m begu na Ogrskem mu '^švicarska vlada ni več po Vratkj* dovolila^ Tji na--'otoku Madeira, je živel, bivši avstrfj
hvalijo kot dobrega moža in o četa, grajajo gfa pa kot. vladarja, ker je povzročil smrt toliko milijonov mladih mož v minuli svetovni vojski. Dalje zatrjujejo Karolu naklonjeni listi, da ga je kot vladarja vedno nesra?a preganjala, ker je sledil nasvetom drugih (Nemčije) in da so zavezniki krivi njegove smrti, ker so ga v pregnanstvo poslali.
List "Deutches Volksblatt" priporoča, da naj se njegovo truplo prepelje na Dunaj in pokoplje poleg drugih* avstrijskih vladarjev v kapucinski kapeli.
V obče vlada tukaj mnenje, da bo Avstrija dovolila vdovi CSfti prihod in bivanje v Avstriji, če bo hotela podati izjavo,
da se s svojo družino za vedno odpove avstrijskem prestolu. Temu se zavezniki gotovo ne bodo branili, ker je bil samo bivši avstr. cesar Karol obsojen v pregnanstvo, ne pa njegova družina.
dobro
ut
skemu princu Sikštu post&l 5ki vladar l»oli skromno, "ker
Toži Forda za 11 milijonov.
Miami, Fla, 30. mar. — Tukaj sni elektrotehnik E. S. Huff je za tožil znanega Henry a Forda za .11 milijonov odškodnine. Huff trdi, da je on izumil magneto, ki se rabi zar Fordove avtomobil«, a trdi, d& mu Ford h i tega pa tenta pl ačal.
VELIKA STAVKA PRE-MOGARJEV.
(Poroča Arthur Evans.)
Kakor se iz glavnega stana u-nije premogarjev (U. M. of A.) v Indianapolis, Ind., poroča, je bila generalna stavka premogarjev dne 1. aprila povoljno započeta. Okrog 600,000 unij-akih in neunijskih rudarjev je širom držav ta dan zapustilo svoja mesta tako, da je moralo okrog 6,200 pemogovnikov z obratom prenehati. Dela se pa še v 1500 '* open shop" premogovnikih mehkega premog, okraja; upati je, da se tudi ti delavci pridružijo svojim stav-kujočim tovarišem.
Uradniki premogarske unije so izračunali, da imajo rudarji sleherni dan okoli $2,000,000 škode na plači; družbe so pa vsak dan za 1,200,000 ton mehkega premoga prikrajšane. Po okrajih tixiega premoga imajo rudarji dnevno nad $800, škode pri zaslužku; družbe p«! nad 300,000 ton premoga, v
Predsednik premogarske u-n i je poroča, da je ta stavka nad 100 procent na, ker so vsi člani unije (nad 500,066?) ostavili svoje delo; tem se je pridružilo še okrog 100,000 neunijskih premogarjev. Prvi april so razni premogarji tudi letos kot običajno praznovali kot dan obletnice uvedbe 8 urnega dela.
Skoro vsi antracitni premogovniki v Pennsylvaniji so zaprti; nad 150,000 rudarjev je doma ostalo; pri mehkem premogu se je enako z delom prenehalo; računa se na 450,000 stavkarjev te vrste, tako da znaša skupno število stavkarjev okrog 600,000. Tolikega števila stavkarjev se še ne pomni v zgodovini premogovne industrije.
Unije iz pittsburške okolice so kratkomalo odklonile kako posredovanje z operatorji, ker odločno obstojajo na svojih zahtevah.
Po raznih državah stavkajo premogarji kakor sledi: 111. 95,000; Ind. 30,000; Ohio 40,-000; Iowa, 12,000; Penna (pri mehkem premogu) 135,000, (pri antracitu) 150,000; W. Va. 45,000; Ala. 2,000; Ark. 5.000; Colo. 7,000; Kans. 12,000; Ky. 21,000; Md. 1,500; Mich. 2,500; Mo. 7,500; Mont. 4,000; N. Mex. 2,000; Okla. 8,000; Tenn. 5,400; Texas 5,400; Utah 1,200; Wash. 4,000; Wyo. 6,500; Kanada 3,500. Skupaj 600,000. Zahteve premogarjev, mehkega premoga.
1.)	Ne odobravajo znižanja mezde.
2.)	Preuredba gotovih po-mankljivosti.
3.)	6 urno delo na dan in 5 delavnikov v tednu.
4.)	Plača in pol za čezurno delo; dvojna plača ob nedeljah in praznikih.
5.)	Tedenska plača.
6.)	Odprava raznih kazni.
7.)	Nova pogodba naj ostane v veljavi za dobo 2 let, do 31. marca 1924.
8.)	Uvedba skupne medržav-ne konference zastopnikov o-peratorjev in rudarjev v državah: HI., Ind., O., in vpadni Perma. V teh štirih državah' naj se uvede enako plačo.
9.) "Check-off" sistem naj se obdrži.
Zahteve antracitnih premogarjev.
1.)	20 odst. povišanje mezde za kontraktno delo; za dnevno delo pa $1. več.
2.;)	EnaSfomerno plačilno lestvico po raznih rudnikih.
3.)	Delavcem, ki so zapos-ljeni pri premogovnikih naj se določi 8 urno dnevno delo.
4.)	Plača in pol za čezurno delo; za nedeljsko delo se zahteva dvojno plačo. \
5.)	"Check-off" sistem naj se obdrži.
6.	Vse navadno delo v rudnikih naj se plača po gotovi lestvici.
7.)	Bolj liberalno postopanje z rudarji.
8.)	Tesarjem in drugim rokodelcem naj se plača najmanj 90c na uro.
9.)	Pri odstavi delavcev naj stari premogarji določajo.
10.)	Rudarjem, ki so delali samo po 7 ur,naj se delo podaljša na celih 8 ur.
Zahteve operatorjev.
1)	Znižan jo plače, na podlagi pogodbe iz leta 1919, ali 1917. . "
2)	Odprava 4'check—off" sistema, da bi me bilo treba kompanijam asesmenta za unije odtrgovati od plač rudarjev.
3)	Plačo premogarjev naj se določi po posameznih državah, ne pa tako. kakor isto premogarji zahtevajo.
Operatorji so se vdali?
New York, N. Y. 3. aprila. — Na tu se vršeči konferenci premogarjev in operatorjev se je snoči doseglo sporazum. Nekateri' lastniki neodvisnih premogovnikov avtracija so rudarjem baje že v vse zahteve privolili, ako se takoj na svoja mesta vrnejo.
Harding in kongres naj posredujeta?
Washington, D. C., 3. aprila. — Predsednik Harding je bil od več strani naprošen, da naj imenuje posielbni poizvedovalni, ozir. posredovalni odbor iz vrste kongresnikov, kojega naloga naj bi bila, doseči sporazum med stavkujocimi premogarji in lastniki rovov.
ZNANI ČE&KI DVOJČKI UMRLI.
Chicago, 111., 1. aprila. —
Znani siamski, oziroma češki dvojčki, 43 letna Koza in Josi-pina Blazek sta včeraj v West End bolnišnici umrli. Zdravniki pripisujejo vzrok smrti zabasanost v črevesju. V resnici sta obe Blazekovi sestri ved-^ no izborno, da celo čezmerno živei in si poželeli vse, kar se jima je zahotelo, saj je bilo dosti denarja na razpolago.
Najprvo je zbolela Josipina; ker sta imeli več notranjih organov in tudi hrbtenico-skupa j zraščene, je nazadnje zbolela še njena sestra Roža. Smrt je nastopila kmalo eno za drugo.
Cela skupina zdravnikov se je zadnji čas zanimala za ta iz-vanreden slučaj. Skušali so dvojčki potom operacije rešiti, a to bi jima gotovo smr,t povzročilo. *
Navcdcnki sta bili rojeni pred 43 leti na Češkem. Že od svojih mladih let. sta potovali po svetu z raznimi cirkusi in se kazali občinstvu. V Ameriko ju je pri vedel Jess Re>se lansko leto. Samo tukaj, sta zaslužili v tem času okrog $100,000.
Zanimjvo je to, da sta imeli j s sabo enega 11-letnega otrok a v sina Franca, kojega je bil baje mati dvojčica Roža, trdeča, afc se je pred 13 let i na Češkem poročila; njen mož je pa baje padel v minuli vojni? Vso zapuščino bo sedaj dobil sin Franc.
Pri mrtvaškem pregledu so pa zdravniki sedaj dognali, da je vest o materinstvu iz trte zvita in da ll le.tni Franc Bla»vj zek ni pravi sin dvojčice Roze^j ampak da ga je vzela za svojega samo radi tega, da je zbujal ta slučaj več pozornosti.
Razna vseučilišča in bolnišnice so ponudile že velikansko; svoto za trupla teh pokojnih dvojčice; a njun brat v Chica-gu v to ni hotel privoliti.
Glede pogreba ni še nič določenega.
Nov slovenski list.
Iz Clevelanda, Ohio smo prejeli prve tri številke novega slovenskega lista 4'Naš Prapor,", ki je pričel izhajati vsakega 1. in 15. v mesecu. Izdaja ga župnik slovenske fare v Collinwoodu Rev. Josip Škur. Naročnina stane za celo leto $2.00. Posamezna števika velja 5c. Po vsebini posnemamo, da je ta list zagovornik verskih, oziroma katoliških načel; vsled tega novega tovarša prisrčno pozdravljamo z besedami: Vivat, flo-reat, crescat!44Naš Prapor" o-sobito priporočamo rojakom, živečim v Clevelandu in okolici, ker prinaša mnogo lokalnih novic. Vsebina tega lista, jezik in pisava je izborna. Rev. J. Škurju iakjreue čestitke in mnogo uspeha na časnikarskem polju!
Nepošteni uradniki na Ellis Islandu.
New York, N. Y. 4. aprila. —
Oblasti so že pred enim mesecem pričele s preiskavo zanimivega slučaja, da je več našel jeniški h uradnikov vlad® goljufalo. Ponarejevali so« razne listine ter izsiljevali od prisiljencev večje svote denarja. Dosedaj je bilo iz služl>e iz puščenih že pet teli nepo^te-nik uradnikov.

Potres v Srbiji.
Belgrad, Jugoslavija, 2. a-
prila. (Po Assoc, Press) Po srbskem ozemlju se ponavljajo močni in gosti potresni sunki; doslej je'bilo že več sto hiš j: rušenih in poškodovanih. Skupno materijalno škodo se ceni nad 30 milijonov dinarjev.
Po nekaterih krajih so oblasti prebivalcem ukazale, da na; se držijo na prostem.
PRISTOPAJTE H K. S. K JEDNOTI.
Bridgeport, Ohio, Ranjki Matija Rogan je bil 1. aprila 1922. od začetka, ali od pristopa v Cenjeni sobrat urednik: — društvo vedno vrli član; z ne-Jako me je presenetila zad- umorno marljivostjo je vedno
nja (13.) številka "Glasila", katero sem od Vas prejel v posebnem zavitku. Živijo! Dosegli smo solventnost pri naši vrli Jednoti.
Kot večletnega odbornika pri društvu me to srčno yesieli; kajti marsikatero grenko je bilo treba p resi i sati od strani članov radi velikih asesmentov. Zdaj smo pa na trdnem. Zdaj jmamo, kar je vsak zaveden član želel.
Častitam naši vrli K.S.K. Jednoti in glavnim, uradnikom na doseglem uspehu!
Bratski pozdrav:
Mihael Kocevar,
tajnik dr. št. 23.
deloval za pridobivanje novih članov, ali za korist in t napredek našega društva, zato ga bomo tem potom fcilrtjoci ženi iskreno soŽalje; pokojnika pa priporočam vse člane v molitev. Jočivaj mimo v tuji zemlji in večna luč naj ti svet!
Martin Težak, predsednik društva št; 29
PREDNAZNANILO.
Društvo sv. Alojzija št. 47 Chicago, HI. priredi svoj letni piknik dne 16. julija 1922 na
LISTNICA UREDNIŠTVA.
T*jnik društva št. 79, in tajnica društva št 80.
Na rokah imamo že dopise ter slik-e štirih parov dvojčkov; čakamo še slike petega para, potem bojno pa takoj vse skupaj s slikami priobčili. A-ko ima še kako društvo, bodisi v odraslem, ali mladinskem oddelku kak par dvojčkov, naj nam v kratkem dopo-šlje njih imena ter slike.
NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jožefa št. 16, Virginia, Minn.
Naznanja se vsem članom (icam) gori omenjenega društ va, da bodemo imeli prihodnjo sejo drugo nedeljo v mesecu a li 9. aprila; ker bo III. nedelja Velika noč, je društvo skleni-lopda se premeni-na drugo ne del4o ali 9. aprila in to velja sa ifjjt za prihodnji mesec.
"iDalje se poživlja vse člane (ice) tega društva, da se pol lHJŠtevino vdekže prihodnje-se-je>9. aprila, da bodete" glasovali glede premembe člena IV. točka 14 in točka 18. Dalje se opominja vse one člane, ki so zaostali z asesme.nti, da poravnajo to pri prihodnji seji; afeo tega ne store, naj vsak sam aebi posledice pripiše.
Dalje naznanjam, da se je tukaj pri nas dne 15. mar. mudil Rev. Dr. Srečko Zamjen, sa-lezijanski duhovnik iz Ljubi ja ne, ter je imel govor o razmerah v starem kraju, ki so v resnici žalostne, ter je profil pomoči za zapuščene otroke. Darovala so društva in posamezniki primerne svote, za to dobro stvar, ter je upati, da bode vsak Slovenec ali Jugoslovan po svoji moči prispeval za to dobro delo. Poglejmo druge narode, koliko so žrtvovali za svojce v Evropi.
Z bratskim pozdravom vsemu članstvu K.S.K. Jednote. Frank L&urich, tajnik.
Društvo sv. Frančiška Saleš. št. 29, Joliet, 111..
S tem naznanjam članom in Članicam našega društva žalostno ves.t, da nam je nemila t zopet iztrgala iz naše sre-enega izmed najstarejših; in najboljših članov — sobrata Matija Rogan-a. Umrl je dne 27. marca t. 1.
Ranjki Matija je bil rojen leta 1&49 v Lokvicah pri Metli-• Jii. V Ameriko je prišel pred 30 loti; tukaj v Jolietu zapušča ženo in nekaj di^igih ožjih sorodnikov. K našemu društvu sv. Frančiška Šaleškega je pristopil 27. januarja 1.1897; torej je spadal k našemu društvu nekaj nad 25 let. pogreb dostojen in lep, katemu ie priredilo društvo, vršil dne 29. marca iz hiti v slovensko oerfeev, tam pa na pokopališče sv.
H, ; t *
Summit, 111.
V imenu našega društva vas cenj. sobratska in druga društva iz Ohicaga uljudno prosim, da bi ta dan ne priredila kake zabave, ker to bi ne bilo niti 2a vas niti za nas dobro.
Sobratski pozdrav
John Kochevar, predsed-
sv. ., da
bo več, ker žal Vam ne bo. _ besede so se glasile prav lilo in proseče iz u®t otroka starega komaj osem let. Zatem je prebral društveni tajnik Frank Peterlin častitko ravno došflo in poslano od gl tajnika Jos. Zalar-ja, Zatem je govoril sobr. Martin Šukle II. nadzornik K.S.KJ. in slednji pa sobr. Johjn Movern, kot us-tanovnik društva. Zatem se jo pričela šaljiva igra na odru. Da je bila igra v resnici šaljiva, ter zanimiva in da so bili navzoči popolnoma zadovoljni nam spričujejo s trditvijo, da niso darovali svote za vstop kakor po navadi, ampak da so imeli dosti šaljive ter zanimive zabave. Da pa je bila igra v resnici izborila, nam spričujejo mnogo številne prošnje za ponovno prireditev te igre.
Nadalje se naznanja vsem članom gori omenjenega društva, da bode društvo opravilo skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo na Cvetno nedeljo dne 9. aprila. Proseni ste, da se
gotovo vsi vdeležite.
Nadalje se naznanja, da se bodo seje od sedaj zanaprej vr
NAZNANILO.	v.. , . •
Iz uradA dr. Jezus Dobri Pas- v	d™TQm'
nočno nedeljo. Določilo se je da bodemo imeli prihodnjo sejo na Ovetnb nedeljo zvečer ob
pol 8. uri (7:30)
Ker bodemo na prihodnji seji glasovali o iniciativnemu predlogu, katerega je stavilo dr. sv. Jožefa št. 53, K. S. K. J.
iz Waukegana, radi tega pridite vsi na sejo.
Vesele velikonočne praznike vsem članom in Članicam K.S. K. Jednote:
John Zaiar, tajnik.
NAZNANILO.
Društvo sv. Antona Pado-vanskega št. 87, K.S.K.J. Joliet, 111. bo imelo velikonočno spoved v soboto zvečer, dne 8. aprila in skupilo sv.- obhajilo pri šesti sv. maši v nedeljo dno 9. aprila.
Vsi člani so naprošeni, da se zberejo ob pol šesti uri v stari šoli z regalijam, in kolikor mogoče v velikem številu. Ob 1 uri popoldne ta dan bo redna imiseČna seja. Upam, da se člani in tudi člaaiice te seje vde-lezijo v polnem številu.
S sobratskim pozdravom do vseh članov in članic:
George Plut, tajnik.
tir št. 49, Pittsburgh, Pa.
S tem se naznanja vsem članom goriomenjenega društva, da se naj vsi brez izjeme vdele-že prihodnje seje, katera se vr v nedeljo dne 16. aprila točno ob 2. uri popoldne. Kateri član se iste seje ne v deleži, zapade kazni $1.00 brez izgovori. Izvzeti so le bolniki in člani, ki prisiljeno delajo.
Na tej seji bo več stvari na dnevnem redui za uvazevanje in rešitev v korist društva in članstva.
Tudi smo dobili glasovnice cd gl. odbora Jednote za znh žanje koi}venčnega asesmenta z 10c na 5c mesečno, na člana in članico. Pozdrav na vse članstvo: Mike Markovič, predsed.
J03. L. Baliorič, tajnik. V Pittsburgh-u, Pa., dne 1. aprila 1922.
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Oirila in Metoda št. 59, Eveleth, Minn.
Naznanja se, da je slavnost 20 letnice društvenega obstanka prinesla lepo svoto v društveno blagajno; čisti preostanek je čez dvesto dolarjev ($200.-00), kar nam je zopet lepo povzdignilo društveno blagajno.
Slovesnost se je vršila vseskozi v najlepšem redu in v za-dovoljnosti. Vse navzoče je pozdravil prvi predsednik društva D. Blatnik ppzdrav se je glasil:
'1 Dragi sobrat je in rojaki: Jaiz kot predsednik društva Vas v imenu društva prav lepo pozdravim, ter se Vam prav srčno zahvaljujem za tako obilen poset nocojšnji večer. Kakor Vam je znano, obhajamo 20 letnico društvenega obstanka sv. Ciril in Metoda št. 59, K.S.K. Jednote, in objednem pa želim, da bi tako zdravi in veseli še vsi skupaj praznovali 25 letnico! V to pa pomagaj Bog.!"
Drugi je pozdravil navzoče član Mladinskega oddelka za moški spol: Jož§t* Peterlin; njegov pozdrav se je glasil: "V imenu . društva sinčkov Mladinskega oddelka, dragi očetje, Vas prav lepo pozdravim, ter Va.s prosim ljubi očetje, da vse Vaše male vpišite v društvo sv. Cirila in Metoda KjS.KJ., da nais bo več, kar Vam ne bo nikdar žal.!"
Zatem je pozdravila navzoče za žensko spol Mlad. oddelka: Agnes Peterlin; njen pozdrav se je glasil: V imenu društva hčerk Mladinskega oddelka, drage matere vas prav lepo pozdravim, ter Vas prosim ljube mamce, da daste vse
S sobratskim.. Vam udani:
pozdravom ODBOR.
ZAHVALA.
Društvo Marije Pomagaj, it 78, K.S.KJ. v Chicagu, se prav
lepo zahvaljuje vsem igralcem in igralkam pri izadnji igri "Na dan sodbe". Kakor ^ loj, tako so se tudi sedaj vsi igralci potrudili v vsej mo-da je tudi ta igra nad vse dobro izpadla. Še enkrat vam torej, društvo vsem izreka stokratno hvalo in Bog plačaj! ....^...... '--
Da se je igra tako izborno obnesla, gre pa tudi hvala našemu g. župniku, Rev. K. Za-" krajšku, ki so imeli igro v oskrbi kot režiser. Iskrena hvala ter povrni Vam Bog!
Velika zahvala gre tudi predsedniku društva "Adri-ja" za tako lepe pevske točke; društvo Marije Pomagaj Vam jo hvaležno ter Vam bode ob priliki tudi v dejanju izkazalo hvaležnost za vašo nakloi^je-nost.
Najlepša hvala pa še Miss A.' Kozjek in Mr. Phil. Niles-u, sinu ugledne sosedne nemške /družine, ki sta očarala vse poslušalce s prelepili! ubranim petjem. Obema iskrena hvala!
Tudi Miss. S. Hočevar je žela burno pohvalo za njen prijazni soloapev "Yoo —Hoo"; tudi njej se društvo lepo zahvaljuje.
Nadalje se društvo Marije Pomagaj zahvaljuje še vsem
udeležencem igre; igra je bila vsled slabega vremena nepričakovano dobro obiskana. Društvo ve oeniti dobro voljo vseh tistih,, ki so se vdeležili igre in se vsem lepo zahvalju-je. __	;
Za društvo Marije Pomagaj št. 78, K.S.K. Jednote: , Mary Gregorič, preds.
Mary Blaj, tajnica.
Gertr. Volkar, zastop.
Chicago, 111., dne 23. marca 1922.
NAZNANILO.
Iz urada društva Marije Pomagaj št. 79, K.S.KJ. v Wau-►ketgan, 111., se naznanja vsem članom, da bode imelo društvo velikonočno spovod v soboto zvečer 8. aprila in naslednji dan pri prvi sv. maši pa skupno sv. obhajilo. Želeti bi bilo, da bi se vsi člani zgoraj omenjenega društva vdeležili skupnega sv. "Obhajila. Nadalje naiznanja, da je bito na zadnji redni seji sklenjeno, da se prestavi prihodnjo sejo, katera bi
NAZNANILO
Tem potom se naznanja v-seni članom društva sv. Roka št, 113, it.S.K. Jednote v Denver,, Colo., da se prihodnje seje vdeieže v polnem številu, ker bo dosti važnih reči na dnevnem redu; mod tem bo tudi splošno glasovanje za nekatere točke Jednotinihi pravil, ki so ^edaj v veljavi, da bi se jih razveljavilo in nadomestilo z drugimi. Nebom pa navajal ttfkaj vsega kako in kaj, ampak samo prosim člane, da bi se prihodnje seje gotovo vdelii žili. Ker se bo vse bolj natanko pojasnilo. Naj še omenim, da je naše društvo imelo svojo velikonočno spoved dne 19. marca; in bi prosil še. ostale, kateri še niso opravili svojih dolžnosti, da to store v določenem času; če se kateremu
jasno dokaže, da ni opravil svo jih verskih dolžnosti, bode enostavno suspendan, ker stdaj ni nobenega izgovora.
S sobratskim pozdravom: Joe Erjavec, tajnik.
Društvo Marije Mil. Polne št.
114 Steelton, Pa.
V imenu našega društva naznanjam našim rojakom v Steeiton, da bode naše društv6 M. M. P. priredilo zabavo dne 17. aprila v proslavo 15 letnice ustanovitve društva. Zatore, prosim vse cenjene rojake in rojakinje*, da nas obiščejo v o-bilnem številu, kajti to bo druga zabava v 15 letih. .
CV njene sosestre, prosim, da se potrudite, da bode zabava kar najboljše uspela. Dragi mi rojakinje v Steltonu, pro *sim vas, da se malo bolj zanimate za društvo, ter pristopite, da nas bode večje število. Sicer je naše društvo precej le po napredovalo, kajti v preteklem letu se je društvo pom nicžilo za lepo število članic Ali to so večinoma druge narodnosti in le malo Slovenk; zatorej Slovenke na noge. Zdramite se in pristopajte v naše društvo in prepričale se bodete kako lep mir in sloga vlada med nami in kako točno in brez zaprek izplačujemo bolniško, podporo. Drage rojakinje,-iznebite se naše stare slovenske bolezni: mržnje pri društvu. Bodimo vse enega duha in misli. Vsem naj bode eno geslo to-je: napredek društva, s tem bodem6 veliko dosegli ker v slogi je moč-
Pofcdnw vsiem rojakom sirom Amerike.
4>.if Marija Starašinič, preds.
potom opozarjajo, ima v oporoki (certi-samo $100.00 za pogrebne stroške določeno, naj prinese svojo oporoko (certifikat) na društveno sejo, da ** isto preuredi, ker s $100.00 danes ni mogoče napraviti pogreba, oziroma plačati stroškov za pokojnim članom po predpisanih pravili; društvo tudi-nima denarja za pokritje takih stroškov, in kdor si noče sam že pi^j preskrbeti za dostojen in katoliški pogreb ob slučaju njegove smrti, društvo ne prevzema nobene odgovornosti kako bo dotičniik pokopan.
Prihodnja društvena seja se ne bo vršila dne 16. aprila za mesec april, ampak dne 23. aprila popoldne pol 2. uri. Vsak član naj pazi, da plača svoje mesečno doneske pravočasno, ker elrugače že sam ve, kaj se mu lahko pripeti. Do 25. dne v mesecu mora biti denar (a-ses.) že v glavnem uradu Jednote ne, pa v žepu članov.
Opominjam vas tudi, da boste sedaj, ko je bolj malo dela tukaj, kakor tudi drugod, paz no prečitali pravila K.S.K. Jednote in se po njih ravnali in tako tudi spolnovali svoje dolžnosti napram Jednoti in društvu. Velikonočni čas je tukaj in vsak kristjan ve in mora znati kaj je njegova dolžnost in pcwttbno člani katoliš kili organizacij,kot je naša; torej da boste izvršili kar ste se opraviti zavezali ako ne,naj posledice vsak sam sebi pripiše ne pa drugim. S pozdravom:	- 1
Frank Kerzich, tajnik.
našega verskega mišljenja, katoličana.
Idite torej dno 8. aprila na volišče in oddajte zanje svoj glas. Volitev traja od 7. do 5 ure. Volilci zapadni strani (West Side) morate iti v Broadway solo blizu Western Ave;
folilci na iztočni strani pa v Marshjevo šolo na Caas in Her-ki mer cesti. Ženske tudi lahko volijo. Oddajte glasove za gorinavedene dva kandidata! Opozarjamo tudi na posebna Oglasa teh kandidatov priobče-na v današnji številki tega lista!
Prihodnji torek, dne 11. aprila se vršijo primarne volitve. Za našega kandidata okrajne-Iga klerka (Court Clerk) pri teh [volitvah je bil dosedaj indosi-Iran nas domačin in rojak Frank J. Gospodaric, župan iz [Rockdale, lil. Naša narodna [dolžnost je, da dne 11. aprila
oddamo vsi svoje glasovnice za [Slovenca Frank Gospodarit a, za ta urad*
Odbor.
. Osebna vest.
Dr. Martin J. Ivec, bivši vr hovni zdravnik K.S.K.J., ki je tokom zadnjih osemnajst let izvrševal svojo prakso v naši, jolietski naselbini, jo dne 3. a-prila odpotoval proti New Yor-ku, kjer se bo dne 8. t. m. vkrcal na parnik *4Lapland" in odpotoval v London, na Angleško.
Sopris, Colo. Kakor so že razni angleški in tudi drugi listi poročali, se je dne 24. marca t. 1. popoldne ob 3. uri v tukajšnjem premogdVniku pripetila j velika razstrelba. Kako žalostno je bilo gledati, žene, matere in otroke, ki so pred rovom jokaje klicali vsak svojega ponesrečenca. Pa ti klici so bili žal zaman! Vse prčkasno! Nekaj premogarjev je kar na kose raztrgalo, da jih ni mogoče spoznati. Ubitih je vseh skupaj 18; največ med žrtvami je Italijanov in Mehikancev. Zvedel sem, da sta pri tej razstrelbi našla smrt tudi dva Slovenca, brata Frank in Matija llenič ali Jeleničt doma nekje na Notranjskem. Ponesrečenca sta oba oženjena. »
Tudi jaz delam v onem rovu. K sreči sem pa oni dan doma ostal ter hvala Bogu si tako rešil življenje. Kar sem v Ameriki še "ših-tov" naredil, sem se prej vedno zaščit niči premogarjev sv. Barbari priporočil. Na ta način sem že trikrat nesreči ušel. Bojim se le, da me bo enkrat nesreča le prehitela, ker ista nikdar ne počiva.
. Tukaj nimamo podpornih društev, ker nas Slovencev ni dosti naseljenih. Jaz sem le na potnem listu in spadam k dr. št. 56 K. S. K. J. Pozdrav,
John Skufca,
Box 202, Sopris, Colo.
NAZNANILO.
C'lani dr. Marija sv. Rožnega ie imela vršiti ravpo na veliko- Venca št. 131, v Aurora Minn.,
IZ URADA
ZVeze slovenskih amer. volil-cev za okraj Will, Joliet, 111.
Naša, še mlada politična organizacija ima te dni prvič dejansko na plan stopiti, ker so okrajne volitve pred durmi.
Prihodnjo soboto, dne 8. a; prila se vršijo volitve šolskih nadzornikov našega mesta. Ta urad je zelo važen, ker imajo ti nadzorniki vrhovno oblast in vodstvo javnih šol v svojih rokah. Ker je ta sistem baš dandanos tukaj v Jolietu zelo slab, da moramo za šole plačevati največ davka v celi deželi, radi tega bi bilo prav, postaviti v ta uradnove in boljšo može, da se zniža šolske davke.	• ' *
Naša politična organizacija Vam toplo priporoča naslednja dva kandidata za okrajna šolska nadzornika:
Mr. A.A. Offerman-a, kandidat za zapadno stran (West. Side.) in Joseph T. O'Neil, kandidat (at Large) za oba okraja: na zapadni in iztočni strani.
Ta dva kandidata sta oba j
DR. MARTIN J. IVEC.
Naš rojak in sobrat Dr. Ivec bo ostal v Londonu za leto dni, kjer bo obiskoval tamošnjo londonsko bolnišnico, da se v svoji praksi š<e bolj i z veži) a. Londonska zdravniška šola v oni bolnišnici je. na celem svetu najbolj znana in sloveča.
Po dovršenem prakticiranju se Dr. Ivec zopet'na«zaj v Joliet vrne. Vsem jolietekim Slovencem želi najboljšega
zdravja ter jim kliče: 4 4 Na zo-petno svidenje!" . G. doktorju želimo srečno potovanje, mnogo uspeha in pa srečen povratek!
$25,000 Drive.
Predragi farani cerkve sv. Cirila
in Metoda, v Sheboygan, Wise.!
Slovenci, Hrvati in drugi Slovani v Sheboygan, Wisconsin, smo se zavzeli, da izplačamo v teku dveh let $25,000 dolga na naši cerkvi. Zares je to velika svota. ali kaj hočemo? Mi smo finančno primorani ta dolg izplačati in to iz dveh glavnih vzrokov.
Prvič: Cerkveni dolg skoraj $45,000 zahteva letč za letom visoke obresti in nam uničuje vsak napredek.
Ako bi nam ne'bilo" treba plačati teh obresti, mi bi prav lahko odplačevali, vsako leto tri tisoč dolarjev na glavnico, in uaša fara bi bila danes brez vsacega dolga.
Drngič: Gospodarstvo pri naši fari je bilo od začetka do danes na slabi business podlagi. Vedno se je računalo le na dobro voljo naroda. Nismo pa nikdar prišli do prepričanja, da je dolžnost vsakega podpirati domačo cerkev, in to vsako leto in ne samo kadar bi se kateremu zljubilo. Pri drugih župnijah pokrivajo dohodki od sedežev vse stroške; pri na* pa še letnih obresti ne pokrijejo. Kje so pa ^e drugi cerkveni stroški? Kako nespametni) nekatefi govore: . Kam pa gre naš denar? Ako bi se vodilo cerkveno gospodarstvo na isti podlagi* kakor se vodi pri naših društvih, potem bi bila naša cerkev danes na trdnem stališču. Vsak rojak, ki si je ku-
pil svoj dom, dobro gospodari. Na ši trgovci Napredujejo. Naša društva cveto. Zares lepo se je razvila naša naselbina v zadnjih letih. Ali naj ostane naša eerkev najzadnja, ki v resnici zasluži prvo mesto ? Ali, ni dolžnost vsakega Slovenca, Hrvatov in vseh Slovanov, da postavimo gospodarstvo pri naši cerkvi enkrat za vselej 110 dobro business podlago.
Xi samo želja dobrih in poštenih mož in žena, fantov in deklet, da ITi rešili to težko finančno vprašanje; ampak obstoj župnije SV. CIRILA IN METODA zahteva, da združimo svoje moči, do zmage.
Kako bomo prišli do tega? Dvanajst let nazaj, ko smo o3tanoviU župnijo, Sv. Cirila in Metoda, je bilo premoženje Slovencev in Hrvatov v Sheboygan, Wisconsin zelo malenkostno.
Mogoče ni bilo niti deset družin, da bi imele svoj lastni dom. Da nes je gotovo 250 družin v svojih lastnih hišah. Tudi naši trgovci so dobro napredovali.
Skupno premoženje vseh je danes gotovo stokrat večje kakor pred dvajsetimi leti, kar je v res niči vse hvale vredno.
Za ustanovitev fare so približno darovali eden k drugemu po $10 do $25. Toraj ako imamo še tako dobro voljo in srce za cerkev kakor takrat, potem je naše finančno vprašanje prav lahko rešeno, ako bi vsak daroval vsaj desetkrat toliko kakor je dal pred dvanajstimi leti. Nobenemu bi se veliko ne poznalo in cerkev bi stala na trdni podlagi.
Ker se je ustanoviteljem naše fare v tem času pridružilo veliko število dobrih družin, fantov in deklet, bode najbolje, ako se $25,000 razdeli med vse. Na ta način se ne bode delala krivica nikomur, kar je dolžnost vseh po svoji moči podpirati cerkev in vsak bo vedel koliko se pričakuje od posameznika.
Ako razdelimo cerkveni dolg od $25,000 med 500 družin, samcev, fantov in deklet pridemo do sledečega računa:	'
50 ljudi po $100.00 znaša $ 5,000 100 ljudi po $75.00 znaša 7,500 150 ljudi po $50.00 znaša 7,500 200 ljudi po $25.00 znaša 5,000
GLASILO K. S. K. JEDNOTE 5. APRILA 192J.
. '_____________- --.. ———
sovo, spričo vrieh sramotno premaganih in podleglih Herodov, spričo vsega nerazrušrvnega dola Kristusovega na zemlji, spričo vsega blagoslova, ki ga jo razlilo in ga še neprestano
u H^H	j razliva krščanstvo po svetu —
bresti sest mesecev. .Vendar se	, *	..
pričakuje, da se na vseh notah v nevere nfego vere! A\\ se
Drugič: Izdajo se bančne note, katere bo vsak posameznik izplačeval direktno banki. Na ta način bo to podjetje veliko bolj sigurno in veliko manj dela za vse.
Tretjič: Note po $25.00 bodo brez obresti za tri mesece. Note od $50.00 do $100.00 bodo brez o-
500	Skupno	$25,000
Kdor se obveže za $25.00 si to svoto lahko prihrani v enem letu, ako dene na stran v ta namen vsak teden 50c. ^
To se pričakuje od vseh deklet, mlajših fantov in tistih, ki so pred kratkem prišli iz starega kraja. Kdor se obveže za petdeset dolarjev, si lahko prihrani v enem letu, ako dene na stran po en dolar na teden. Po petdeset dolarjev se pričakuje od mlajših družin in vseh fantov od 18 let naprej.
Po $75.00 in $100.00 se pričakuje od družin, ki imajo svoja domovja in od trgovcev.
Toraj ako se petsto ljudi združi in razdeli po zgoraj označeni lestvici pridemo do $25,000.
Ker je pa v Sheboyganu nad tisoč naših delavcev, ne da bi šteli naše žene in mlajše otroke m če bi se vsi združili za edino našo skupno podjetje za cerkev, potem smo v stanu izplačati ne samo $25,000 temveč ves dolg.
Res je, da siliti ne moremo nikogar. Vsak naj stori svojo dolžnost dobrovoljno. Vedite pa vsi, da tu se gre za obstoj fare, za naše poštenje in za dobro ime Sheboj-ganske naselbine.
Kdor sedaj ne pomdga, ko smo v veliki potrebi, ta ni dober Slo venec, Hrvat ali Slovan, on je slab .katoličan .ali celo odpadnik. Kdor sedaj ne mara pomagati, ta nima pričakovati nobenih pravic pri fari ne pri krstih, porokah in pogrebih. Taki ne bodo
teku treh mesecev izplača polovica ali saj tretjina.
četrtič: V slučaju, da kdo potrebuje cerkev, ki ni član in kateri ni pomagal pri izplačanju dolga, mora dotični plačati poleg $10 za sedež, še $25 na. dol g; to velja do prvega julija 1922, pozneje se bo zahtevalo $50 na-dolg in po $10 za sedež vsako leto. Da ne bo ta svota preveč narastla, je najbolj ako prične vsaj takoj odplačevati.
Petič: Ako župnik kateremu nečlanu spregleda, ali se da pregovoriti mora župnik sam izplačati cerkvi dotično svoto.
Isto velja tudi za cerkvene odbornike.
Šestič: Izvzeti bodo samo tisti, ki so v resnici revni, ako so dobri katoličani.
Najboljši dokaz, da smo se resno lotili težkega finančnega vprašanja pri cerkvi je to, da je bila zgoraj omenjena rezolucija enoglasno sprejeta na cerkveni seji. Mi vsi razumemo položaj naše fare, mi vsi smo zato, da se enkrat za vselej napravi red pri naši cerkvi. Toraj na delo vsi! Vsak naj stori svojo dolžnost in vsak naj pridno agitira med svojimi prijatelji in znanci, da tem preje pridemo do zaželjenega cilja. Ne o-zirajte se na sovražnike cerkve. Vedno se zavedajte da je za nami veliko število katoličanov v Sheboygan, Wisconsin, kateri bodo z nami sodelovali in priredili veliki bazar v korist naše šole. Toraj vse župnije združene so za nas. Le pogumno naprej! Leto 1922. bo za našo naselbino poleg leta 1910., ko se je fara ustanovila najvažnejše. Fara Sv. Cirila in Metoda bo s tem prišla na trdno podlago v teku dveh let. Kaj takega dosedaj ni zaogla niti ena slovenska ali hrvatska fara v Ameriki in glas sheboyganske naselbine se bo čul od Atlantika do Pacifika, kajti naša fara bode izmed vseh finančno najbolje urejena.
Gospodarski odbor. Opomba uredništva:
Vposlano nam gornjo okrožnico priobčujemo dobri stvari na ljubo. Zaeno smo prejeli tudi izretek ti-redniškega članka iz lista Sheboygan Press-Telegram" z dne 22. jgrnjeni in marca t. 1. pod naslovom: "Obligation We must Meet." (Dolžnost, katero moramo izvršiti.)
Dasiravno urednik navedenega lista ni katoličan, vendar toplo priporoča tudi svojim čitateljem, da rraj pomagajo sloveusko-hrvat-ski cerkvi Sv. Cirila in Metoda v tej kampanji za odplačilo cerkvenega dolga in dogradbo slovenske farne (katol.) šole„

Brez vere.
Devet govorov o neveri.
V stolni cerkvi v Ljubljani govoril Dr. Mihale Opeka
Stolni'kanonik in učitelj homi-letike na vseučilišču v Ljubljani.
DRUGI DEL.
I
Iz Egipta, kamor *je bil ube-žal pred krvoločnim Herodom, se Jeaus vrača, (Nedelja v o-srnini Obrezo v. Gospodove-
ga)', da se izpolni na njem tudi nikdar j tista prerokba Ozejeva, v kate-sprejeti v drugih farah v Sheboy-|ri gOV(>ri Bog rekoč: -Iz E-
ganu ali izven Sheboygana. To ni vprašanje ali kdo pogostoma ali rejlko zahaja v cerkev, ker stroški pri cerkvi so vse eno, vsako leto vsak mesec, vsak dan. Nihče ne more pričakovati, da bi samo polovica ljudi podpirala našo eerkev in da bi se njim drugi smejali. Kdor cerkev potrebuje, ta naj jo tudi podpira!
RESOLUCIJA.
Mi združeni Slovenci, Hrvati in drugi Slovani na cerkveni seji dne 12. marca 1922. v Sheboygan, Wisconsin, smo se zavzeli, da rešimo svojo faro in jo enkrat za vselej postavimo na dobro finančno podlago s tem, da izplačamfo v teku dveh let $25,000 katera svota naj se razdeli na podlagi zgoraj označene lestvice.
Da se ta naša resolucija udej-stvi in da pridemo do. pravega cilja, se bomo strogo držali sledečega programa:
Prvič: Ves denar, kateri se na-kolekta v ta namen, se naloži kot poseben sklad na Security National Bank v Sheboygan, Wisconsin i» se porabi za isplačanje starega dolga. Oskrbnik tega sklada bo Mr. George Heller in trije mo/.je izvoljeni od faranov.
gipta sem poklical svojega- Sina. (Oz. 11, 1.) Herod je bil pnvi, ki je preganjal Kristusa. Za njim so ga preganjali drugi. Veliki duhovni, pismarji in farizeji so ga sovražili, izdali v smrt im pribili na križ. In pod križem so se za vse prihodnje čase ljudje ločili v dva tabora — v ene, ki se s stotnikom pod križem v vseh; stoletjih trkajo na prsi in spoznavajo: Resnično, ta je Sin božji! — in v druge, ki z zasmehovalci pod križem vsa stoletja zmajujejo •z glavami, češ: Naj sam sebi pomaga, naj pomaga svojemu nauku, svoji Oerkvi — a-ko je on Kristus, izvoljeni božji! ' (Luk. 23, 35.) Na eni strani vera, na druJgi nevera —; in če pogledamo na današnjo dobo in če ne varaja ^namenja:
več je nevere, nego. vere!----
Prečudna stvar! Spričo vseh čudežev, ki} so spremljali že [rojstvo in otroško dobo Jezu-
it s bližamo tistim poslednjim rasoni, O katerih je pisano: Kadar boSin človekov prišel (namreč m sodnji dan), bq mar (še) našel vero na zemlji! (Luk. 18, 8.) Ali odkod je to tako? Kateri, kakšni so vzroki te splošne nevere, M je zlasti ta naš čas tako zavladal po zemlji? Ali vam nisem pred nedavnim — če se še spominjate — jasno dokazoval,'da je nevera nespamet in slepota, da jo greh in veliko zadolžen je1, <Ja je nesreča in si-roščina za člewka? Kako te daj, da se nevera širi, f$Ti — zlasti po mestih — kakor bi bila neizmerna časna in večna dobrota ter blagoslov?.... Dobro, govoril vam bom o vzrok i ii nevere. Prisil vas bom potrpljenja, če se mi bo predmet razlogu i 1 zopet na več govorov. Obdelal bom, kar mogoče, le najgotovejše vzroke, zlasti tiste, katerih se varujmo mi. Danes vam za začsetek pokažem e-nega, ki ga je dosti celo, koder bi ga človek ne pričakoval. Pravi se mu verska nevednost. Poslušajte!
Pravične so besede, ki jih je zapisal papež Pij X. v svoji okrožnici z dne, 15. aprila 1905, s katerimi je označil nevednost v verskih stvareh kot enega glavnih vzrokov, da propada vera med ljudmi. — In ne mislimo morda samo preprostega ljudstva, pravi papež, marveč] tudi in prav posebno še one, katedri niso brez duha in izobrazbe in so v svetni učenosti prav dobro podkovani, glede vere pa tjavetndan in nespametno žive. Težko je povedati, v kako gosto temo so le~ti mnogokrat za-kar je še bolj obžalovanja vnedno — niti ne | znajo še o nji. O najvišjem
Začetniku in Vladafrgu vseh reči, o Bogu, o razumevanju krščanske vere kaj premišljevati, jim skoro v glavo ne pade; zato tudi ne vedo nič o tem.
Resnično, predragi! Nevednosti o vsem, kar se tiče Boga in vere, je vse preveč tudi sicer izobraženim svetom. Ta nevednost ima različne stopinje. Nekateri ne vedo o krščanskih resnicah in zapovedih takorekoč prav nič; niti pojma nimajo o verskih. Pripoveduj je nekje Alban Stolz, da je nekoč na smr,t previdel stifrega kmečkega moža, katerega je, preden mu je podelil sveto popotnico, vprašal, če ve, kdo je v tem zakramentu pričujoč. Mož ni vedel nič, Z vprašujo-čim glasom je dejal, če ne morda sv. Jožef?...-. Alban Stolz zatrjuje, da je bil mož čisto pri zavesti. — To je seveda želo hud slučaj. Toda Bog ve, da bi človek dandanašnji še marsikomu — ne samo na kmetih, marVeč tudi v mestu — ne storil nikaikšne krivice, še bi mu dejal, da je prav tako neveden kot ta možakar. Nič pa nič! So iz krščanskih družin — vsaj po imeJiu—, krščeni — toda v vsem, v kar uvaja sv. krst, docela nauki. Jasno je, da tu ne more biti govora o ve-ri, kje:* ni nikafceiga znanja tega, kar je verovati treba. — Drugi poznajo nekaj verskih resnic, a malo in nemara niti ne najvažnejših. Tem se mbra zdeti krščanski zveličavni nauk kakor podoba, na kateri je vse "polno lisastih madežev; kakor soha, kateri so odbiti nos, ušesa, roke, noge; kakor knjiga, iz katere so iztrgani številni listi. Kako bodo ljudje ljubili tak nauk? Kako mu podvrgli svoj razum? Kako se ne zavedajo, da je tatka okrnjena Vera samo v njihovi domišljiji, nikakor pa ne v dejanju
in resnici! — Se dragi (in teh je nemara največ) poznajo verske resnice, toda Bog zna kako
pokvarjene, popačene! V svoji glavi imajo namesto vzvišenih venskih naukov pohabi jemo spa Ive, strahove, bodisi da 80 si jih ustvarili sami, bodisi da so jim jih ustvarili drogi. Kaj čuda, če obrnejo od njih stran, če jih za.mr.zo! —Jaz bi veroval v Boga, je pisal Goethe Edlvormannu, toda moral bi (potom) tudi verovati, da so trije eden in eden trije; to pa bi upiralo resnicoljubnemu čutu moje duše____Iz idr besed samih je radvidno, kakršno pot v or bo pravega nauka o prosv. Trojici je moral imeti v svoji fantaziji ta nemški mož! Zakaj če bi vedel pristni nauk o tej visoki skrivnosti, pač no bi govoril tako površno in nes-pam:tno. — Sto in tisoč drugih pa si zopet vbijo v glavo, da uči Cerkev nekaj, česar ne uči n. pr. o postanku sveta, o s t varjen ju človeka, o Kristusu, o Mariji, o češčenju svetnikov, o papeževi nezmotljivosti in tako dalje — o'vse m imajo kdo ve odkod napačne, potvorjenje, pojme, stavke, ki niso nikoli bili krščanskokatoliška vera, a <>nif hočejo, da so bili, da so — in se izgovarjajo, da njihov razum kaj takega sprejeti ne more.----Stara zgodba je to! Saj
so tudi na početku krščanstva poganski modrijani z vso res-
jih v svoji nevednosti svet — tudi učeni svet — velikokrat zmotno predstavlja (Dalje prih.)
JOSEPH T. 0'NEIL
AKO HOČETE?
da se sedanji šolski sistem v
mestu Joliet izboljša; da se zniža velike davke za šole, ki vsako leto naraščajo: GLASUJTE DNE 8. APE. ZA
Joseph T. 0'Neil
kandidata za šolskega nadzornika (at large). (School Inspector at Large)
za iztočno ter zapadno stran ... (Kast and West ,Side.)... Naredite križec pred njegovim imenom.
Slovenci in Slovenke! Idite vsi na volišče dne 8. aprila!
v spremstvu močnega ropot a n-ja v obliki drdralnicc, premika *
svoje roko ob želodcu gori 7rt'&
doli in konečno da bolniku ne-| kak čudovit prašek. Niša i
stopinja v civilizaciji je vseka-f; kor veliko naprednejša od teh starih nav£d|v vraže. Nas napredek se je dvignil v znan- ; stvu zdravilstva, v visoko zdravstveno vodo. Tri nerjevo grenko vino ia eno teh zdravil. Njega sestav je iz najboljših odvajalnih zelišč poraznih v Nravstveni vedi, torej tudi popolnoma zanesljiv za slučaj, zgube slasti do jedil, zaprtni-ce, slabe prebave, glavobola, splošne onemoglosti in drugih [navadnih spomladanskih bo-lelzni. Kupite Mi steklenico) Trnerjevega grenkega vina še danes pri vašem lekarnarju a-1 i trgovcu z zd rav ili! (Ad v.)
SEVEDA JE ODVISNO.
Pred ne dolgo časa. je v Indiji bila položena vdova poleg
svojega mrtvega soproga na nebo mislili, da kristjani moli- mrtvaški oder in pridružila se
jo (oprostite, če moram praviti take sfvar), da molijo brezumno žival, na križ pribito; da pri svojih bogoslužnih sestankih uživajo človeško meso; da snujejo zarote zoper vladarje; ) in podobne brezbožne abotnos-ti — in so zaničevali krščanstvo----Po pralvici bi ga zaničevali, če bi kaj takega res bilo — in po pravici bi obračal svet hrbet resnicam krščanstva, če bi bile? take, kakršne si
svojemu odhajajočemu soprogu do skrajnosti, položili so jo poleg njega v peč, kjer sta bi U »skupno v pepel j Ona Tu bi se mudila prilika za klicanje domače policije, da bi to preprečila. Torej kakor sami vidite, je vse odvisno, kje kdo živi in prefbiva. V srednji Afriki kadar kak načelnik trpi vsled želodčne nerodnosti, pokliče zdravniškega moža — kateri moli za njegovo zdravje, poje
PROŠNJA.
Cenjeni mi domačini in rojaki iz Uršnihsel, Dobindola, Makute in Lubena!
Josip Kulovec (Mežnarjev Jože) sedanji župan iz Ursnihsel tor o-kolice mi je poslal ganljivo prošnjo, da bi njegovi, zdaj v Ameriki bivajoči rojaki ter domačini, vsak po svoji moči kako svotieo darovali za nabavo treh novih zvonov za cerkev v Uršnihselih.
Kdor je doma iz gorinavedenih vasi ali bližine, in kdor se tudi v tujini še rad spominja svojih ladih let v rojstnem kraju, dotič-nik naj pošlje svoj skromen dar za zvonove na podpisanega. .Taz obljubim, da bom poslal vsak prejeti cent na pristojno mesto.
Mežnarjev Jože mi dalje piše, da se bo v cerkvi izpred oltarja bralo ime vsakega ameriškega darovalca; in za vsakega, ki bo daroval najmanj $1 (en dol.) se bo pri tej cerkvi zvonilo v slučaju njegove smrti.
Ne pozabimo svoje rojstne vasice !
Pozdrav vsem rojakom,
Anton Jakše, 10746 Buffalo Ave. So. Chicago, HL
i (Advertisement.)

Priporočilo
SLOVENSKIM VOLILCEM IN VOLILKAM XI. KONGRESNEGA DISTRIKTA OKRAJEV WILL, DU PAGE IN McHENRY V DRŽAVI, ILLINOIS.
i__ •
Kakor znano, je naš kongres-nik za državno zbornico v "\Vash-ingtonu, Hon I. C. Copley zopetni kandidat republikanske stranke pri primarnih volitvah dne 11. aprila 1922.
Kot državljan volilec in stanov-nik v tem okraju se moram o delovanju Hon. I. C. Copley-a, kot našega kongresnika pohvalno izreči, ker je šel tudi nam Slovencem rad in večkrat na roke".
Na razpolago so slučaji in dokazi ko je Hon. Copley za časa minule svetovne vojne izposloval več našim slovenskim mladeničem, da so bili oproščeni vojaške službe vsled
Kongresnik Ira C. Copley.
želje in prošnje njih staršev, da so jih potem doma podpirali ter njih družino.
v Dne 20.. junija 1919 je bil vsled priporočila našega kongresnika Hon. Copleya celo s Francoske fronte domov poslan nek slovenski vojak, edini sin neke slovenske družine v Jolietu, vsled odredbe samega generala Pershinga; tozadevno pismo imam jaz na rokah.
Dne 22. sept. 1920 je Hon. Copley izposloval pri državnem tajniku dovoljenje za potovanje nekega potnika iz Jugoslavije semkaj v Joliet, dasiravno je bilo isti čas potovanje v Ameriko prepovedano.
Bas zadnje dni sem se obrnil na Hon. I. C. Copley-a, da naj na pristojnem mestu v Washingtonu izposluje izplačilo neizplačanih posmrt-nin članov K. S. K. J. koje posmrtnine ima v rokah Alien Property Custodian. Dobil sem že ugoden odgovor, da bo vlada ves ta denar K. S. K. J. v najkrajšem času vrnila. Vse to so zasluge našega kon-
. grešnika Hon. I. C. Copley-a.
Jaz vsled tega Hon. I. C. Copleya vsem našim slovenskim volilcem
in volilkam za zopetno nominacijo oziroma izvolitve toplo priporočam.
N	JOSIP ZALAR,
i	p v j	Joliet, 111.
Političen oglas. Advertisement.)
* ®wm
WISKmmm
JOLIET, ILL.
mm t
t jBp* 4
.11.20 , .|2.00 .$3.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and In the interest of the order.
Issued every Wednesday.
N. Chicago St.
OFFICE; Phone: 104a
JOLIET, ILL.
. 11.20
Subscription price:
Por Members, per year........«••«•»......................^^
for Nonmembers ••••••••••.•	•• • • nst*••»sr.•.«?••»••••
for Foreign Countries ..... .t. ......... .t. ...ty.fwwm^—'kf.....f3.ft
Zgodovina premogarskih stavk in unij.
V	zgodovini premogovne industrije najdemo, da so se stavke premogarjev vršile že tekom zadnjih 75 let, odkar se je pri nas ta industrija razvijala. Sprva je prišlo do kake stavke le v bolj redkih slučajih in so bile lokalnega pomena. Stavke, kakoršna je sedaj na dnevnem redu pa še ne pomnimo.
V	obče so velike premogarske stavke trajale nad mesec dni; najdlje so 1. 1902 stavkali antracitni premogarji in sicer nad 5 mesecev ozir (23 tednov).	v
Doslej pomnimo pet znanih, ali velikih stavk te vrste:
Leta 1894— je izbruhnila prva splošna stavka v okrajih mehkega premoga. Stavko je napovedala Unija premogarjev, 44United Mine Workers of America" vsled tega, da bi se staro plačilno lestvico zopet uveljavilo, ker se je mezdo vsled znane panike 1. 1893 znižalo. Tedaj je samo v štirih državah stav-, kalo okrog 160,000 premogai^jev. Ta stavka je bila zelo burna in je prišlo med stavkarji, skebi ter miličarji večkrat do resnega spopada.
Prvi poizkus v svrho dosege sporazuma se je ponesrečil; pač se je pa na drugi konferenci stavkarjev in operatorjev sprejelo novo plačilno lestvico.
Leta 1897. — 4 julija je na poziv predsednika U. M. W. of A. ostavilo delo 150,000 unijskih premogarjev iz vzroka, da se izčrpa velikanske zaloge nakopanega premoga. Lastniki premogovnikov so zagrozili rudarjem znižati plačo, ker premoga niso mogli po določenih cenah prodati. Ta stavka je trajala 12 mesecev, ali toliko časa, da se je vso zalogo premoga razprodalo.
V	zgodovini organiziranih premogarjev je bila edino to nad vse uspešno izvršena stavka.
Leta 1900. — so zastavkali antracitni premogarji od meseca septembra do meseca oktobra. Na stavki je bilo 132,000 premogarjev. StaVkarji so s tem zmagali, da so dobili od 10 do 16 odstotkov povišano plačo.
• Leta 1902. — Veliko stavko antracitnih premogarjev je o-klical Join! Mitchell, bivši predsednik U. M. W. of A. Navedena stavka je trajala 23 tednov, od maja do oktobra in se je iste udeležilo 140,000 premogarjev. Se tedaj živeči predsednik Roosevelt je v svrho poravnave te stavke sklical posebno komisijo, koji se je posrečilo doseči 10 odstotno povišanje plače premogarjem; tedaj se je tudi obnovilo unijsko pogodbo za dobo 3 let, (do-1. aprila 1906.) -
Leta 1919. — Meseca novembra tega leta jo bila proglašena splošno stavka premogarjev v okrajih mehkega premoga;, te stavke se je vdfcležilo 395,000 unijskih premogarjev. V tej stavki je posredoval bivši predsednikJWilson in izposloval premogarjem 27 odstotno povišanje plače. To povišanje je bilo za en slučaj, ali za enkrat najvišje tekom vseh stavk premogovne industrije.
Tekom vseh dosedanjih stavk, velikih ali malih niso premogarji v obče vedno vsega dosegli; bodisi že povišanje plače, ali pa izboljšanje delavskih razmer; pri tem so pač imele kom-panije več uspeha. Eden izmed teh uspehov je bilo uničenje' dveh prvih premogarskih unij in sicer eta 1860 ustanovljena Narodna organizacija rudarjev in Delavska podporna zveza. Prva je na pritisk operatorjev prenehala poslovati koncem civilne vojne,druga je pa zasipala 1.1871 po 15 letnem poslovanju.
Prva stavka premogarjev se je. v Združenih drŽavah vrši la 1. 1849 v Pennsylavaniji, kjer so kopali trd premog (antracit.) Tedaj je angleški premogar Bates ondi ustanovil prvo unijo premogarjev s pomočjo katere se je skušalo zvišati mezdo, ter izboljšati delavske razmere premogarjem. Ta prva stavka se je pa izjalovila, vsled česar se tedanji premogarji celih 11 let kasneje niso dosti za unijo zanimali.
Vse drugače se je pa pričelo strokovno organizacijsko gibanje med premogarji razvijati od leta 1890 dalje, ko je bila ustanovljena največja unija premogarjev na svetu: "The United Mine Workers of America." (U. M. W. of A.) ki šteje dandanes 518,243 članov. V to unijo spadajo premogarji iz vseh delov Združenih držav in nekaj tudi, iz Kanade.
Unija "U. M. W. of A." je bila ustanovljena dne 25. januarja 1890 s tem, da se je tedaj obstoječe strolkovne organizacije: The National Progressive Union of Miners and Mine Laborers, — in The National Trades Assembly No. 135, Knights of Labor skupaj združilo; ta združena skupina je tedaj štela samo 17,000 članov. Do leta 1894 je vsaka izmed teh strokovinli organi zacij kot podružuica "U. M. W. of A." še dalje ohranila svoje ime; označeno leto (1894) sta pa še to opustili in bili znani samo pod novim (glavnim) imenom.
Do leta 1861 (civilne vojne) so unije premogarjev poslovale le v svojem lokalnem področju in okrožju; še le 28. jan. 1861 bila prva narodna unija p mnoga rje v v St. Louisu ustanov-a in sicer po članih okraja mehkega premoga v Belleville. Za označbo svoje strokovne organizacije so si izbrali ime-♦'The American Miners Association". Delokrog in poslovan-i te narodne zveze premogarjev se je kmalo zatem raztegnilo na premogarske okraje države Pennsylvannnia in Ohio;
žal pa, da je navedena unfja po neuspešni stavki 1867 fo prenehala poslovriti.
""Kmalo zatem so se pa pričeli dramiti premo jih trdega premoga ter so 1. 1870 ustanovili svojo strokovno podporno zvezo (Worker's Benevolent Association). Oče, ozir. ustanovnik te unije je bil nepozabni John Siney, ki se je prvi k*>t predsednik strokovne organizacije premogarjev naravnost, oziroma z operatorji pogajal za izboljšanje delavskih razyier med Unij^kimi premogarji. Le-ta 1873 je Mr. Siney ostavil to predsedniško službo, da prevzame prvo mesto nanovo ustanovljene 4'National Minem* Union of the United States of America". Navedena unija je bila ustanovljena dne 13. okt. 1871) v Youngstown, Ohio za premogarje mehkih premogovnih oka-jcv.
Tekom 1 leta je ta unija že štela 24,000 rednih članov v sedmih osrednjih in.zapadnih drŽavah. Vsled velike poznejše panike je gorinavedena unija premogarjev 1. 1876 prenehala poslovati.
Od tedaj naprej ni bilo več let nobene oficijelne Narodne strokovne unije premogarjev, ampak so bili premogarji združeni po svojih okrajih bolj na skrivnem in na neodvisen način. To je trajalo do 1885, ko se je zopet oživelo idejo za skupen nastop med unijskimi premogarji.	♦
Dne 9. septembra 1885 je bila v Indianapolisu, Ind. ustanovljena nova narodna strokovna zveza pod imeom: "National Federation of Miners and Mine Laborers". Tedaj se je uvedla prvi kolektivni način glede pogajanja md premogarji in operatorji. Unija "The Knight of Labor" je bila pa ustanovljena dne 20. maja 1886 v St. Louis, Mo., kakor gori že enkrat o-mgnjeno.
Od leta 1890 naprej, ko je bila ustanovljena sedanja premo-garska unija "United Mine Workers of the World", je pa začelo zanimanje za to veliko strokovno organizacijo vedno bolj in bolj naraščati.
Iz predstoječe tablice razvidimo, koliko novih članov je od eta do leta k navedeni uniji pristopilo:
1890 ......	...... 20,912	1906
1891......	...... 17,044	1907
1892 ......	...... 19,376	1908
1893 ......	...... 14,244.	1909
1894 ......	...... 17,328	1910
1895 ......	10,871	1911
1896......	...... 9,617	1912
1897 ......	3,973	1913
1898 ......	...... '32,902	1914
1899 ......	......" 61,887	1915
1900 ......	...... 115,321	1916
1901......	...... 198,024	1917
1902 ......	...... 175,367	1918
1903 ......	...... 247,240	1919
1904 ......	...... 251,006	1920
1905 ......	...... 264,950	i:>2i
		1922
515,243
9210
8940
7033
4738
8679
5086
3310
Uradno naznanilo.
NAZNANILO ASESMENTA 4—22, ZA MESEC APRIL 1922. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna štev. 14.
, JOHN KOSTELIC, star 39 let, član d* sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, umrl 12. febr. 1922.- Vzrok smrti: Jelika. Za -van za $500.00. Pristopil k Jednoti 18. januarja 1906. K. 32.
15.
JOHN SAMANIČ, star 43 let, član dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., umrl 28. febr. 1922. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 31. okt. 1905. R. 36.
16.	j
FRANK LUŽAR, star 38 let, član dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., umrl 14. febr. 1922. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. avgusta 1904. R. 31.
17.
MARY KOČE VAB, stara 51 let, članica dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio umrla 26. febr. 1922. Vzrok smrti: naduha in srčna bolezen. Zavarovana za $500.00 Pristopila k Jednoti 13. nov. 1910. R. 44.	..........
18.	'
ALOJZIJA ČORAK, stara 35 let, članica dr. sv. Barbare 40, Ilibbing, Minil., umrla 6. febr. 1922. Vzrok smrti: bolezen na Želodcu. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 1. sept. 1918. R. 32. '
19.
MARKO KROTEČ, star 54 let,-član dr. Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburgh, Pa., umrl 5. marca 1922. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 22. febr. 1903. 11. 47.
20.
MARKO ULAKOVIČ, star 52 let, član dr. sv. Roka 15, Pitts-- burgh, Pa. umrl 20. febr. 1922.' Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 20. okt. 1901. R. 45.
21.
3947 FRANK STIGLIČ, star 43 let, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 2. mar 1922. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 5 maja 1902..' R. 36.
22.
4889 MARIJA PERKON, stara 31 let, članica dr. sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., umrla 14. mar. 1922. Vzrok smrti: Vnetje črev. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jeduotti 18. marca 1911. R. 23.
M.
23091- NIKOLAJ KOMBOL, star 41 let, član dr. sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., umrl 21. febr. 1922. Vzrok smrti: Ponesrečen v rudniku. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 10. sept. 1919. R. 39.
24.
ANNA BALKOViJC, stara 38 let, članica dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., umrla 15. marca 1922. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 3. sept. 1904. R. 31.
21
MARKO PREDOVICII, star 60 let, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 9. marca 1922. Vzrok smrti: Srčika bolezen. Zavarovali za $1000.00. Pristopil k Jednoti 22. avgusta 1897. R. 53.
26
JOHN A. SCHNELLEtt, star 64 let, član dr. sv. Cirila in Metoda 4.-), E. Helena, Molit., umrl .18. febr. 1922. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 22. dec. 1900. R. 55.
27.
ŠTEFAN VIDIČ, star 49 let, član dr. sv. Alojizja 52, Indianapolis, Ind., umrl 14. marca 1922. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 13. septembra 1906. R 43.	f l
t ' 28 3G67 BARBARA BEXKO, tura 33 let, članica dr. Vit. sv. Mihaela
18611
2231
2007
2057
10242
61, Youngstown, Ohio, umrla 4. mana 1922 Vz*»k smrti: Strjena kri v pljučnih žilah. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 2. julija 1908. R. 25.
29.
FRANK MAUSAR, star 38 let, član dr. sv. Jožefa 103 Milwaukee, Wis., umrla 26. avgusta 1921. Vzrok smrti : ( bit od roparja. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 13. okt.
1912. R. 31.	^ M	„ .
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
Zaporedna štev. 20.
20191 ANTON KOSTELO, član dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., operiran 24. febr. 1922. Opravičen do podpore $50.00.
21.
2317 JOSEPH HREN, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., operiran 13. febr. 1922. Opravičen do podpore $50.00.
22.
4702 FRANČIŠKA ZAKOVŠEK, članica dr. sv. Janeza Krstnika 11, Aurora', Ilir, operirana 22. sept. 1921. Opravičena do podpore $50.00.
28.
4028 MIHAEL MAURIN, član dr. sv. Janeza Krstnika 20, Irouwood, Mich., operiran 2. febr. 1922. Opravičen do podpore $50.00.
24.
6743 MIHAEL VIDINA, član dr. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., - operiran 4. marca 1922. Opravičen do podpore $50.00.
25.«
2432 AGNES MIŠKO, članica d r. sv. Barbare 40, Ilibbing, Minu. operirana 31. jan. 1922» Opravičena do podpore $50.00.
26.
7996 MARY DOMITROVICH, članica dr. sv. Jožefa 43 Anaconda, Mont., operirana 4. febr. 1922. Opravičena do podpore $50.00.
27.
13293 IVAN DEBEVEC, član dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., operiran 14. jan. 1922. Opravičen do podpore $50.00.
28.
8130 MIHAEL DESINA, član dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., operiran 2. mar. 1922. Opravičen do podpore $50.00.
29.
4654 FRANCES PERUŠEK, članica dr. sv. Antona Pad., 72, Ely, Minn., operirana 10. marca 1922. Opravičena do podpore $50.
30.
2362 FRANČIŠKA MLADIČ, članica dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., operirana 25. apr. 1921. Opravičena do podpore $50.00.
31.
763 MARIJA ZUNIČ, članica dr. Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., operirana 19. jan. 1922. Opravičena do pod.$50.
32.
8853 MARIJA BORICH, članica dr. Marije Čistega Spoč. 104 Pueblo, Colo., operirana 12. febr. 1922. Opravičena do podpore
$50.00.
33.
9495 JENNIE ZUPANČIČ, članica dr. Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., operirana 9. mar. 1922. Opravičeno do podpore $50.
34
7712 KATARINA TURK, članica dr. Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., operirana 18. febr. 19922. Opravičeno do podpore $50.00.
35.
s 7719 ROZALIJA GL1VAR, članica dr. sv. Ane 123, Brigeport, O.,
poškodovana 28. jan 1922. Opravičena za $500 za izgubo vida na o-beh očeh.
36.
8386 GENEVIEVE LONČAR, članica dr. Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa., operirana 14. febr. 1922. Opravičena do podpore $50.00.

MLADINSKI ODDELEK.
Zapored štev. 130. 7346 EMILIJA MRAVLJA, stara 1 leto 11 mesecev in 9 dni, člauica dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., umrla 4. mar. 1922. Vzrok smrti: Davica Pristopila 19. maja 1921. Bila je članica 10 mesecev in 16 dni. Starost prihodnje rojstnega dne 2 leta. Opravičena do podpore $34.00, kateri znesek je bil nakazu 27. mar. 1922.
131.
, 15978 GEORGE GOJAK, sfar 9 let in 26 dni, član dr. sv. Roka 15, Pittsburgh, Pa., umrl 2 marca 19922. Vzrok smrti: Ubit od avtomobila. Pristopil 21. dec. 1919. Bil je član 2 leta,.2 meseca in 9 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 10 let. Opravičen do podpore $200.00, kat eri znesek je bil nakazan 2. marca 1922.	'	-
Josip Zalar, gl. tajnik.
Joliet, 111. 1. aprila 1922.
PREMEMBA PRI ČLANSTVU K. S. K. J. ZA MESEC MARC 1922.
. .Pristopili.
K dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., 23966 Krall Franc, roj. 1906, R. 16, $500. Spr. 4. mar. 1922. Dr. šteje 212 članov (ic).
K dr sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111., 9945 Kosmerlj Jennie, roj. 1898 R 24, $$1000. 9946 Dolinsek Terezija, roj. 1881 R. 40 $1000. 23967 Gregorash Franc, roj. 1904, R. 18, $1000. 23968 Gregorash Franc, roj. 1904, R. 18, $1000. Spr. 5. mar. 1922. Dr. šteje 423 članov (ic).
K dr. Vit. sv. Jurija št. 3 v Joliet, 111., 9947 Papež Elizabeta, roj. 1906, R. 16, $1000. 23969 Planine Josip, roj. 1906, R. 16. $1000. Spr. 12. mar. 1922. Dr šteje 149 članov (ic). *
K dr./sv. Družine št. 5 v La Salle, 111., 9948 Brekan Jožefa, roj. 1878 R. 44, $1000. Spr. 5. mar. 1922, Dr. šteje 137 članov (ic).
K dr. sv. Jožefa št. 7, v Pueblo, Colo., 23970 Lesar Alojzij F. to j.
1905,	R. 16, $1000. Spr. 19. febr. 1922 in 9949 Grebene Ana, roj, 1892, R, 30, $1000. 23971 Pele Josip, roj. 1902, R. 20, $1000. Spr. 19. mar. 1922. Dr. šteje 487 članov (ic).
K dr. sv. Janeza Krstnika, št. 11 v Aurora, 111., 9950 Prapernik Marija, roj. 1899, R. 23, $1000. 9951 Brucher Ana M., roj. 1897 R, 24, $500. 9952 Gorenc Ana, roj. 1892, R. 30, $1000. 23972 Verbič Avgust, roj. 1896 R. 26, $500. Spr. 5. mar. 1922. Dr. šteje 69 članov(ie).
K dr. sv. Roka, št. 15 v Pittsburgh, Pa., 23973 Fortun William E. roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 19. mar. 1922. Dr. šteje 142 člamiv(ic).
K dr. sv. Jožefa, št. 16 v Virginia, Minn., 23974 Bajevich Matt, roj. 1884, R. 37, $1000. Spr. 19. febr. 1922. Dr. šteje 111 članov(ie). K dr. sv. Vida, št. 25 v Cleveland, Ohio, 23975 Buear Ivan, roj.
1906,	R. 16, $1000. Spr. 5. mar. 1922. Dr. šteje 443 članov (ic).
- K dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111., 9953 Kocjančič Marija, roj. 1906 R. 16, $1000. 9954 Slobodnik Jožefa, roj. 1906, 11. 16, $1000. 239976 Papesh Josip, roj. 1906, R, 16, $1000. 23077 Stalzar Alojz, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 5. mar. 1922. Dr. šteje 390 čla-nov(ic).
K dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans., 23978 Sainieh Pavel, roj. 1906, R. 16, $1000. 23979 Stampfel Peter, roj. 1895, R. 26, $1000. Spr. 5. mar. 1922. Dr. šteje 93 članov (ic).
K dr. sv. Barbare št. 40 Hibbing, Minn, 9955 Ana Majerle, roj. 1886 R. 36, $1000. Spr. 12. mar. 1922. Dr. šteje 101 članov (ic).
K dr. sv. Jožefa št. 41 v Pittsburg, Pa., 23980 Zupančič Rudolf,, roj. 1903, R. 16, $1000. Spr. 1. mar. 1922. Dr. šteje 90 članov(ie).
K dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y., 9956 Medved Milka, roj. 1898 R. 24, $1000. 23981 Birk Josip, roj. 1904, R. 18, $500. 23983 Končan Ciril, roj. 1896, R. 25, $1000. Spr. 11. mar. 1922. Dr. 73 članov (ic).
K dr. Marije Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburgh, Pa., 9957 Jaklič Marija, roj. 1905, R. 16, $1000. 23983 Spehar Jurij, roj. 1902 R. 1!'. $1000. 23984 Zugel Peter, roj. 1883, R. $1000. Spr. 24. mar. 1922. Dr. šteje 284 članov (ic).
K dr. sv. Jožefa št. 533 v Waukegan, 111., 23985 Mikš Franc, roj. 1906, R, 16, $1000 ; 23986 Novak Franc, roj. 1906, R. 16, $1000. 23987. Furlan Josip, roj. 1906, R, 16, $1000. 23988 Koščak Alojzij, roj. 1904. R. 17, $1000. Spr. 12. mar; 1922. Dr. šteje 179 članov(ic).
K dr. sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., 9958 Babic h Agues, roj. 1906. R. 16, $1000. Spr. 14. mar. 1922. Dr. šteje 142 članov(ie).
5. APRILA 1922,
Frank J. Gospodarič
Jednota
UftuioTUco* T J o lic tu, 111., do« 2. aprila 1194. Inkorporira^ a frfota, državi Illinois, dne IZ januarja, 189«, GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 104«.
od ustanovitve do 1. marca 1922 skupna izplačana podpora $2,033,845.
GLAVNI URADNIKI: Krlavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, 111. ft. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pveblo, Cote. IL podpredsednik John Mravintx, 1C22 East Ohio St, N. S Pittaburgfi. Pa.
Glavni taj>nik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet III
Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet IU.
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL
Dubovhi vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Waukegaa, III
Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek. 843 E. Ohio St N. S. PitUhurgh, Pa
NADZORNI ODBOR: I rank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, IB. Martin Shukie, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
John Zulich, 6313 St. Clair AveJ» Cleveland, Ohio.	i
John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet III
POROTNI ODBOR: Martin Teiak, 1201 N. Hickory St Joliet III Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, S031W. 23. Place Cicero, HI
PRAVNI ADBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.	v
R. F. Kom pare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, III John Dečman, Box 529 Fcrest City, Pk.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE":	.
Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet lil Telefon Chicago Ml*
^^	JEDNOTIN ODVETNIK.
Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IB, Vsa pisma in denarne aadeve, tikajoče se Jednote naj Mi pošiljajo na Klavnega taj«uka JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IH. Aovi** društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S- K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St., Joliet IH
K dr. sv. Janeza Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis., 9959 Ver-točnik Marija, roj. 1882, R. 39, $500. 9960 Znnta Helena, roj 1878 R. 44, $500. 23989 Zeležnik Anton, roj. 1875, R. 47, $250. Spr. 5. mar. 1922. Dr. šteje 154, članov (ic).	* k
K dr. sv. Antona Padovanskega st. 72 V Ely, Minn., 23990 Palcher Ivan, roj. 11906, R. 16, $1000. Spr. 16. mar. 1922. Dr. šteje 103 čla-
nov(ic).	. . ...
K dr. sv. Barbare st. 74 v Springfield, 111., 23991 Lamit Alojzij,1 roj. 1905, R. 16, $500. 23992 Krebs Viktor, roj. 1872, R. 50, $250. Spr. 12. mar. 1922. Dr. šteje 56 članov (ic).
K dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 9961 Mat-jašič Marija, roj. 1906, R. 16, $1000. 9962 Gornik Barbara, roj. 1905, 11.17, $1000. 9963, Babič Diana, roj. 1905, R. 17, $1000. 9964 Okoren Antonija, roj. 1902, R. 20, $1000. Spr. 19. mar. 1922. Dr. šteje ♦ 182 članov (ic).	*
K dr. Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, Ohio, 9965 Pav-lovčič Marija, roj. 1900, R. 22, $1000. Spr. 12. mar. 1922. Dr. šteje
50, članov(ic).	,
K dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa., 9966 Trpčic Marija, roj. 1889, R. 32, $1000. Spr. 7. mar. 1922. Dr: šteje 114 članov{ic).
K dr. sv.i Petra in Pavla št 91 v Rankin, Pa., 23993 Rudman Mihael, roj. 1904, R. 18, $1000. Spr.-19. mar. 1922. Dr. šteje 99 čla-
no\ tjO^ Baraga žt 93 v chisholm, Minn., 23994 Mlakar Jakob, roj 1891, R. 31, $1000. Spr. 12. mar. 1922. Dr. šteje 118 članov(ic).
K dr. sv. Alojzija št. 95 v Broughton, Pa., 9967 Winter Marija, roj. 1905, R. 17, $1000. Spr. 12. mar. 1922. Dr. šteje 67, članov (ic) i K dr sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., 23995 Zaitz Josip, roj. 1885, R. 37, $250. 23996 Perše John roj. 1880, R. 42, $500. Spr. 4. mar. 1922. Dr. šteje 107 članov (ic).
K dr. Marije Čistega Spočetja št. 104 v Pueblo, Colo., 9968 Kolar ^ Elizabeta, roj. 1906 R. 16, $W00. Spr. 20. mar. 1922. Dr. šteje 62
članov(ic).	„
K dr sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111., 9969 Jerman Julija, roj. 1905 R. 16, $1000. 9970 Orlic Marija, roj. 1901, R. 20, $1000. Spr. 8. mar. 1922. Dr. šteje 139 članov (ic).
K dr. sv. Srca Marije št. Ill v Barberton, Ohio, 9971 Misar Veronika, roj. 1906, R. 16, $500. 9972 Zeleznikar Marija, roj. 1891, R. 31, $1000. Spr. 22 mar. 1922. Dr. šteje 76-čIanov(ic).	•
K dr. sv. Roka št. 113 v Denver, Colo., 23997 Tanko Edward F. roj 1906, R. 16. $500. Spr. 5. mar. 1922. Dr, šteje 57 članov(ic).
' K dr Marija Milosti Polna št. 114 v Steelton, Pa., 9973 Matan Marija, roj. 1882, R. 40, $1000. Spr. 19. mar. 1922. Dr. šteje 41 čla,
110V (K dr sv. Veronike št. 115 v Kansas City, Kans., 9974 Truden Marija, roj. 1903, R. 19, $1000. 9975 Sneller Antonija, roj. 1902 R. 20. $1000. Spr. 12. mar. 1922. Dr. šteje 116 članov (ic).
K dr. Marije Pomagaj, št. 119 v Rockdale, 111., 9976 Radi Ana, roj 1902, R. 20, $1000. Spr. 14. mar. 1922. Dr. šteje 41 članov (ic) . K dr. sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa., 9978 Sume RozaJija, roj.
1905	R 17, $1000. Spr. 19. mar. 1922. Dr. šteje 169 članov (ic).
K dr sv Jožefa št. 122 v Rock Springs, Wyo., 23998 Mrak Alojzij roj 1906, R. 16, $1000. Spr. 19. mar. 1922. Dr. šteje 27 članov(ic). ' K dr. sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio, 9979 Rutar Angela, roj. i 1906 R 16 $500. 9980 Glivar Rozalija, roj. 1906, R. 16, $1000. ')98l'Xelko Barbara, r. 1900, R. 21, $1000. 9982 Katay Gasparovič, roj.^ t 189] R So $1000. Spr. 19. mar. 1922. Dr. šteje 70 članov(ic).
K dr sv Barbare št. 128 v Etna, Pa., 9983 Kekič Uršula, roj. 1888 R. 33, $1000. 9984 Milčič Ana roj. 1874 R. 48, $250. Spr. 23. mar. 1922^ Dr. šteje 47 članov(ic).
K dr sv Ane št. 139,v LaSalle, 111., 99.8o Bratkovic Jožefa, roj. 190") R 16 $500. Spr. 21. mar. . 1922. Dr. 43 članov (ic) .
K dr sv Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis., 23999 Re-Denshek Franc, roj. 1906 R. 16, $1000. 24000 Urbas Jakob, roj. 1903, K 19 $1000. Spr. 5. mar. 1922. Dr. šteje 129 članov (ic).
' K dr sv Ane št. 150 v Cleveland, Ohio, 9986 Barle Marija, roj .1884 R. 38, $1000. Spr. 19. mar. 1922.' Dr. šteje 88 članov (ic).
K dr sv Ane. št: 156 v Chisholm, Miim., 8887 Bavetz Marija, roj 1<H)5 R 16 $1000. 9988 Kochevar Ana, roj. 1905, R. 16, $1000. 9989* Koehevar Marija, roj. 1893, R. 29, $1000. Spr. 5. tear. 1922. Dr. ste-
je ^-Ianov(,)ica	^ ^ y yheboygan. Wis., »lta
Ivanka roj. 1897, R. 24, $500. 9991 Krainc Marija,,roj. 1872, R. 50, ifc-no Snr 17. mar. 1922. Dr. šteje 74 članov(ic).
K dr Marija Magdalena št. 162 v Cleveland, Ohio, 9992 Koželj Franca roj 1903, R. 19, $1000. 9993 Lozar Pavlina, roj. 1884, R. 38, skl(HM) 'SDr 6'mar. 1922. Dr. šteje 330 članov (ic).
K dr. sv; Mihaela št. 163 v Pittsburg, Pa., 24001 Relioh Ivan rc*.
1906	K 16. $1000. 24002 Katušin Tomaž, roj. 1881, R, 35, $1000. Snr 'i* mar 190-* Dr. šteje 171 članov (ic).
1 K dr Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 9994 Janežič Elizabeta, roj. 1906, R. 16, $500. 9995 MarcecBarbara, roj 1905 R. 17, $1000. 9996 Zalar Mollie, roj|. 1904, R 17, $500. 9997 Mlakar Marija, roj. 1904, B. 17 $500.. 9998 Muren Marija, vo^im n is $1000. 9999 Purg Cecilija, roj 1901 R. 21, $o00. 10000_La-mošek Ltina, roj. 1895, R. 26, $500. 10001 Brman Marija, roj. 1886 li 30 $500. Spr. 12. mar. 1922. Dr. šteje 48 članov (ic).
Suspendovam.
Od dr sv Štefana St. 1 v Chicago, 111., 17792 Cucnik Anton, R. o- J-m4 mar 1922 Dr. šteje 212 članov (ic .
Joliet, k 4676 Tomec Mihael, R. 32,
$1000 171S8 Kočevar Jožef, R. 25 $1000. Susp. 24. mar. 1922. Dr. šteje 423 članov (ic).
i Od dr. sv. Cirila in Metoda it. 8 v Jolietu, 111., 199$j5 Končar Franc R 25 $500. Susp. 25. mar. 1922. Dr. šteje 102 članov (ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., 19904 Dobish Josip, R. 18 $1000. Susp. 17. mar. 1922. Dr. šteje 243 članov (ic). Od dr. sv Jožefa št. 21 v Federal, Pa., 18631,Vičie Jožef, R. 30 $1000. Susp. 19. mar. 1922. Dr. šteje 61 članov(ic).
Od dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 10819 Zulič Ivan, R. 33, $500. 1017 Stimec Marija, R. 43, $500. Susp. 24. mar. 1922. Dr. šteje 443 članov (ic).
Od dr. Mririje DveiJe »t. 33 v Pittsburgh, Pa., 9979 Speli ar Mihael R. 29, $1000. 9526 Budišeak Tomaž, R. 28, $1000. Susp. 7. mar. 1922. Dr. šteje 135 članov (ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont., 19111 Bosauac Ivan R. 46, $1000. Susp. 31. mar. 1922. Dr. šteje 101 članov (ic).
Od dr. Vit. sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, HI, 16397 Janežič Jožef, R. 23 $1000. Susp, 20. mar. 1922. Dr. šteje 201 članov(ic).
Od dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, III, 21077 Zver Matija, R. 24, $500. Susp. 12. mar. 1922. Dr. šteje 92 članov (ic).
Od dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 19544 Rakar Ivan, R 26, $500. Susp. 2. mar. 1922. Dr. šteje 114 članov (ic).
* Od dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., 22282 Vrkljan Franc, R. 21 $1000. Susp. 12. mar. 1922. Dr. šteje 179 članov(ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., 23729 Ulašič Ivan, R. 16, $1000. 15415 Habjan Ivan, R. 29, $1000. 3182 Sute Lucija, R. 38, $500. Susp. 25. mar. 1922. Dr. šteje 184 članov(ic).
Od dr. Vit. sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio, 17926 Bačan Ivan, R. 30, $1000. Susp. 19. mar. 1922. Dr. šteje 98 članov(ic).
Od dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 22916 Skale.c Mihael R. 26, $1000. Susp. 19. mar. 1922. Dr. šteje 218 članov(ic).
Od dr. sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa., 21091 Kaurič Štefan, R. 22, $1000. 21415 Martiškovič Ludvik, R. 33, $1000. Susp. 22. mar. 1922. Dr. šteje 88 članov (ic).
Od dr. sv. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo., 7364 Derganc Martin, R. 35, $1000. Susp. 28. mar. 1922. Dr. šteje 95 članov (ic).
Od dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 5270 Janežič Marija, R.-21, $1000. 9140 Barbier Katarina, R. 35 $1000. Susp. 25. mar. 1922. Dr. šteje 182 člahov(ic).
Od dr. sv. Srca Marije št. 86 v Rock Springs, Wyo., 6102 Ivežič Ana, R. 17. $1000. Susp. 25. mar. 1922. Dr. šteje 57 članov (ic).
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 21789 Pezderc Ivan, R. 23, $1000. Susp. 19. mar. 1922. Dr. šteje 99 članov(ic).
Od dr. Frid. Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., 16202 Butala Peter R. 47, $1000. Susp. 12. mar. 1922. Dr. šteje 118 članov(ic).
Od dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111., 4895 Simouich Mae, R, 21, $500. Susp: 5. mar. 1922. Dr. šteje 139 članov(ic). Od dr. sv. Srce Marije, št. 111 v Barberton, Ohio, 9741 PoČivausek Angela, R. 21, $500. Susp. 12. mar. 1922. Dr. šteje 76 članov (ic).
Od dr. sv. Ane št 134 v Indianapolis, Ind., 4576 Hribar Kat.arina, R, 30, $500. Susp. 5. mar. 1922. Dr. šteje 46 članov(ic).
Od dr. sv. Jeronima št. 133 v Canonsburg, Pa., 22704 Cesnik Fr., R. 29, $250. Susp. 27. mar. 1922. Dr. šteje 63 članov (ic).
Od dr. Marija Majnika št. 154 v Peoria, 111., 20878 Torkar Ivan, Rt 40, $1000. 3282 Cesnik Helena, R. 43, $500. Susp. 24. mar. 1922. Dr. šteje 9 članov (ic)
Od dr. sv. Jožefa št. 169 v Cleveland, Ohio, 23706 Verhotz Ivan, R. 18, $1000. Susp. 24. mar. 1922. Dr. šteje 25 člaBOv(ic).
Suspendovani zopet sprejeti.
K dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., 17692 Maurovich Ivan, R., 33. $1000. Zopet spr. 14. mar. 1922. Dr. šteje 212 članov (ic).
dr. sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111., 6105 Terlep Franc, $1000. Zopet spr. 25. mar. 1922. Dr. šteje 102 člfnov(ic).
K dr. sv. Alojzija št. 88 t M*h$htk, Mich., 15474 Umek Ivan, R. 36, $1000. 22313 Požek Josip, 47, $250. Zopet spr. 5. mar. 1922. Dr. šteje 28 članov (ic).
K dr. sv. Petra in Pavla št. 91 V Rankin, |>a., 19739 Slobodnjak Vid, R. 37, $1000. Zopet spr. 18. mar. 1922. Dr. šteje 99| članov (ic).
K dr. sv. Mihaela št. 152 v So. Deering, 111., 20077 Stif Filip, R. 31, $1000. Zopet spr. 12. mar. 1922. Dr. šteje 61 člauov(ic).
K dr. Marije Čistega Spočetja št. 160 v Kansas City, Kans., 7734 Mikolič Marija, R. 20 $1000. Zopet spr. 5. mar. 1922. Dr. šteje 27 članov (ic).
K dr. sv. Jožefa št.-169 v Cleveland, Ohio, 23699 Germek* Albert, R. 16, $1000. Zopet spr. 12. mar. 1922. Dr. šteje 25 članov (ic).
. Prestopili.
Od dr. sv. Roka št. 15,' v Pittsburg, Pa., k dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburg, Pa., 16722 Gračan Katarina, R. 26, $500. 16722 Gračan Matija R. 25 $1000. Prest. 19. mar. 1922. 1. dr. štšeje 142 članov^ (ic), 2. dr. šteje 171 članov (ic). '
Od dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., k dr. sv. Ane, št. 127 v Waukegan, 111., 6127 Ogriu Jera, R. 22 $1000. Prest. 26. mar. 1922. 1. dr. šteje 179 članov(ic), 2. dr. šteje 109 članov(ic).
Od dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, k dr. sv. Jožefa št. 169 v Cleveland, Ohio, 9267 Miklič Franca, R. 16, $1000. Prest. 26. mar. 1922. 1. dr. šteje 218 članov(ic). 2. dr. šteje 25 člaiuv(ie).
Od dr. Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., k dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio., 6160 Kuznik Hattie, R. 22, $1000. Prest. 6. mar. 1922. 1 dr. šteje 196 članov (ic), 2. dr. šteje 330 čla-nov(ic).	.
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 90 v So. Omaha, Nebr., k dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111., 8663 Jerman Marija, R. 16, $1000. Prest. 28. mar. 1922. 1. dr. šteje 27, člariov(ic), 2. dr. ššteje 139 čla^ nov(ic).	*
Od dr. Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., k dr. sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minn., 4637 Perush Ivana, R, 27, $1000. Prest. 5. mar. 1922. 1. dr. šteje 118 članov(ic) & dr. šteje 92 članov(ic).
Od dr. Marije Pomagaj št. 119 v Rockdale, 111., k dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 9418 Smajd Marija, R. 19, $1000. Prest. 20. mar. 19^2. 1. dr. šteje 41 članov (ic), 2. dr. šteje 182 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 122 v Rock Springs, Wyo., k dr. sv. Jožefa št. 169 v Cleveland, Ohio, 20986 Leskovec Anton, R. 16, $500, 18568 Leskovec Lovrenc, R, 18, $500. Prest. 12. mar. 1922. 1. dr. šteje 27 članov (ic) 2. dr. šteje 25 članov (ic).
Od dr. Marije sv. Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, 111., k dr. sv. Janeza Krstnika št. 1$ v Biwabik, Minn., 5299 Steblaj Ivana, R. 23, 11000. 14088 Steblaj Jernej, R. 26, $1000. 18988 Strahan Alojzij, R, 33, $1000. Prest. 5. mar. 1922. 1. dr. šteje 119 članov(ic) 2. dr. šteje 51 članov (ic)	\
Od dr. sv. Družine št. 136 v Willard, Wis., k dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 Sheboygan, Wis., 23691 Marinšek Rudolf, R. 19, $500 Prest. 5. mar. 1922. . 1. dr. šteje 71 članov(ic), 2. dr. šteje 129 čla-nov(ie).
Odstopili.
Od dr. Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa., 23526 Končar Jernej, R. 39, $1000. Odstop. 31. mar. 1922. Dr. šteje 166 čla-nov(ic).
Od dr. Marija Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., 7752 Gaber Ivana R. 17, $500. 2460 Pezdirc Marija, R. 28, $1000. Odstop. 1. mar. 1922 Dr. šteje 196 članov (ic).
Od dr. Marije Zdravje Bolnikov št. 94 v Sublet, Wyo., 13644 Cirej Franc, R. 32, $1000. 6134 Cirej Marija, R, 22, $1000. Odstop. 12. mar. 1922. Dr. šteje 36 članov (ic).
Od dr. Marije Pomagaj št. 119 v Rockdale, III., 9274 Mozina Ivana, R. 29, $1000. Odstop. 12. mar. 1922; Dr. šteje 41 članov (ic).
Od dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 8602 Drassler Sofija, R. 16, $1000. Odstop. 25. febr. 1922. Dr. šteje 330 članov (ic).
Zvišali savarovalnino.
Pri dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., 3741 Ivostelee Katarina, R. 34 z $500 na $1000. Zviššala 21. mar. 1922.
Pri dr. sv. Barbare št. 128 v Etna, Pa., 7764 Dukovčič Ana, R. 43 z $500 na $1000. Zvišal 21. mar. 1922.
Pri dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 8073 Lustik
Terezija zvi. 10. febr. 1922, R. 44 z $250 na $500. 8335 Stefančie Ana zvi. 23. mar. 1922, R. 31, zvišde t $500 na $1000.
Znižali zavarovalnino.
Pri dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., 1595 Butala Jakob. K. 55 z $1000 na $250. 1176 Butala Katarina, R. .46 z $500 na $250. Znižal 17. mar. 1922.
Pri dr. sv. Antona Padovanskfega št. 71 v Crabtree, Pa., 10933 Jereb Andrej, R. 38, z $1000 na $500. Znižal 6. mar. 1922.
Josip Zalar, gl tajnik.

SLOVENSKI VOLILCI IN | VOLILKE
v Jolietu in okolici!
Glasujte dne 11. aprila t. 1. na
dan primarnih volitev za svojega rojaka, domačina,
Frank J, Gospodarič-a
ki kandidira na republikansk. tiketu za
OKRAJNEGA KLERKA.
(County Clerk of Will County)
Naredite križec pred njegovo ime na volilnem listku.
X
HENRY O. WILLIAMS
Slovenskim volilcein in volil-kam v Jolietu, 111. ter okolici se toplo priporočam da me podpirajo na da^
primarnih volitev dne 11. aprila 1.1. pri nominaciji za republikanskega kandidata za ŠERIFA Will okraja (Sheriff of Will County) HENRY O WILLIAMS ^Joliet, Illinois.
Geo. H. Doerfler
republikanski kandidat za nominacijo za
DRŽAVNEGA POSLANCA okraj Will in Dupage.
Primary April 11, 1922.
Mr. Geo. H. Doerfler biva s svojo družino na 710 Wilcox St., in je manager zavarovalne firme, ki ima urad v Orpheum poslopju. On je "Union Man" istotako je protivnik "suše';. Ako hočeta poslanca, ki bo deloval za delavske koristi in o-sebno svobodo v državni zakonodaji, naredite križec pred njegovim imenom vsi moški in ženski. slovenski in hrvatski volilci.
DAVID G. MURRAY Republikanski kandidat za nominacijo zapuščinskega klerka (Probate Clerk). . Priuiarne volitve 11. aprila 1922.
F toplo priporoča slovenskim in hrvatskim volilcem, da 1 podpirajo na dan primarnih iitev.
Jaz sem bil rojen v DuPuge naselbini, okraj Will, 111., kjer neprestano stanujem. ,Že od nekdaj, ali vedno sem pristaš republikanske stranke. /
Že petkrat zaporedoma sem o-pravljal službo nadzornika (Supervisor) v Lockportu. Postave naše države določajo dolžnosti raznih uradnikov in tudi tega u-rada. Jaz obljubujem, da bom vse uradne zadeve točno, pošteno izvrševal. Strankam, ki bodo hodile v ta urad za kaka pojasnila, bodein dajal vse podatke, točno in uljudno jaz sam s ^pomočjo mojih pomočnikov.
Z velespoštovanjem,_
DAVID G. MURRAY, Lockport, 111.
NA PRODAJ.
Zaradi smrti mojega soproga prodam se dobro ohranjen Maxwel avtomobil nun kol 191^, ki ima štiri nove "cord" gtr iiii ji ve obroče in novo baft, r . ■še nerabljeno. Cena $250.00 cash, ako kdo avtomobil takoj kupi.
Zglasite se pri lastnici MrsJM. Flajnik, 4413, Butler St.
Pittsburgh, Pa.
Well Installed
THE
MONCRIEF FURNACE
Postavimo jih v bližju 50 milj od Jolieta.
joliet Slovenian Sheet Metal Shop
Jos. M. Klemenčič, lastnik
Shop 1212 N. Broadway Stan. 1207 Cora St. Phone 1255-M Joliet, HI.
Furnace, Gutter, Cornish Slat-ing-Ceiling Work.
Ako kdo škoči v vodo, hočeš tudi ti v njo ? Ako smo i črni, nismo cigani. Ako so brži volovi, zemlje je deljena.
V Sloveniji avtonomist v Bel-grada centralist.
Ljubljanski k 4 Slovence'' z dne 12. marca t. 1. piše: " Socialni demokrat je igrajo
Smrtna nesreča.
V Brložniku v Poljanski do lini se j«1 to dni pri klatenju smrtno ponesrečil 60-letni pQ-
dvolično igro. V Sloveniji m* aestnik Franc Dolenc. Prttr
prikazuje kot pristaše velike j1 ižal se Je Preve^* ki in jake samouprave in ljudske i udarilo s tako silo, da mu je neodvisnosti. Saj so šli v vo-!lomilo vrat in vsled tega ob*
za t zadnjo east. V Sv. Križu ni bilo že ym let takega pogreba, da. bi bilo toliko zbranega
ljudstva. Naj blagi pokojnik počiva v miru. J
— V Podhomu je premihnl Žfl.februarja obee'islani posestnik Lovrenc Deiman, p<> domaČe Kates v staros,t,i 70 let. Blagi pokojnik je bil SO let jako delaven odbornik gorjansfee
Fr. Riiss, Fr. Hrovat'in Mike Pa-\)VS. Po $3.00 : Fr. Sterniša, Fr. Vidic, Terezija Lani, .los. Zaletel i») Jos. Zalokar. Po $2.00: Louis Pueelj, Matt Gregorčič in Jakob Sesa. Po $1.50: "Jos. Terlep. Po <H.60, Anton fllavan st., Ant. Ter-
dar $2.00, Terezija Pezdirc $1.50, Alojzija Fink $1.50, Jo-hana Hočevar $1.00, Ignac Hren $1.00, Frank Hren $1.00, I^nae1 Sadar (Front, St) $1.00, Frančiška Sadar $1.00, .Tona.ua
lep, Fr. Terlep, Fr. Hribar, Jack T	nn r , ^ L ! m
terlep, Ant. Runs. John Terlep,	$1.00, Johana Ma tekel
Fr. ,Bambidi,Katarina Vidic, Mike
livni boj za ustavotvorno skupščino pod zastavo neodvisne ljudske republike. V Belgra-dn pa šo podpirali donešenjo* centralističnega ustava in se-
ležal na mestu m rte v.
Umrl je !). marca, g. Franc Wilfan, podpolkovnik v pokoju. Blag mu spomin.! Umrl je 10. marca v Celju
$1.00, Jose ph Kin n $1.00, Joze-Ivolene, Ant. Bolte Mary Terlep,jfa Bradah $1.00, . Skupna Fr. Kuss, Jos (ilj.van Ant. Gla-|SV(/ta $37.00 van., ml., Andy Pire Ant. <k>1<)-; ...
Im k in .Josip Kolen?. Po 50c:j Apeliram pa tudi 11a rojake ol>ejne in vpliven elan vseh do- Marr. Govedjuk, -John Zaleti, |p0 družili naselbinah sirom A-
John Gabrjam Ana Kolenc, Janze- jmerike, ki so doma iz fare St"
daj na vso moč zahtevajo, naj [veletržec g. Anton Kolenc. Ro-zakonodajni odbor s prenag- jen je bil v Ljubnem v Savins-l.jenim delom ustvari vse one j ki dolini. S pridnostjo in lrr zakone, ki bodo v smislu vi- umorno delamot&tjo si je iz dovdanske ustave oropali hr- skromne trgovine ustvaril cve-vatski in slov. narod njegovih i toSte velepodjetje. Bil je ved-avtonomskih pravic ter bodo no zaveden Slovenec in^ploš-razparcelirano Slovenijo in Hr- llo priljubljen. Naj v miru vatsko postavili pod hegemoni- počiva! jo Belgrada. Vodja slovens- gy. KRIŽ PRI LITIJI:
kih socialnih demokratov Et-bin Kristan zvesto in dosledno nadaljuje politiko Antona Kristana, ki jt» ]K> hrbtu ubogih slovenskih proletarcev splezal
Dne 23. februarja 1922 je u-mrl Resnik Franc, posestnik na 88. letu starosti. Bil
mačih društev. Vzornemu možu bodo ohranili vsi, ki so ga posmali, blag spomin. X. v. 111. p.!
Umor na Večni poti. Dne 5. marca popoldne so pri Spodnji Kosezah pri Moravčah našli truplo, ktero so sedaj identificirali. Je to 27-le,tni sin so-dnijsk. nadoficiala g.-M. Ben
kovica, občinskega svetovalca in hišn. posestnika na Opekarski cesfi. Komisija je dognala, tla je bil mladenič zaboden v vrat in da se je izvršil na njem zločin. Truplo pokopljejo v Dravljah.	x
Starček zgorel. V Leskov* cu je nastal v hiši posestnika
Nabiralec: Frank Klun, 513 W. 2 St. ,
Leadville, Colo. (Advertisement.)
j na Bantiča požar, ki je popoino-
Gori, v
je do zadnjega vedno zdrav na ^
duhu in telesu. Bil je mož "'n uničil poslopje. 70-letni na visi 110 veemili jonskega j globoko yeren ter vedno vnet'starček Ban tič se vsled bolezni gastva. Etbin Kristan je v ,a yse dobro Kanjki je bil ni mogel rešiti in je postal žr-zakonodajnem pododboru gla i k(>zi let ključar pod raznih tev planina. Potegnili so ga soval za razdelitev Slovenije |cerkva lla katerih ena j?'mrtvega }z razvalin gorečih in za uničenje slovenske samo-'| p^^a Materi božji. Druga brunov.
stojnosti in avtonomije. Nje-: v Jlirju Koliko je 011 storil i Veliko električno c:ntralo
mu plenarne seje zakonodajne |,a (^pšavo teh 'cerkva, se ne namerava zgraditi Zagreb na ga odbora sedaj tečejo prepojilft pomisliti Bil je nad 40 'snvi pri Krškem. Stroški so
proraeunani na' 290 milijonov,
52 tisoč, 700 K.
Jugoslovanski konzulat v Celovcu je ustanovljen. Za
časi. Boji se, da zakonodajni !et župan velike M>\ne Morav-ortbor ne bi mogel dovršiti vseh ~e pH p^^ katvro je vodil z zakonov o centralizaciji upra- :iajvegj0 natančnostjo. Bil je
ve, o uničenju istinite narode-1 <udi V0v Jot odbornik okrajne-	_ _
ve samouprave in 0 razdelitvi I cestmga (>(ll>ora litijskega	jTimenovku'Vojisla^
Slovenije m Hrvatske. Zato I t d Kfl. je (>u storil med ^	dosedanji sekretar v mj-
je na seji zakonodajnega odbo om dobrega, je znano samo nistrstvu zmmnj\h del. ra 9. marca slovesno 111 odločno /^mogočnemu. 1M njem j? zahteval, da mora zakonoelaj , mel vsakdo ysak r-as zavetje, ni odbor delati ne samo po bi bi, ^^ ^ reVeil Ka.
dnevi, marveč tudi po noci, da ,.0 bil priljubljen pri ljudeh,'
o jo pokazalo pri njegovem ; cgreibu. Od blizu in daleč so. / rišli blagemu pokojniku izka-
kovič Alojz, John Grahek, AntwnA 1 • xllirii i..,,«.^! Llberfiar, Fmnk Duša, Alois Ter-1™?°' /,a h\ tudl lep, Ana. Znpancie in Mart. Ure- |<»larj£iv v ta namen nabrali in movich. Po $25c: Ant. Jersino-!poslali Rev. Andreju Oreh5cu, vič, Jack Gorabaeh in John Gre- i župniku V Strugah, gorčie. Skupaj $87.75.
Iskrena hvala vsem darovaleem! j Svoto se je odposlalo na pristojno i mesto.
Nabiralci:
Anton Kocjančič, 711 Summit St., Joliet, III. Louis Strniša. Frank Hočevar.
Opomba: Priporočamo se rojakom, ozir. faranorp iz Sel pri Šutnberku, živeei tudi po drugih slovenskih naselbinah v Ameriki, da bi kaj pripomogli. Kdor bi morda hotel pobirati v kaki naselbini, naj piše: Anton Kocjan-
čiču, 711 SuAimit St., Joliet, 111., kovane na rok iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-
po originalno pismo župnika m, H0F iz gtajerske-a, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno
KRANJSKE KLOBASE
V zalogi imamo vse vrste gro-cerijo, kakor tudi svežega in pre-kajenega mesa. Blago vedno sveže, a cene vedno zmerne. Naša posebnost so domače kranjske klobase, katere pošiljamo tudi izven mesta. Tako razpošiljamo tudi Trinerjevo vino, Alpenkreti. ter, Heil Oil in več drugih linimen-tov; dalje suho grozd je' (rozine) fige> Slive itd.
Preokrbite si pri nas pravočasno za Ve"ikonoč: fino pleše, šunko (ham) in prekajenih klobas. Te cene so veljavne samo do 11. aprila:
Klobase, funt____•...............30c
Sunka, funt .................... 23c
Naprošene sfe vse slovenske gospodinje, da nas čestokrat obiščete; prav gotovo boste zadovoljno postrežene.
Oddaljene družine, pečlarji in pečlarice, naročajte kranjske klobase na ta naslov:
MARTIN GORSICH
1134 N. Hickory St.....Joliet, I1L
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE
tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi chromatične z 12 basi; pišite po cenik.
Nadalje imam v zalogi tudi prave
.. STAROKRAJSKE KOSE
cerkvenih ključarjev.
(Advertisement.)
izdela vse te narodovo in ne odvisnost uničujoče za kom . Zanimivo bi bilo'zvideti, kako se je Etbin Kristan na potu iz Amerike v Belgrad iz navdušenega pristaša "federativne Jn goslavije Srba, Hrvata, Sloven ca i Bulgara" spremenil v pristaša absolutičnega centralizma in srbskega hegemonizma.,,
Op. stavca: "To se zve pri uredništvu "Proletarca" in "Prosvete" v Chicagu.! Ži vel bivši predsednik J. R. Združenja!
Vzoren nered na naših želez nicah. Na naših železnicah vlada vedno večji nered. Edina pokrajina, kjer je še red na železuicah, in kjer vlaki redno vozijo, je SloVenija. Sedaj pričel minister za železnice de lati tak reel, da so wlstopili vsi železniški ravnatelj i,na njih mesto pa so prišli sami Srbi. Slovenci sploh ne pridejo v po štev. Priznati pa moramo, da so v Belgradu nekaj pametnega pogruntali. V Ljubljani imamo ravnateljstvo južne že-' lt-znice. Čeprav so težki časi, vendar vlaela na progah, ki so poelrejene temu ravnateljstvu le^p red. Pripominjamo, da i #najo to ravnateljstvo v rokah
Slovenci. Ker v Belgradu u videvajo, da so nesposobni napraviti red mr železnicah, se bavijo z mislijo, da izreče glavne proge državnih železnic v u-pravo ravnateljstva južne železnice. Najpreje bi imelo prevzeti progo Zagreb—Belgrad. Kakor trdijo, se tozadevna pogajanja že vrše.
Umrl je v Škof ji Loki posestnik Josip Pegan v 70 letu svoje starosti. K. I. P.
Umrl je 7. marca, ob 4. ur popoldne v blaznici na Studencu g. Miroslav Malovrh, bivši glavni urednik "Slov. Naroda". X. v. m. p.!
Umrla sta Angelo Bau, posestnik in trgovec z ogljem Ja-
gn jen ice pri Radečah, v starosti 68 letu v bobiici v Zagrebu, in njegov sin Angelo, star 28 let posestnik v Krmeju pri Št.
.Tanžu na Dolenjskem. Blag jima spomin in žemljica lahka!
IMENA DAROVALCEV
za nove zvonove na Selih pri šumberku.
V Jolietu, 111., so v to švrho darovali: Po $5.00: Anton Koc-jančic, Louis Steruiša, Fr. Uom?-var, Rev. J. Plevnik, Fr. Korevec,
orodje in brusilne kamne po sledečih cenah:
Posamezna kosa z rinko in ključem..........................$2.50
Šest kos skupaj ali več..................................... 2.00
Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..*............................ 1.25
BERGAMO brusilni kamni, dva kamna....................... 1.00
Motike ........................$1.00	Srpi ...................... 1.00
ti Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je po-zatorej sem bil na- šlatl tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naroČili od mene.
ALOIS SKULJ,
323 Epsilon Place	Brooklyn, N. Y.r
zahvala
Ke*r je- minula svetovna vojna tudi v Struški fari vzela zvonove,
prošen od Kev. Andreja Oreh ka, če bi mi bilo mogoč® nabra* i ti nekaj dolarjev za nakup no- j vih zvonov. Ker pa. je v naši naselbini Leadyille, Colo, malo j j rojakov (inj) doma iz Strušk? fare, zatorej mi ni bilo mogoče večje svote nabrati. Vsom dolioznačenim darovalcem izrekam tem potom lepo zahvalo. Darovalci ao:
Fran Zaitz starejši $10.00, Frank Klun $5.00, Rozalija Sti-1)( l-nik $2.00, Frank Stibernik $2.00, John Babieh $2.00, Anton Miklich $2.00, Johana Sa*f
Največja slovenska banka v Ameriki
H $7,000,000.00
se bo potrošilo ;v Will okraju za poglo-
benje vodne proge
Denar v stari kraj
Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih, cenah ter brez v sakega odbitka.
Prodajamo sifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja
Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko.
Naša banka je pod državno kontrolo
Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 STREET.	NEW YORK, N. Y.
To znači delo za stotine ljudstva v Will okraju in boljše čase za vsrfkega. Richard J. Barr, vaš državni senator je predložil in skozi spravil »zakonski* na črt glede grad-be globoke vddne proge (Deep Waterway)-To je mož, ki bi vas moral v Springfieidu zastopati tekom te gradhe, ali poglobitve, ker je pravi državni voditej. Senator Barr je zmožen, da bo ščitil koristi Will okraja in Jolieta in da bo pazil, da se bo to delo pravilno izvršilo. Senator Barr je potreben v Springfieidu kot Vaš zastopnik v državnem senatu pri prihodnjem zasedanju, najbolj važnem tekom minulih petdeset let.
Lepe ceste.
Senator Barr je tudi zelo deloval za u-vedbo krasnega sistema lepih cest v našem distriktu, kar znači napredek, ker te ceste se že gradi. In še več. milj trdih močnih cest je v tem okraju za gradbo določenih. Vsled tega je senator Barrova skušnja in vodstvo v državnem senatu za naš okraj neprecenl ji ve vrednost i.
Pomagajte dobremu delu s tem da glasujete v torek za državnega senatorja
RICHARD
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00
FOR STATE SENATOR
[X] RICHARD J, BARR
ŽENSKE VOLILKE I
bi morale voliti senator Barr-a, ker je bas on predloži in izposloval postavo za skrajšanje delavnih ur za ženske. (The Woman's Suffrage Act), postavo za ženske v industriji, za otroško delo, za pokojnino učiteljev in še več dragih postav velike vrednosti za ženske ter otroke.
THE DOLLAE SAVINGS BANK
BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inozemakemu oddelka.
Primaries,
BARR CAMPAIGN COMMITTEE
April 11, 1922.
William A. Murphy, Chairman
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po troji vljudni in hitri postrežbi. f
Mi plačujamo na hranilno alogo
po 3 odst.
ki jih pripišemo k glavnid ako jih <ne dvignete.
Naša banka je pod nazorst-vom vlade Združenih držav ia članica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja t Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavili aj o sedaj kronam visoke ce* ae, ker se hočejo okoristiti t nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas za nasTet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino 1 ^
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačna
THE JOLIET SATI0NAJL. BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
GLASILO K. S, K, JIH^OTE
5. APRILA 1922.
4leta v rtrskem ujetništvu
(Piše Josif Grdina, West Park, Ohio.)
(Dalje.)
V pravoslavni cerkvi. Plesna veselica na prostem. Mla-tev. Konjska dirka, na poljn.
Zadnjič sem poročal, kako
po selu Uspenki, da si nekoliko to naselbino ogledam in če mogoče naletim na kakega slovenskega ujetnika. O tem sem vprašal par kmetov, ee je tudi tukaj kaj avstrijskih ujetnikov. Na £a način se mi jo posrečilo obiskati, ali najti rojaka Frank Kodrana, doma iz Dravograda na Koroškem, le
smo dospedi na božjo pot na Ve- ta jo služil tudi pri nekem likega Šmarna dan v romarsko kmetu v Uspenki. Veselo sva
cerkov v Uspenki. — Ker me je drugi dan gnala radovednost ruske službe božje, sem jo z drugimi romarji tudi jaz v cerkev mahnil; toda ne iz pobož-nosti, ali prepričanja, ampak radovednosti. Služba božja je bila že v teku, ko sem ee jaz med gnječo prerinil. Sve-šeenik (duhovnik) v dragoceni "ri-zi" (plašču) je zdaj |>a zdaj prišel izza 44svetih" vrat ter pel svoj enoglasni "Mir v-sem!"; na kom pa so mu pevci odgovarjali v zboru: 44Gospodi pomiluj!' \ Nato je dull« >vnik navzoče se malo pokadil in zopet za nekaj časa zginil za zastorjem v oni 44sveti" prostor, ter se tam zaprl; pevci na koru so pa med tem še precej vbrano in lepo peli. Čudno se mi je zdelo, kako verno se je med tem petjem ljudstvo klanjalo in križalo, pa ne samo parkrat —, številnokrat. Ko sem tako ljudstvo v molitivi o-pazoval, me je nekdo nalahno
po rami potrkal. Ko se o-zrein, vidim da mi nekdo ponuja svečioo, katero sem seveda vzel. 4 4 Zakaj neki mi bo ta svcteal" sem si niislil. Po zgledu drugih sem tudi jaz potrkal na rame svojega predsto-jecoga in mu podal svečo; na -ta način je svečka romala naprej, dokler ni dospela do cilja, velikega lestenca pred oltarjem.
Komaj 5 minut zatem one zo-1 m nekdo potrka na ramena, mi ponudi svečo ter šepne na
uho: 44Spasitelju" (Odreže- ^denar v cerkvi med verniki po
m T x	-X '__i______.U,
si podala roke, kakor najboljša prijatelja. Njegov gospodar, ki je med tem bliže pristopil, je zelo osupno gledal v-prašajoč, če se že odiprej poznava?" I, seveda, pristavi Kodrnn, 41 saj sva bila skupaj v Sibiriji, zraven tega sva si pa tudi rojaka Slovenca." Gospodarju se je najnno zopetno
snidenje zelo dopaidlo; prijazno naju je povabil in peljal v hišo na okrepčilo. V resnici mi ni bilo žal, da sem se odzval temu vabilu, kajti sedli smo za bogato obloženo mizo, kakor na kaki gostiji; bilo je vsega dosti: kuhanega, pečenega in surovega, jedila; kajti na "pri-stolni den" Rus v tem oziru nič neštedi.
Nato so me pričeli vabiti, da naj jem, kar se mi poljubi, kar sena lič^-avno tudi storil. ^ Rusi so v tem oziru v resnici jako priprosti; ne pustijo si dvakrat reči, ampak kar na prvi poziv gost prisede, kot da bi bil že znan, ali domač v svoji hiši. Kako izborno mi je tedaj teknila bedrica pečene gos-ke in porcija blincev.
Po dovršenem okrepčilu sem se gospodarju zahvalil za postrežbo in gostoljubnost, ter se podal proti cerkvi, da dobim svoje ljudi. Ker slovesnost v cerkvi še ni bila končana, stopim zopet notri, kjer se je še vse po starih obredih, ali kakor prc#j vršilo. Ravnoisto
no na cesti, ki je veselo prepevala v krogu domačega muzi-
kanta. Reči pa moram, da znajo nasi kranjski "farmoir karji" vse drugače igrati in proizvajati lepše melodije na <4niohi", kakor pa 171 ski. Oni ruski muzikant j« vlekel svoj instrument, kakor bi kdo žago pilil.
Vse je drlo za to trumo, od malega samosrajcnika, do sivega starca, tako da je bila polna cesta ljudstva. Tudi jaz sem za nekaj časa stopil v to vrsto, osobito tedaj, ko se je pričel ples, kar zunaj na prostem. Tudi ruski narodni ples je ves drugačen, kakor pa istega doma pri nas plešemo. Plesali so samo moški, in sicer posamezno. Pri plesu ti je pa Rus uren, kot malokdo drugi. Taiko spretno so se vrtili in pri tem delali takte z rokami, da jih je bilo v resnici zanimivo gledati. Po moji sodbi so Rusi pravi mojstri plesa in daleč prekašajo Balkance v tem oziru.
Kake pol ure je trajal ta ples, nakar se je pričelo petje. Jae sem stopil med tem v hišo vpraišfat, ako pojdomo kmalo domov t Rekli so mi, da se nič ne mudi, da se le do noči vrnemo, kajti bili so vsi preveč zidane volje. Ko so je pa jelo solnce k zatonu nagibati,
sem vpregel konja ter se pridružil laščinskim voznikom, ki niso bili nič manj dobre volje kot naši sopotniki. Da dos-peano čim pre je domov, smo pognali konje v dir, da je šlo kot za stavo; Rusi so pa med vožnjo se vedno prepevali veselja. Tudi jaz sem bil dobro razpoložen in vesel, vsled česar mi bo uspemsko žegnanje 15. avgusta 1916 za vedno v spominu ostalo.
Takoj drugi dan po prazni-
f* J	-------- --.j	™ »---X' ~ X-----_
petje in darovanje sveč; razlh 'ku smo se začeli pripravljati
1___ -1 L !l . 1 ^	J —« n rv H»/-lft1 T11/1 1	_	1 m i	\ r»	/vi i/V nVM/V »\A»
ka je bila le ta, da so zdaj tudi
niku). Tudi to svečo stm oddal naprej z 0110 besedo (Spa-1 sitelju). Ni dolgo trajalo, je bila že tretja sveča na vrsti, namenjena sv. Nikolaju. Na ta način je osem sveč romalo čez moje roke naprej.
Sprva nisem mogel razumeti, kaj to darovanje sveč pomeni; zatem *er.i ?e na o stvari prepričal, ali podučil. Ljudje, za-dej pri vratih kupujejo svečke, da se pred oltarjem prižgejo temu, ali onemu svetniku na čas t, ali v kak drug namen. Ker je V cerkvi gnječa, zato oddaje jo sveče pri vratihj iz rok v roke, dokler ne dospe do cilja, kjer se prižge. Ker se pa teh sveč veliko število nabere, ni mogoče vseh 11a enkrat prižgati, ampak jih skladajo kar na kup poleg svečnika, ali U sk lica.
V tej cerkvi so me tudi zelo zanimale razne, lopo izdelane slike, 11. pr.: Vnebovzetje Marije, Marijin Vnebohod in slike svetnikov, katere časte rus-kii cerkev, kot Mitrafana, Tiha na, Sava in Serafina.
Potem, ko sem si nc!koliko VSo to ogledal, sem jo počasi
hirali. Pet mož je v to svrh,o hodilo po cerkvi s posebnimi skrinjicami; denar iz prve je bil za duhovnika, iz druge za pasaiomsčka (orgaaiiBta) iz tretjo za cerkev, iz četrte za patidaafja ?? iz pete, pa za Rdeči križ. Tako mi je raiztolmačil neki mužik, ko sem ga vprašal.
Pri tem sem si misli, če bi se kar pet koiekt v naših cerkvah naenkrat vršilo, to bi ljudstvo godrnjalo! Že sem jo. hotel pobrati iz cerkve, ko me sosed iz naše vasi malo dregne v ramo, reikoč, da naj počakam, ker bo slavnost kmalo končana.
Pred zaključkom ruske službe božje je pop s križem vzroki pred oltar stopil, ter ga dal poljubiti slehernemu, ki je prišel k njemu; od tam so pa ver niki pri stranskih vratih hiteli iz cerkve.
Z1111«j pred cerkvijo sem zatem kmalo našel našo družbo, na kar smo se napotili proti našemu stanovanju, ali prenočiš-l-ču. Tudi tuikaj se je nato pričela pravcata pojedina, kakor na kakem ženitovanjn. Vse-
odkuril venkaj iz gnjece ter vročine na sveži zrak. Koliko vrvenja med temi romarji! fini so prihajali, drugi pa odhajali iz cerkve. Nato sem srečal nekaj deklet iz nagega sola, kjer s.iii jaz služil. To mla-
ga je bilo dovolj za pod zob, nazadnje smo se pa še s pristnim ruskim čajem malo okrepčali, Ta pijača je na Ruskem
tako vdomaičena, da brez nje ne mine nobena pojedina. Na mizo je priromal samovar z
denke so me uljndno vprašale: 1 vrelo vodo, iz katerega so pol 44IIej, Josip, kako ti kaj ugaja nili časo s čajem. Zanimivo
na pristelu (žegnanju)t Jaz hq jim povoljno odgovoril, da se mi dopade. Dekleta so me zatoni vprašale, kdaj se odpeljemo domov. Dekleta so mo-
je bilo to, ker sladkorja niso dali v čašo, ampak so ga kar prigriziovali zraven. Koliko v< se lja med to družbo pripros-tili in zadovoljnih ruskih kme.-
na mlatev. Na polje smo peljali mlatilnico in drugo ropotijo, ter postavili na gumno, ali že na zato dolečen prostor. Bilo nas je 14 mlatičev* skupaj in 7 konj. Seveda, ker ni bilo domačih delavcev dovolj, jih je moral gospodar še nekaj najeti. Vse 7 konj smo vpregi i v vodilo (gepelj); ljudje so pa prijeli vsak za svoje delo. Me ne so določili, da sem nosil slamo na kup z zato pripravljenim lesenim drogom, ali ^ vilami. Sprva mi to delo ni šlo gladko izpod rok, bilo je tudi naporno, ker nisem bil še vajen. Nadejal sem se tudi, da mi odmerijo kako boljše delo, kar se v resnici nisem motil. Ko me gospodar vpraša, če tudi pri nas tako slamo nosijo, sem mu odgovoril, da ne in da tega dela po ruskem načinu ne zasto-pim. Kmalo zatem sem bi prost slame, nakar sem šel podajat snope v mlatilnico. 4 4 To bo pa že šlo izpod rok!", si mislim, ko sem nataknil šoferska očala 11a nos, da mi ni prah v oči silil. Mlatili smo tako hitro, da je gospodar komaj spro ti domov žito vozil. Opoldne, ko smo e>dpregli konje, sem moral pa zopet odpravljati kuhar Ski posel, da sem pripravil ce' kotel ruske kaše. Gospodar je krmil koiye, drugi so pa pospravljali na mlatišču, ali 11a odprtem podu.
Po južini mi gospodar naroči, da naj jaz domače konje 11a vodo ženem? ded Nefjodič pa najete konje. Ded se je izgovarjal, da je sedem konj preveč za dva moža. —" Bomo pa še me gnale konje z v^ma.'
dr ovale, da se nam nič ne mn- tov! Ko so pili čaj, je nasta
r
vojega jftimja: ^az svojega Rižija'1; sosedova hči Ma-ruška je zajezdila neko brzo kobilo; <led Nefjodič neko poredno kljuse,'ostala tri dekleta so si pa zbrale vsaka svojega sonja; le neko triletno hudo cobilo ni hotel nihče gnati; moral sem jo torej jaz rad, ali nerad poleg svojega Rižeta prevzeti. .V nekaj minutah smo bili že pripravljeni na odhod proti bližnji vodi. Vsak je sedel na svojem izbranem konju. Jaiz sem si za škornje v-taknil blič (gajžlo,) z levico
sem "Rižeta", v desnici sem » 7
pa držal mlado kobilo. Da so mi ne izmuzlie iz rok, sem si jermen parkrat okoli dlani o-vil. Sprva smo jahali bolj počasi; zatem smo pa malo hitreje pognali. Ta jahalni 44eš-kdaron" sem vodil jaz. Ko svoja dva konja malo spodbodeni, sta jo začela vb i rati v galop, za njimi pa moji drugi spremljevalci; na ta način se je pričela pravcata dirka čez široko polje kot za stavo.
440, joj!, so pričele dekleta kričati 11a pomoč, ker niso mer gle več konj vst^rahovati v naj-lujšem diru. Ko se ozrem naaaj, zapazim, da je dvema jahalkama že robce (rute) z a^lave odneslo. Kako so si prizadevale ustaviti konje, toda zaman! Tudi meni ni bilo mogoče svoje živali vstaviti. y tem trenotku pa pridirja mimo mene na desni strani brza ko->ila z Maroško, sosedovo hčerjo. Preplašeno dekle je nekaj criknilo, potem se pa zavalilo na tla rasz konja. Naravno, da sem se tega tudi jaz neizrečeno prestrašil, misleč, ela se je dekle ubilo. Maruškinega krika je te pa moja spremljajoča kobila tako prestrašila, ela je 44Rižita" potegnila nazaj in v tem trenotko sem tudi jaz ležal na tleh. Čeravno je bilo podnevu, so mi vse zvezde no-! či prod očmi zabliščale; hvala ( Bogu, da se nisem nič poškenlo- j val in tako tudi ne sosedova' hci Maroška. Med padcem
som podivjano kobilo še vseeno J krepko držal v rokah, nakar je j
izmed nas se mu ni smejal, to ni bila nikaka šala; le Maroška mu je pripomnila;* da kdor se drugim smeje, se lahko končno tudi enkrat sam joka. --
Po torn dogodku smo bolj počasi konje proti gumnu gnali. Vse bi bilo še prav in v reda,
? i t t>a
če bi le stari Nefjodič ne bil t;&o moker. Radi, ali neradi smo morali drugim mlntičem
povedati, na kak naein je prišel naš stari spremljevalec do tako neprijetne kopel ji; naravno da so se mu vsi navzoči v-sled tega smejali.
(Dalje sledi.)
obstala pri miru; le moj 44Ri-"" jo je dirjal po polju naprej
di, saj je vendar žegnanski dan; da dospemo le do noči domov. Ta de>kleta so bile v resnici zelo uljudne in zgovorne; vedrih lic in prikupijivega obraza, pa tudi doftaj čedno obtečene; v resnici: prave, ali t Slov a
lo med njimi tako razpoloženje, kakor pri nas doma, ko pride vino 11a vrsto. Zabavo je poveličevalo domače petje, zunaj pred hišo so se pa culi glasovi harmonike.
Iz radovednosti sem iaz med
se je podala v cerkev, jaz^pal pred hišo teT opaze>val mla
z uzdo v goibcu. Ozrši se naokrog sem zapazil da sta se tudi še dve drogi jahalke pobirale s tal, konji so pa svobodno naprej leteli. Maruška . ni tarnala o nobenih bolečinah, h|udo ji je bilo le za stvari, katere je na potu izgubila, glavnike in ruto; tudi druge jahalke se niso nič poškodovale, ker je bila mehka zemlja. Zatem-smo začeli loviti u'begle konje, nakar je počasi za nami pri jahal stari ded Nefjodič. Dedec se je smejal na vse grlo, ter se norčeval iz nas, kaki jahači da smo.
Ko^ smo vse konje zopet po-lovili, som Zopeit zajahal svojega "Rižeta", dekleta so pa rajši, hodile peš pok g konj, kajti imele so pri ježi prehude skušnje.
Prišedši do proda (napajal-nice) je Maroška izročila svojo žival Nefjodiču, da si ta čas uredi lase. Ded je pa pognal oba konja v globoko vodo, da sta pila; namesto, da bi pazil na živali, jo rajši zbijal šale; med tem sta se pa začela njegova kortja griziti. Še prodno jo to ded opazil, sita ga že potegnila v globoko vexlo in se še vodno dalje grizla. Tega se je j /stari Ruis še le sedaj zaveda o*;
^s^x^xiju*	,llol> nakar je začel klicati na
se hkratu oglasijo tri dekleta.	kaiU lahko ^
4 4Kajpak. Še vas je treba, drzila koilJa Poteptala v vodi. da bo katera raz konja padla! I Wi smo že pozabili vso svojim je velel gospodar. * Prejšnjo nezgodo, da bi se To je pa dekleta naenkrat	zdaj mi smejali. Ker
ohrabrilo, da se je sosedova bila pa nevarnost vedno več-18-ktna hči Maroška oglasi-	skočil na "Rižeta"
la:	|t.r jezdil na pomoč; z bičem T
44Kaj mislite, da me ne zna-(loki 9ei» kmalu zat ni razgnul
stase.slxiita ^onja.
GEORGE J. COWING
sedanji okr. sodnik je kandidat za zopetno nominacijo in izvolitev na republikanskem tiketu.
Okrajni sodnik Cowing je znan kot eden najboljših in najzmožnejših sodnikov v državi Illinois.
Njegov rekord glede odloči-ter radi raznih mladoletnih in istotako glede materinske penzije, ga je priljubil vsemu ljudstvu.
ON ZASLUŽI, DA GA SLOVENSKI V 0 LIL CI
SOGLASNO PODPIRAJO. GOTOVO NAJ VSAKDO
j
VOLI ZA GEO. J. COWING, ZA OKR. SODNIKAi
POZOR!
Slovenci in Hrvati ▼ Chisholm, ' Mina., in okoKci
Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar t staro domovino, obrnite se na stari ui zanesljivi
Miner's State Bank
Chisholm, Minn.
Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaso trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku.
"Točnost", "Varnost* in "Postrežba" je naše geslo.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH
Slovenskim ter hrvatskim
volilcem v Jolietu, 111., se toplo priporoča za podporo pri primarnih volitvah
DNE 11. APRILA 1922
George A. Bissel
republikanski kandidat za nominacijo za OKRAJNEGA BLAGAJNIKA (County Treasurer) V slučaju izvolitve bo svoj urad točno in vestno izvr-eval.
Naredite na dan volitev križec pred njegovo ime.
GEORGE A. BISSEL.
JlMZ
RAS
K O
Afjtfsc ptic rjo Itpzilo
Priporočljivo Zd odponjoc pri zdraVljeqjlt srbečice ir| ndzrplj (pžip!) bolezrp.
CENA 50 c Vprašajte pri vUectf
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
ZA PIRUHE
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO.
t
Brzo, zanesljivo in po ceni
DINARE—DOLARJE. ŠIFKARTE ZA VSE ČRTE Pišite po cenik.
Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New York.
DENARNE POŠILJATVE.
Jugoslavija:
t>00 kron za......$ 1.90
1000 kron ža...... 3.70
10000 kron za......35.00
Italija:
100 lir za......$ 5.75
500 lir za...... 28.00
1000 lir za......55.00
Nemška Avstrija:
1000 kron za......$ .70
Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mort-
gage
Prodajamo hiše; lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIČ & VERDERBAR,
t	Chicago, HI.
1334 W. 18th St.
fi^B^Sin ena p l^f p ^t^^/je'-pEtžel ves smo zbrali vsak 'bled in' moker iz vode; nihče
TRAKULJA IN ZDRAVLJENJE.
Mnogo mož, žen in otrok boleliajočih za razne bolezni se zdravi na različne načine brez uspeha, ko je „|h nere.1 vsled navadne trakkulje. Pravi znaki so: odhod malih delov te porasitniee priliena znamenja go- z-uba slasti, kelcanje, beli jezik, boleeine pod srcem v želodcu, občutki kot, da se nekaj premika v želodcu, vzdifranje v grrlo, bruhanje, slaba prebava, bolečine v hrbtu in ostalih delih života, omotica, gla-O , izmučenost, oslabelost ko je prazen želodec ■ plavi okrožki okrog oči, in čisto navadno znamenje pri otrocih jc stalno drezanje v nos slabo spanje, itd. ' ie nainenjen, da odžene t raku! jo iz vašega t-e lesnega sistema bi ker je to navadno zdravilo, ki se rabi v vsi Evropi
d	nraTo zdravilo v obliki sladkorčka; otroci ljubijo to in nov
To je pravo zara i	^ trakulja, ki vam
bene sitnosti bi zA v^nje »ga.	ki se prodaja le pri
kvari zdravje todajittlJ(1 Mountrie Sts.. 1'iitsburgh, PrSii^za^i^hav.KnK stane $10.48; polovično $7.25. Za zavarovalnino po pošti še 25c posebej.
® ŠTIRI SMRTI
WASHINGTON
Spisal Ksaver Meško.
je glavni sedež Združenih dri*v in je tudi sedež urada za izdajo patentov in nas veliki slo. venski urad se nahaja SAMO v Washington^ blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PCH NIZKI CENI.
Ime A. M. Wilson je znano že 31 let.
Pišite danes po našo sloven, •ko brezplačno knjigo v izum&j in patentih.
A. M. WILSON, Inc.
Sncrpfisor* to th« lat* A. M. WiK.hi I
PATENTS
312 Victor Building.
WASHINGTON, D. C. .
»prijet za stran, kjer ga jo čim-dalj*-, tembolj bodlo.	|
Na pragu se jo pojavila gospodinja Katra z veliko slani-njaoo v rokah.
"Mifra, ali ti ni se niS. ^dyel5' je skrbeče poprašala moža.
"Ee — kaj bo lx>lje, kako 11 a j bo bolje! Ta fante, to seme neubogljivo, ta me je umorih"
"Oh, saj scan ti pravila, no jozi se!"
"Kdo naj se ne jezi, če že eodaj začenja zapravljati toz-ko zasluženo groše. Videla bosi, ta še zap-ije vsa In koliko sem m trapi l in trndil, da bi mu kaj zaspu&til! A se-1 daj —!"
In zopet, si je zatkril obraz z rokami.
"In potem si so nekje tam po goodu blodil, zvečer, ponoči ! Freljladil si se!91
"A — oni mo je umoril, o-ni____ta ničvredniiž."
"Lezi v postelj!"
"Kaj bom legal! Delo! Misliš li, da bo to čakalo name?"
*' To naredimo sami."
"Kaj sama! Šlo bi zopet vso navtakriž."
"Čakaj, Miha, pa ti skuham lapuha in divj? mote, da popi-još vroči čaj ter se prav izpo-tiš. V jajčjem beljaku ti sp-ražim cvetje bab je dušico in tavžcintrože, vso hranim v omari. To mora pomagati."
"K, beži, beži, mati! Bože minilo, če Bog day 1k>! Če pa no, pa bo moralo biti tudi tako prav in dobro. Pomagaj malo onemu, onemu tam zadi za hlevom, da h i,t, rje jo izpraznita voz.	k ^i*
(Dalje sledi.)
(Dalje.)
"Koga nagajam?" je vzkipel z nogo oi) tla, da se je odbil škorenj ob trdi ilovici. "Koga napajam in za čigav denar? Kdaj sem Vam vari to en sani norec, kdaj? Na?! Delam kakor črna živina, a niti novca ne bi smel izdati, lastnega novca ne! Požeruh Vi skopi, trdi, bmssrčni!"
Oča je preblodel.
Udaril je s stisnjeno pestjo ob mizo, da je zaškripala.
"Za mojo last pijes, za moje* novce napajaš to vkičnge vražje. Ljudje pa se norčujejo z menoj, da puhtim sinu uganjati take pustne šalo, ki polmjšujejo vso župnijo."
"Dovolj, oča!"
44Tiho, lump, pijanec!"
Sinu je začelo stopati vino v glavo. Kri pa mu je burno in vro<\; vrela po žilah.
44Vraga!" je zasikal ter obrnil k očejtu.
44Molči, fante, molči! Sicer —!"
Bil jo predebel in premrl. 1
Ponoči pa ni mogel spati. Tožil je ženi, da ga boli glava, da ga bode ob straneh nad pasom in da ga pika v prsih.
Bilo je dva dni pozneje.
Mrzla jesenska sapa j^ brila čez hrib. Na nebu so se kopičili belkasto s»»vi oblaki ter se v velikih) kepah valili proti jugu. V vasi so popravljali
kmetje zadnje poljske pridel-
Jakob Wahcic
CLEVELAND, OHIO. 6702 Bonna Ave. N. E.
ZNIZANA CENA
Cipar, najboljše vrste, jako velike jagode, baksa 28 funtov. .$4.20 Brinjeve jagode, vreča 132
funtov ................... $9.00
Muškatel, sladke debele jagode, baksa 50 funtov.....$6.40
Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........$6.40
Fige (v reštah) najboljše vrste, baksa 110 funtov. .$10.80 K naročilu priložite Money Order MATH. PEZDIR Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY.
Zastave, bandore, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
' izdeluje EMIL BACHMAN
' 2107 S. Hamlin Ase. Chicago, HI.
Slavna društva K. S. K. J
pozor.
^0rme' akor Pismeni pap"", kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vae tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo žutro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna.
Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenske-Ca na angleški jezik.
Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite ae do nas. V nUi tiskarni m tiska "GUsilo" K. S. K. J.
AMERIKANSI SLOVENEC
PRVI SLOV. LIST V AMERIKI.
i aa£ w SI™* n* leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St.	Joliet, Illinois.
"Pokosate sel Jutri grem v svet, sliižit. Vi pa ponesi-te svojo, premoženj. v grob.''
44 Bolje bi bilo, kakor da ga zapraviš in zapiješ ti in ona, ona ciganka, ona ciganka, čarovnica."
"Ha!"
Kakor ranjen bivol je zatulil ogorčeni in v svojih srčnih čutih arfcta in osramočeni sin. Visoko se je> /spiel, kakor bi hotel planiti na očeta.
A vendar se je premagoval ter škripal z zobmi v nemi o-nc mogK jozi. —
"Ouj in zapomni si! — Dokler bom jaz dihal, je no popelješ v hišo. In če nrf skriven® postopal za nje, ti? spodim kakor psa."
" Brezsrč/iiož, okrutnež!"
"Ha, zmerjaš! Vun, fante, vum! Če ne, ti zavijem vrat"
Proklinjaje je	sin v
hlev. SHeJcel si je praznično obleko ter zlezel na svili v seno.
V kulliniji pa je plakala ma-
Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cene, se nudi u-godna prilika onim, ki so v kratkem namenjeni v stari kraj. Pišite nam po cene in vozni red parnikov.
Ako želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja nam pišite po tozadevna pojasnila.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, ne prezrite naše banke, ki Vam nudi točnost iti nizke cone.
Od zdravih-krav.
Listek na škatlji je rdee in bel. Piškoti: Vzemi 1 kvart moke, 1 čajevo žlieiep soli, v eajevi žliei-ci praska za pecivo, 1 navadno žlico masti ali surovega masla, 6 žlic Carnation mleka, 7 žlie^vo-de in primerno količino moke za testo. Deni testo v kožico ter vse dobro pregreti. Naredi testo do 1 palca na debelo, zreži ga v košče in deni v peč od 15--2Q minut. Stvari, ki prideneš testu morajo biti mrzle; to naredi piškote izborne. Za okusno kavo: Rabi neprecen-jeno Carnation mleko. Kava se Vam bo vsled izbornega okusa, barve in vonja gotovo dopadla. V Carnation kuharski knjigi je še več drugih navodil. Pišite po to knjigo.
Od 7ih zjutraj do 5ih popoldne. Volišče za zapadno stran (West Side) je v Broadway ljudski šoli (Broadway blizo Western a ve.) Volišče za iztočno stran mesta je v Marsh šoli, na Cass in Herkimer St.
Established 1857 Prijateljstvo banke
1 je neprecenljive vrednosti za vsako osebo. K^Ll Isto pomeni: dober nasvet v slučaju potre-^^H I be, pomoč v času sile in zanesljivega, t« vestnega druga ali prijatelja ob veaketn času.
Naša banka je tako PRIJATELJSKA banVa-ravno pravi način banke, s katero je veselje poslojj vati. Tukaj se z vami postopa, kakor s kakim POSAMEZNIKOM. ne pa samo "na račun."
Četudi jc vaš biznes velik, ali majhen; bodite uverjeni, da tak biznes mi vedno ŽELIMO in PO-: ZDRAVLJAMO, kajti naše denarno podjetje je — NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA banka v Jolietu. $ NAJ BO TA BANKA VAS DOM ZA BIZNES. ZGLASITE SE DANES!
Za vsa nadaljna .pojasnila se obrnite na:
Zakrajšek & Češark
SLOVENSKO BANKO
70—9th Ave., New York Oil
Jugoslovanom iz Chisholma in okolice
Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:—-
To je velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00.
To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skuvšnja in nasvet kaj koristila.
Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen. O-brnite se nanj, ker vam bo šel »vedno rad na roke.
Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na
»Stara Meta jo molzla v hlevu ter zdihovala: "Moj Bog in sv. Matija, kaj take&a! S pobi jet a s*>!" —
Stari pa je odšel nekam v gozd ter se vrnil šele pozno v noč.
Megla je pripeljal ravnokar visoko naložen voz tnrščice navkreber proti domu. Ustavil je za hišo. Snel je vola-ma jarem ter ju »pustil na trato, da sta se pasla,
Janez je spravil turšico raz voz ter jo postavljal ob leseno steno hleva, snop pri snopu, ozko stisnjeno. Delal je tiho, n i mo, mrko.
Očeta Miha pa je tresla zima. SedieJ je na kratke smrekove deske, ki so bile zložene, druga na dru#i, na rumenem podstrešju pred hišo. Suho brado si je zagozdil z obema rokama. Xonio, temno je zrl zdaj v dolino, zdaj na daljni obzor, 'kjer so se v fantastičnih oblikah in divjih skupinah rili in mleli debeli oblaki. Časih je tiho, zadušeno zastokal tier se
TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857
MATIJA SKENDER
javni notar za Ameriko in-stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
XJ A. A. OFFERMAN
Kandidat za šolskega nadzornika
za West Side, District No. 86 Naredite križec pred tem imenom.
Slovenski volilci in davkoplačevalci iz Jolieta! Dne 8. aprila t. 1. se vrše volitve šolskih nadzornikov (School Inspectors). Jaz sem kandidat za ta urad za zapadno stran mesta (West Side).
Ali veste, da gre 70c od vsakega vplačanega dolarja pri cjavkn za vzdrževanje šol. Denar pri grad-bi novih šol se večkrat po nepotrebnem zametuje. Treba je tudi izboljšati sedanji sistem naših javnih šol, ter kaj koristnega ukreniti tudi za številne farne (ka-tol.) šole našega mesta.
Dosedaj je imela šolsko upravo v rokah neka posebna stranka, ki nam katoličanom ni posebno prijazna. V tej zadevi je torej treba temeljite premembe.
Slovenci in Slovenke 1 Idite dne 8. aprila in oddajte svoj glas za pravega moža — katoličana.
Podpisani se Vaši naklonjenosti toplo priporočam.
A. A. OFFERMAN.
First National Bank
CHISHOLM, MINN.