A. Holst-Ksenija Tonček Plezonček Nekoč je živel rlečko. ki mu je bilo ime Tonček Plezonček. — Na! Se že smejete. Pa ini lahko verjamete, da se je res tako imenoval. V šoli je sedel v zadnji klopi, kar ni baš imenitno; pa, ljubi Bog. nekdo vendar mora biti zadnji! Tam je torej sedol dan za dneni, drsal sein in drsal tja, da so se inu hlačke že kar svetile. Posebno izkazoval se ni nikjer, niti v poštevauki niti v zemljepisju niti v pravopisju — o tem rajši molčimo. LJčitelj se je z njim trudil in hudil. zvesto inu je pomagala šiba. Edino te se je bal Tonček Ple-zoneek. Pa Bog ne daj, da bi mislili, da je bil neumen. Ne, prav zares, da ni bil! Znal je neko umetnost, v kateri je posekal vse. iNa hlačkah je imel toliko pisanih zaplai, posebno zadaj. da je človeku kar migotalo pred očmi, če ga je gledal. To je bilo od plezanja. Kajti plezati je znal Tonček, da se ti je kar zvrtelo, če si ga gledal. Ni ga bilo kozolca ne strehe v vasi. kjer bi že ne bil sedel. fn on je bil prvi, ki je vedel, kjc so hruške vsako leto že zrele, v farovškem ali županovem VTtu. Najrajši pa je plezal na zvonik, prav do vrha, kjer vise zvo-novi in gnezdijo lastovice. Sedel je v lini in je bingljal z nogami: veter mu je žvižgal okrog ušes, petelin vrli zvonika je hreščal od veselja, Tonček pa je gledal v nebo in se smcjal čudnim oblakora. ki so se podili ondi kakor zmaji. Preden se je pa vrnil, je zamahnil s klo-bukom in zavriskal tako glasno, da so zabrundali zvonovi-. - Jujujiijuhuhuhuuu!« o- Da, plezati je znal Tonček imenitno. Toda na tako umetnost ljudje ne dajo mnogo, učitelj pa je dal še najmanj. In tako se je dogajalo pogosto, da je Tončku Plezončku pela šiba, pela tako pogosto. da tega Tonček kar nič več ni mogel prenašati. »Ne, to pa že ni vee zabava, ne zame in ne za ueiteJja,« si je rekel Jepega dne. »Drugod si bo treba poiskati sreče.« Vtaknil je v žep kos kruha, v leščevju si je odrezal palico, pa se je napdtil v široki svet. Šel je kar na slepo srečo, kamor je pihal veter in so jadrali oblaki na nebu. »Z nami, z narai!« so ga vabili, on pa je hodi] in hodil. Jedel je kruh, ki ga je bil vzel s sabo. zraven si je natrgal jagod, in če ga je žejalo, je pil iz gozdnib. studencev. Tako je prehodil hribe in doline in prišel do kažipota, kjer je bilo na-pisano: »V kraljestvo modrosti!« Kraljestvo modrosti — to je bila dcžela! Tain so se že otroci rodili učenjaki, in vsi Ijudje so imcli očala na nosu, sedeli so ves l.jnbi dan v zatohli sobi in so pisali debele knjige o vsem, kar je in česar ni; kajti zajeli so bili z veliko žlico učenost vsega STeta, ali pa so se vsaj delali take. »Stoj!« — je ukazala straža, ko je prišel Tončck Plezonček pred mestna vrata. Naježile so se straži dolge, strašne brke, in namerila je sulico naravnost na Tončka Plezončka. »Stoj! Kdo tara? Ali si učen? Znaš pisati debele kn.jige o vsem, kar je in česar ni?« »Ne,« je priznal Tonček in se popraskal za desnim ušesom, >v šoli sedim v zadnji klopi.« »Če je tako, pa ne smeš v mesto!« — se je zgrozila stmža in mu je zaloputnila vrata pred nosom. Kajti strogo je bilo ukazano straži, da pusti le učenjake v mesto, neumne pa pusti pred vrati. Tonček Plezonček pa zato ni povešal glave. Šel je sto korakov ob zidu naprej, popazil je, če ga nihče ne vidi, pljunil v roke in je začel po zidu plezati. Ni bilo lahko delo, kajti zid je bil strm in visok in ziclan iz ostrih kamenov. Toda v plezanju je bil Tonček Ple-zonček junak. Ni trajalo dolgo in že je bil na vihu, in še raalo, pa je zdrknil na drugi strani na tla. Pa re bil v nicstu. Po vsem mestu je pa vlaclalo tedaj vclikansko raz-burjcnje, kajti birič je bil razbobrial po ulicali, da je sraka z mestnega stolpa ukradla največji rubiu iz kra-Ijevc kronc. ?;Bam bnrrr-bam, le k nam, le k nam!« je vabil boben, sraka se pa zanj ni prav nič zmcuila. Odletela je z dragotino v svoje gnezdo, da jo kcjuen žarel s stolpa kot ogen.j. m- vr l% »Bam. brrrrr-bam, le k nam, le k nam!« je klical boben. Otroci so letali za bobnarjem, in me-ščaui so se zbirali na glaTnem trgu, pa stegovali vratove. V gradu je bilo veliko posvetoTanje. Ministri so sedeli v kraljevi dvorani in so se posvetovali. Imeli so 99 velike bele lasulje in zlata očala, pa so preinišljcvali s kazalccm na nosu. >Hm, hm!« jih je skrbeJo, kajti razmišljali so o silno važni zadevi. »Z ognjem pokadimo tatici!« je dejal prvi in je segel z dvema prstoma v tobačno dozo. da bi se od-dahnil od napornega premišJjevanja. . Izstiadajmo jo!« je mcnii drugi in jo kilinii. ka.jti ponjuhal je bil že poprej. »Ne,« je uganil trctji, >s topovi jo ustrelimo! čciim pa imamo topove!« To zadnje se je zdclo vsem iiajpainetnejšc in zat« so privlekli na trg star, zaprašcn top in so.ga nabasali s srnodnikom in kroglami, da ga je kar tiščalo v želodcu. »Dovolj, dovolj, še počil bom!« je ječal, pa ga ni nihče poslušal. Ivralj in kraijica sta sedela pod baldahinom na vzvišcnem prostoru. Kraljična pa je stala za njima. in so ji dovolili. da srae dati z robcem znak za strel. A prej je bilo treba top nameriti, in to ni bilo tako lahko. Če je eden kričal: »Malo bolj na levo!«, ga je di ugi prevpil: Malo bolj na desno!«, in če je ta zahteval, naj namerijo više, se mu je oni uprl. da niže, dokler se aiso do hudega sprli. Ljudstvo je pa stalo na prstih jd čakalo in stegovalo vratove. Kako ueumno!« je zinil Tonček Plezouček, ki st-je priril t prvo vrsto. To je pa slišal aekdo, ki je stal za njim. Poveda] je o tem svojemu sosedu in ta spct svojemu, in kot bi trenil, je vedelo že vse mesto, da je dejal Tonček Plezonček: Kako neumno!« To je bilo pa toliko kot veleizdaja. Peljali so Tončka pred kralja iu ga vprašali: »Zakaj si to dejal? Ali ne veš. da boš ob glavo?« »Ne!« je odgovoril Tonček Plezonček. »V šoli scdim v zadnji klopi. Pa kaj bi streljali na srako kar s topovi, ko se opravi z dvema prstoma!« »Če se ti to posreči,« je obljubil kralj, »ti bo pri-zane.seno, in te še kraljevsko obdarira.« Tonček Plezonček pa — ne bodi len — je pljunil v roke, splezal na stolp. više in više, dokler ni našel gnezda iu dragotine v njem. Tedaj je zamahnil s klo-bukom in pa zavriskal tako veselo, da so še zvonovi zabrneli: »Jujujujuhuhuhuuu!« — Ivralj je blagohotno zaploskal, kraljica si je utrnila solzo od veselega ge-notja, kraljična mu je zarnahala z robcem, ljudstvo je pa zavpilo živio! Tonček Plezonček jc veselo splczal s stolpa in vrnil kralju dragotiao. Kralj se je oglasil: »Ker si tako pauicten, te iine-uujem za prvcga ministra v deželi!« In mu je dal umeriti bogatih oblek, brez pisanih zaplat, in pri mizi je smel sedeti na desni strani kraljevi, kar je bila naj-višja čast. Fako je Tonček Plezonček našel srečo. In vsako leto o počitnicah je poslal zlato kočijo v svojo rodno vas, da je sedel vanjo učitelj in se imenitno pripeljal na obiske v kraJjestvo jnodrosti. Šibo pa jc moral pustiti doma.