Spomin na največjo Hišo v Zvodnem gorsko tragedijo ogrožajo vode 9 ........ Stran 15 Stran 6 St. 45/ Leto 63 / Celje, 10. junij 2008 / Cena 0.81 EUR ^KÄo zojmuxy z. KOj^uMjyio? ^^L Zaključna prireditev akcije i HujUjmoz Novim tednikom in ßadtemCelje. I \ ^ soboto, 14. junija, ob 9. url v Otycentru Celje. Pi.: SUtJkil) »bomo sdfno (ÜAii ^pJnt Csunova.. novt^^ radiocelji* . - • Kdo MercatorjevoÄ*o\(^tt^ od 5.s; do 27.6.2008 Foto: KATJUSa Skakalna smetana v Juvanju STRAM 13 9770353734020 DOGODKI NOVI TEDNIK Voda preurejala ceste Močno deževje je v minu-lih dneh povzročilo na Celj-skem Številne težave, od molenj v vodooskrbi do poplavljenih cest, kmetijskih površin in sprožanja plazov. Neurje je skalilo vodo iz virov v Vitanju in na Fran-kolovem, kar je povzročilo motnje v vödooskxbnem sistemu na območju občin Celje, Vojnik in Štore. V sistem so dovajali več vode iz Medlega, ta pa vsebuje povečano koncentracijo nitratov. Ker nitratov prekuha vanje ne odpravlja, so s podjetja VO-KA svetovali zlasti nosečnicam, dojenčkom do d mesecev starosti in doječim materam uporabo izključno ustekleničene vode. V ponede Ijek zjutraj se je stanje nor-maliziralo, saj so v sistem lahko vnovič vkijučili vire vode iz Frankolovega in Vitanja. Ker ne gre za novo težavo, pojavlja se ob večjih neurjih vsaj tri do Štirikrat letno, v VO-KA pripravljajo ustrezne rešitve. »Na Frankolovem smo namreč že začeli graditi čistilno napravo, v kateri bomo lahko z mikro filtracijo odstranjevali kalne delce. Napravo bomo lahko predvidoma odprli prihodnje leto, 10 pa bo tudi konec težav za oskrbo v občinah, ki jim dobavljamo vodo, saj je frankolovski vir pitne vode med bogatejšimi,« jepojasnil direktor VO-KA mag. Marko Cvikl. Loka spet na udaru Hudo neurje z močnimi padavinami Loki pri Žusmu tudi tokrat ni prizanašalo. V zgodnjem petkovem popoldnevu je nevihta po že tako razmočenih dneh naredila svoje. Meteorna voda je orala po cestah, sprožala plazove in zalivala kmetijske površine. Cesle so krajani za silo usposobili, občinska komisija škodo še ocenjuje. Kot je povedal Jernej Ti-sel, višji svetovalec v občinski upravi Šentjur, je poškodovanih od 20 do 30 kilometrov cest, predvsem makadamskih. »Ob asfaltirani h cestiščih je odnašalo bankine. Sprožil se je tudi plaz na cesti Dobri na-Žusem, neprevozna je bila cesta med Hrast-jem In Košnico. V Loki je bilo približno dva hektara zalitih kmetijskih površin.« Kot pravi Tisel, bodo natančnejše podatke imeli po ogledu na terenu. Grobo oceno škode bodo posredovali na upravo za zaščito in reševanje v Celju. Kakšni bodo ukrepi, bo odvisno predvsem od tega, ali bodo dobili sklep o popisu škode. »Najnujnejšo sanacijo so sicer opravili že krajani sami. V naslednjih dneh bomo natančneje vede- * . - Vodotoki SO poplavili cestd, uničevali bankina in povzročali plazove. Posnetek je iz okolice Rogaške Slatine. Ii, kaj bo morala ukrenit! še Dbčina,« je Še dodal Tisel. Škoda na cestah Obilno deževje v noči s četrtka na petek je prizadelo nekatera zlasti hribovita območja in doline s hudourniškimi vodotoki v občini Rogaška Sla-ttha. Že kinalu po polnoči so aktivirali gasilce, prizadeta območja so sL ogledali tudi predstavniki občine in območnega štaba civilne zaščite. Največ škode je po prvih ocenah na cestni infrastrukturi. V Rogaški Slatini je neurje zalilo cesto v naselje Rja-vica, v noči na petek je bila neprevozna cesta Rogaška Slatina-Podplat, poškodovane so lokalne ceste na obmoC-ju Boča in Ravnocerja. Tudi na glavni cestni mreži so poš-kodovane bankine in zasuti jarki. Močno deževje je sprožilo nekaj plazov. Zaenkrat zaradi slednjega niso nikogar izselili, strokovnjaki pa Še vedno nadzorujejo premikanje plazu v Zgornjem Ne-gonju, ki bi laiiko ogrozil stanovanjski in gospodarski objekt- Škodo imajo tudi v Steklarni Rogaška, kjer jim je poplavilo prostore komerciale in trgovino, pri Čemeč višino škode še ugotavljajo. Občina bo v sodelovanju s pristojnimi službami v tem tednu nadaljevala sanacijo na cestni in ostali infrastrukturi, ocenila nastalo Škodo ter izvajala ostale potrebne ukrepe, saj se nekatere posledice kažejo šele zdaj. Strokovnjaki rečne nadzorne službe že ugotavljajo prve vzroke tolikšnih posledic, med katerimi izstopata pomanjkljivo vzdrževanje vodotokov in neodgovorno ravnanje ljudi, ki ne odstranjujejo suhega vejevja in panjev. Prav slednje je bilo laivo za zamašitev struge nekaterih manjših vodotokov. Odprava posledic bo postopna, zagotovo pa je višina škode več 10 tisoč evTOv. Gasilci pomagali vso noč v občini Rogatec, kjer so spomini na predlansko hudo točo še sveži, so prejšnji teden doživeli novo gorje. Obilne padavine, ki so prizadele občino v Četrtek in petek, so povzročile različno škodo na stavbah, cestah in kmetijskih površinah. Solla, ki je prestopila bregove na celotnem območju občine, jepoplavila precej stanovanjskih in poslovnih objektov, med njimi na primer več hiš na mejnem prehodu Rogatec. Na cestah, ki so bile neprevozne, se je pojavilo približno dvajset novih plazov, poplavilo je tudi kmetijske površine. Gasilci so bili na terenu vso noč, pri pomoči pa so sodelovala tri gasQ-skfl društva iz rogaške občine ter enota iz Steklarne Rogaška. Do petka popoldne jim je uspelo izčrpati vodo iz vseh objektov, neprevozni pa ostajata dve lokalni cesti, ki ju bodo skušali v sodelovanju med občino in gozdarji usposobili čim prej. V občinski upravi ocenjujejo, da znaša škoda na cestah približno pol milijona evrov, na sto tisoč evrov pa ocenjujejo škodo na kmetijskih površinah. Škodo na objektih bodo ocenili vpri-hodnjih dneh. BS. Sto, AK, BJ Znana prva zbornična imena Včeraj so izvedli drugi del dvodnevnih volitev v organe v Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, že v nedeljo pa so svoje predstavnike izvolile fizične osebe. Iz Območne enote Celje so bili po neuradnih podatkih v 57-čIanski Svet KGZS izvo-Ijeru Simon Tisel, Marjan Go-lavšek, Marjan Kovač in Andrej Podpečan, iz OE Slovenj Gradec, kamor sodijo šaleški in zgomjesavinjski kmetje, pa Štefan Štrekelj, Sonja Arlič in Andrej Presečnik. Volišča je po Se nedokončnih podatkih obiskalo samo dobrih 11 odstotkov volilnih upravičencev. Največ mandatov je dobilo Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja ECmečka lista, za katero se Šte-je, da sodi v vrste SLS. Na drugo mesto se je uvrstilo Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza, ki je že v volilni kampanji kot svojega kandidata za predsednika zbornice predstavila nekdanjega kmetijskega ministra Cirila Stnrkolja. Včeraj so v 13 volilnih eno-tali volile še pravne osebe, ki so članice zbornice. Teh je okrog 1300, ^e pa predvsem za zadruge, kmetijska podjetja in župnije. Doslej je zbornico dva mandata vodil Peter Vrisk, ki zaradi določil ne kandidira več, kdo pa bo njegov naslednik, bo stvar dogovora med izvoljenimi kandidati. Ustanovna seja sveta zbornice bo v prvem tednu julija. Svet zborruce voli novega predsednika in podpredsednika, člane upravnega in nadzornega odbora. Častno razsodišče in stalno arbitražo, US MITING CBUSIHH KNEZOV MEDNARODNA ATLETSKA LICA 2008 Vabimo vas na Mttir\g cel^kih knezov - Mednarodno atletsko ligo 2008, ki bo v sredo. 18. junija 2008, ob 18.30. na $tadk>mi AD Klatflvar Cetis Celje. Na tem mednarodnem mitingu l>odo nastopili mnogi najboljši atletinje fn atieti Slovenije En tujine: Matfc Osovdfkar v ^ku na 100 m, P/imož Kozmus, sredmf iz 0s3k&. \/ metu kladiva, Brigtta Langerhok na 600 m, Jeremy Scott (ZüA) m Jure Ro)/an v stoku o>b pa/tö, Mdrija Sestak, Miran Vodovn»(, , Marlene Ottey ter ie mnogi drugI Is tujine: ZDA, Nigerija, ZImbabve, Ripini. Itatlja, Madžarska, Hrvaška. BH Moidavlja... želimo s\, da s svojo prisotnostjo počastite našo največjo atletsko prireditev v Celju. Glavni sponzorji, ki nam bodo prireditev omogočili so: CRAfiČNO PODJETJE CETIS. BAJVKA CEUE IN SPAR SLOVENUA. IZJAVA TEDNA »Občina ni od Boga dana, pa tudi denarja od Boga ne dobiva!« Izjava dobmskega župana Martina Breda ob ideji svetnika, da bi občina komunalne prispevke določenim lahko znižala, prišlekom pa povišala. Gostja a Singna se kar niso mogli načudhi napredku masta. Z velikim zanimanjem so si ogledali tudi nastajajoč Regijski center za ravnanje z odpadki. Veterani sodelovanja na obisku Št.45- Celje je konec tedna obiskala delegacija mesta Singen, nemškega mesta, s katerim Celje sodeluje že dolga leta, a äe posebej od leta 1939» ko so v Slngnu in zatem Še v Celju podpisali partnersko pogodbo o sodelovanju mest. V teli letih so se partnerske verJ razvile na praktično vseh področjih - od sindikatov, Rdečega križa, policije, izobraževanja, kulture, stkala pa so se tudi Številna osebna pri- 10, junij 200S - jateljstva. Tokratno deiegacijo so sestavljali začetniki medmestnega sodelovanja, tisti, ki so botrovali podpisti partnerske pogodbe. Med bivanjem v Celju so si gostje iz Singna z velikim zanimanjem ogledali Celje, razvojne projekte in večje investicije. Dele^cijo je sprejel tudi župaji Bojan Srot, poseben dogodek pa je bilo petkovo večerno srečanje začetnikov medmestnega sodelovanja. BS. foto KATJUŠA NOVI TEDNIK DOGODKI Po dva učenca iz vsake osnovne šole sta Iz rok Miloša Mačka simbolično prejela zvezke. 12.000 zvezkov za celjske otroke Lastnik celjske tiskarne M-tls MU oŠ Maček se je od-loČiJ za dobrodeino ^cijo Otrokom podarjamo zvezke. Ugotovil je» da je v Celju veliko staršev, ki jim nakup ik)tskih potrebščin pred začetkom novega šolskega leta predstavlja velik strošek in jim je zato želel pomagati. Akcijo so uspešno zaključili» zato so včeraj pripravili simbolično predajo paketov zvezkov predstavnikom osnovnih šol. Učencem iz socialno ogroženih družin iz desetih celjskih osnovnih šol bodo v okviru akcije podarili 12.000 zvezkov, 1200 za vsako šo- lo. Tako bo brezplačne zvezke prejelo približno 30 odstotkov celjskih osnovnošolcev. »Razmišljal sem, kako bi lahko nekomu pomagal, in dobil idejo, da otrokom podarimo zvezke,« je ob zaključku povedal Miloš Maček. »Namen je bil tudi, da prenesemo sporočilo naprej v druga podjetja, ki bi se lahko pridružila kakšni podobni ^ciji.« Svojo idejo je Miloš Maček najprej predstavil Marijani Kolenko» vodji kolegija ravnateljev celjskih osnovnih šol. Predstavila jo je tudi drugim ravnateljem. nato pa so socialne komisije zbrale podatke o difios Vd\mo IKdustnji Odpadne Sunivme Podjetje DIN05 odkupuje staro železo, baker, aluminij, medenino In star papir vsak delovni dan med 7. In 14. uro. HP na tujem pa so bile najbolj uspeSne v državah Evropske unije. Najmočnejše izvoznice so Še vedno družbe s sedežem v Celju, ki so dosegle tretjino celotnega izvoza, sledita občini Zreče s 14 odstotki ter Žalec s slabimi 15 odstotki. Po deležu prihodkov iz izvoza v skupnih prihodkih so najbolj izstopale družbe iz Zreč, na dnu te razpredelnice pa so se Sektor industrije in grad-beništva» najmočnejši sektor v regiji, je lani obranil svoj položaj - zaposloval je tri petine vseh zaposlenih v regiji, ustvaril dobro polovico celotnega prihodka in dobička, hkrati pa je prepolovil obseg Čiste izgube. Tabela: Največja regijska podje^a po stcupnih prihodkih (v mio EUR) tnftsfo n fas Ivi ci imi podjetja prihodki dobiček 6. Gorenje. Velenje 8611 nz 9. Engn^tui Celje 622.9 18.3 26. Termoelektrsma Šoštanj 215,1 10.4 127.) 0«r$, Celje 212,1 9.7 2a Vegrad. Velenje 211,6 Ifl 3a Kovimratfe. Celje 181,6 47. Cinkarna Celje 164.0 6.1 48. Unior. Znče 18ai 4.1 52. Elektro Celje ^56.6 0.4 64. Pivovarna Laško 12.1 67. Premogovnik Velenje 119i . 0.9 6a Štore Steel 114^ 8,9 iia Gorenje GB 0,6 lis. Alpos Šentjur m 0.6 U7. Gorenje NO 56.5 U 146. Julflks Žalec 56,1 7.4 161. Comet Zre^ 52.0 3.1 164. Gradiš Celje 51^ 0.1 169. Rade^ Papir 50,1 172. SG Autemo^, Slovenske Konjice 487 3.6 t75. Novem. Žalec 48.7 •0,7 178. Mlekarna Celeia 48.3 0.6 203. Nivo Cetje 43,9 1.1 211 Steklarna Rogaika 4^8 8^ 217. GKM Driveline. Zre^ 42;j 2.7 m Celjske Mesnine 41^ 1.8 246. Etol. Celje 36.9 2.9 27a Celiš. Ce^je 32,0 0.9 278. HT7 Velenje 3^.7 OJ) 236. E 3. Celje 311 11 296. Aero. Celje 30.3 0,5 Vir Oelo znašle družbe iz občin Bistrica ob Solil ter Dobje. STfČJUt. PRISILNE POftAVMAVI M UKVnMCUE (obdobje od 1. S. 08 - 31. 5. 08) 1. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE a> AVTO KUU, TRGOVINA IN STORfTVE, d.o.o., Celje, opr.St. Si 75/07 (datum: 9. 5. 08) b) SEL£CTA. PODJETJE ZA TRGOVINO iN STORITVE, d.o.o., Celle, oor.ii. St 21/08 (datum: 9. 5. 08) C) CVETUCARNA ROŽCA ROBERT PREVOLNIK, s.p.. Vcjnlk, ODT.št. St 19/06 (datum: 9. S. 08) Ö) BORZA CAFE, d.o.o., Celje, opr.št. St 26/08 (dah;m: 21. 5. 08) d) CORRECT, TRGOVINA. STORfTVE, d.o.o.. Celja, opr.št. St 28/08 (datum; 30. S. 08) e) ZADRUGA SVETI JURU - PRODAJA VOZJL, z.o.o., Šentjur, oprSt. St 22/08 (dati^: 30. 5. 08) 2. STEČAJNJ POSTOPEK SE ZAKLJUČI a) PERČ^Č LADISLAV, s.p.. CJRKOSUKARSTVO, Celje, opf.it. St 66/02 (Ö. 169 ZPPSL, datum: 9. 5. 08, pravnomočen sklep: 21.6.08) b) AGROHOP, TRGOVINA IN STORfTVE, d.o.o., Žalec, opr.št. St 87/07 (čl. 169 ZPPSU datum: 8, 5. 08. pravnomočen sklep; 23. 5- 08) C) GRAMAP, TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o., Radeče. opf.St. St 36/01 (ČL 169 ZPPSL, datum: 7. 5. 08, pravnorrwden sklep; 22. 5. 08) č) 2 BIT STORITVE IN TRGOVINA, d.o.o., Rečica ob Savinji, opr.it. St 4/08 (čl. 169 ZPPSL, datum: 9. 5. OS, pravnomočen sklep: 23. 6. 08} d) AVTOSERVIS TOGOVINA ŠPORT ZDRAVKO BREGAR, s p.. Radeče, opr.št. St 96/06 (čl. 169 ZPPSL, datum; 15, 5. 08, pravnomočen skJep: 28. 6. 08) 3. PRISILNA PORAVNAVA SE POTRDI a) OVTAR, DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, TRGOVINO IN PROIZVODNJO, d.o.o., Vojnlk. opr.št. St 53/07 (datum; 23. 4. 08, pravnomočen sklep: 8. 5. 08) Poslovno leto je z dobičkom v skupnem znesku 219 milijonov evrov zaključilo 2.543 družb ali 70 odstotkov vseb, 883 družb, kar je 29 več kot leto prej» pa je leto koDčalo v rdečih številkah. Obseg izgube v viSini 47 milijonov evrov se je povečal za dobre vri petine, najbolj v občinah Vojnik, Kozje ter Tabor. Edina občina, v kateri so vse družbe leto končale pozitivno, je Dobje. Place »ova pod državnim povprečjem Obseg iteviia zaposlenih se je ^ najbolj, za desetino ali skupaj za 1.837 delavcev, povečal v občini Celje, največjo rast, za 70 odstotkov, pa so tokrat zabeležili v Kozjem. Po dejavnostih sta največ novüi zaposlitev omogočili gradbeništvo ter ti^ovina, edina dejavnost, ki }e morala za desetino zmanjšati število zapo-slenih, je izobraževanje. Zanimivo je büa rast zaposlovanja v celjski regiji intenzivnejša kot na ravni Slovenije, - Št. 45-10.11111112008 VSavlnjski statistični regiji je lani delovalo 4.444 gospodarskih družb. Ustvarile so 8 milijard evrov prihodkov, zaposlovale 63.614 delavcev ter ustvarile 295 milijonov evrov dobička ter 52 milijonov izgube. Povprečna mesečna plača, ki je znašala 1.075 evrov, |e za slovenskim povprečjem zaostajala za 9,7 c^stotka. Edina občina, v kateri so državno povprečje presegli, je Šoštanj. žal pa enako ne moremo reči za rast plač. Povprečna mesečna bruto plača je znašala 1.053 evre, kar je za slabih 12 odstotkov manj kot znaša državno povprečje. Raven plač tako že tretje leto zapored v nobeni občini celjske regije ni presegla slovenskega povprečja niti rasti produktivnosti dela - povprečna mesečna plača se je realno povečala za l^ odstotka in produktivnost za 2,6 odstotka. RP Med 300 najuspešnejših podjetij po čistem dc^lčku so se na seznam uvrstila naslednja celjska podjetja: Engro-tuš (183 mio evrcpv). Gorenje (13,2), Pivovarna Laško (12,1), Termoelektrarna Šoštanj (10,4), Steklarna Rogaška (8,9 mio), Štore Steeel (8,9), Juteks (7,4), Kovintra-de(6,5),C!iikari!a Celje (6,1), Unior (4.1), $G Automotive (3,6), Comet (3,1), Elol (2,9), Finetoi (23)> liiš Nepremičnine (2,7), EpaktaŠko^a vas (2,6), Celjske mesnine (1,8), Zagc^n» Žalec (1,6) ter Zlatarna Celje (1,5). )mm liTMU Trg v mrtvem teku Trgovanje na Ljubljanski borzi se je v prvem tednu junija nadaljevalo v znamenju nizke likvidnosti ter brez večjib sprememb delniških tečajev. Uvodna trgovalna dneva sta minila v znamenju zelene barve, a se je že v sredo trg obrnil v negativno smer in počasno drsenje delnic se je nadaljevalo vse do konca tedna. Slovenski borzni indeks je u^ubil nekaj manj kot odstotek« njegova vrednost pa se je ustavila pri 8.335 indeksnih točkah. PREGLED TEČAJEV V OBDORJU MED 2.6.2008 in 6.0. 2006 OmtkB bM Enotni PraiMtvtEUR Xspr. CICG Cinkarne Celje 132,00 4.91 1.54 CETG Cetis 79.75 0.50 0.00 GRVG Gorenje 35.73 247.65 1,62 PILR P^ovarna LaSko 80,10 838,94 -1,42 JTKS Jirteks 97,10 2.55 2,16 mG Etol 193.70 0.20 0.00 Izmed pomembnejših so nad gladino končale delnice Gorenja in Telekoma. Trgovanje s slednjimi se še vedno zadržuje nad nivojem 250 evrov, razl<^ pa lahko najdemo v dividendl Delničarji bodo na skupščini konec meseca odločali o višini dividen-de, ki po predlogu znaša 12,8 evra bruto in predstavlja pnl^ližno 5 odstotkov iržne vrednosti delnice. Po rasti so izstopale delnice Gorenja. Cena se je ponovno vniila nad mejo 35 evrov, na tedenski ravni pa je delnica pridobila dobre 4 o^otke. INDEKSI MED 2. 6. i« 6.6.2008 MMa ' ZadnütaSil SBI20 6.335,22 PIX 5.670.74 BIO 116,69 xm -1.68 -0.31 0.07 Manj ugodno se je trgovalo z ostalimi pomembnejšimi podjetji- Vrednost Krkinih delnic se vrti okoU tečaja 95 evrov. Nova KBM se počasi približuje ceni, po kateri je bilo mogoče delnice vplačati v postopku prve javne prodaje. Cena delnice se je namreč znižala za skoraj 3 odstotke, petkovi zaključni posli pa so se sklepali malenkostno pod vidnostjo 29 evrov. Nekoliko presenetljivo se je obrnila zgodba o Mercatorju. Infond holding je namreč sklenil pogodbo o prodaji 23-odsiotnega deleža vMercatorju shčerinskodružbo Raiffeisen Investmenta, okvirna vrednost paketa pa znaša 260 milijonov evrov oziroma 300 evrov za delnico. Kljub odmevni novici trg ni odreagiral. vlagatelji pa verjetno še ocenjujejo težo in potencialne posledice tega dogodka. Z ve^imi spremembami tečajev se soočajo tudi delničarji investicijskih družb. Te so namreč ^j^mHi izredno ugodnih razmer na trgu v lanskem letu ustvarile precejšnje dobičke, kar se v tem trenutku odraža v višinah dividend. Slednje se neposredno odraža tudi na tržni ceni delnice, saj po preseku oziroma po datumu, do katerega so lastniki upravičeni do dividende, cena delnice pade. V preteklem tednu se je končala tudi prva javna prodaja delnice ^zavarovalnice Sava. Končna cena za delnico se je v skladu z napovedmi iz Soda oblikovala na spodnji meji razpona, to je 28 evrov, znesek vplačil je nekoliko presegel razpoložljivo kvoto. Prvi dan trgovanja z delnicami Pozavarovalnice Sava je določen za sredo, li. junija. Upajmo, da bo nova pridobitev na Ljubljanski borzi pozitivno vplivala na razpoloženje in poživila trgovanje, saj v zadnjih mesecih monotonosti na trgu ni videli konca. MAtJAŽ BERNIK. borzni posrednik; lURIKA d.d.. Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ; ATVP, Poljanski nasip 6,1000 Ljubljana Vin Ljubljanska borza d.d. Nemec generalni direktor Funkcij o generalnega direktorja nazar-skega podjetja BSH HiŠoi aparati» hčerinskega p^jetja skupine BSH Bosch and Siemens Home Appliances Group je operativno prevzel Rudolf KJoetscher. Novi direktor ima za seboj 12-letno kariero v BSH, pred prihodom v Slovenijo pa je bil direktor pobočja aparatov za hlajenje in ogrevanje vode. Ostalo vodstvo, to sta Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja. in Andreas Liebl, direktor področja tehnika, ostaja nespremenjeno. US Vf Novi direktor v Nanrjah Rudolf KJoetscher Brez odgovorov^ brez odpuščanja Leto dni po smrti Bojana Kajtne svojci izgubljajo vero v sistem in pravico Na današnji dan, 10. junija, pred letom dni je na pragu celjske bolnišnice, kjer je zaman iskal nujno medicinsko p o moč r umrl 5O-letni Bojan Kajtna. Svoj-ci še vedno iščejo odgovor, zakaj in zaradi Čigave krivde je moral umreti. »To> da so mojega brata s hudimi bolečinami v prsih ob pol dveh zjutraj na nujni pomoči poslali po napotnico, ko je očitno bil zelo potreben pomoči, je vsaj neodgovorno. Tega ne moremo odpustiti, še manj pozabiti,« pravi Miran Kajtna, ki skupaj z ostalimi člani družine skuša »priti resnici in pravici do dna«. »Na žalost nam še nič konkretnega ni uspelo. Kriminalisti so ovadili medicinsko sestro, ki je brata sprejela, tožilec Še dodatno višjega zdravstvenega tehnika, ki je takrat delal na ur-genci. Potem je vse obstalo, verjetno na sodišču. Ne vemo. kaj se dogaja, nihče nas o ničemer ne obvesti,« je razočaran. Na sodišču se postopki dejansko še niso začeli. Kar se je doga- Miran Kajtn»: »Hudo nam je že ob misif. da Bojana ni več. Ugotavljamo, da js bil Bojan tisti član družina, ki nas je povezoval. Zdaj ko ga ni več, nič ni vač, kot je bilo. Vsa se je spremenilo. Bolečina ostaja. Čas je ne zaceli.>Najboij nas mori nerazumljiv način Bojanove smrti,« Še enkrat poudari bolečino družine. Morda ji bo res lažje, ko bo dobila odgovore na vsa odprta vpraSanja. Kdaj bo to, je nemogoče predvideti, saj sodni postopki §e niso steWi. V bolnišnici ne morejo in ne želijo prevzeti vloge sodiSča, zato proti vpletenim niso ukrepali. MILENA B. POKLIC Foto: SHERPA h V SPOMIN v BRATU Rad bt Wim povedni, kakien človek je bil moj bral Bojan, ki je tragično umrl pred celjsko bolnišnico zaradi nekaj neodgßvomih zdravstvenih delavcev^ Ker nikoli ni izkoriščal sistema niti ljudi, se je tudi tisto noč, ko je doživel srčni infarkt, kar sam odpeljal v bolnišnico, čeprav bi lahko poklical rešika ... Bojan je bil več kot deset let samostojni podjetnik in je v svojem podjetja s kopalniškim pohištvom Boica veČino dela opravil kar sam, Nikoli ma ni zmanjkalo energije, zato je tudi v prostem Času rad ustvarjal m sicrbei za svoj dom in družino ter se kdaj pa kdaj zelo rad poveselil tudi s svojimi prijatelji, ki so mu zelo veliko pomenili...Bil je delaven, sposoben, a hkrati zelo skromen Človek. Moj brat Bojan je bil zame Človek velikan... Velikan po svqih pozitivnih dejanfih in svojem srcu... Bojanu je že v najzgodnejšem otroštvu, ko je bil star komaj pet let, zbolela mama in mu due leti kasneje tudi umrla. Komxij sedem let star fantek je ostal prepuščen sebi in našemu skupnemu očetu, ki je zanj skrbel, dokler Bojan ni postal samostojen in neodvisen, Ker je otroštvo preživljal brez ma-m£. ga je to verjetno naredilo bolj vztrajnega in trdnega ter prepričanega, da lahko tudi on v življenju uspe... In je uspel S trudom^ z vztrajnostjo, s poštenjem in z neomajno voljo, ki jo je vedno imet dovolj... Spoznal je žensko svojega življenja. Majdo, si z njo ustvaril nov dom in se z njo tudi poročiL Skupaj sta živela in ustvarjala ter si v Novi vasi postavila lokal, ki sta ga potem oddala najemnikom in si tako vsaj malo olajšala življenje. Po mnogih letih skupnega življenja so se njune poti razšle, a ostala je trdna vez, sin Matic, na katerega je bil Bojan nadvse ponosen. Bojan je bil človek, ki mi je pomenil celo več kot starši...Bil je fizično in psihično zelo močan človek in vedno sem bil prepričan, da ga nič ne more spraviti na kolena, da ni problema na tem svetu, ki ga moj brat Bojan ne bi bil zmožen rešiti. Bil je steber, ki se ga ne da podreU, bil je moj vzor in zgled, moje zatočišče, ko sem imel probleme, in človek, ki sem mu zaupal marsikaj pomembnega. Navdajal me je z večnim upanjem ter vero. da nič ni nemogoče, če si to zares želimo in če smo pripravljeni za svoje osebne dlje tudi vztrajati in potrpeti, obenem pa tudi dajati in se razdajali. Znal mi je prisluhniti in mi svetovali termi pomagali, ko je bilo to možno. Za vse. kar sem v svojem življenju naredil prav, in za vse, kar sem si ustvaril, ima moj brat Bojan veliko zaslug. Pa ne zaradi tega, ker bi kaj naredil namesto mene, ampakzato, kersemjazsam zaradi njega zmogel narediti. Zaradi tega, ker mi je celo moje življenje s svojim odnosom do dela in poštenim življenjem dokazoval, da se vse v življenju da in da nič ni nemogoče! Ker mojega brata Bojana ni več, se je tudi moje življenje zelo spremenilo. Sedanjost je drugačna, vse je drugače. Ne le zame. za celotno družino Kajtna. Nikoli več ne bo takšna, kot je bila, saj nam manjka pomemben čl£n naše sreče. Bojan, nikoli te ne 6omo pozabili in čas ne bo nikoli zacelil brazgotine, ki je nastala, ko smo ste izgubili. Za vedno tvoj brat MIRAN it. 4S-10« junij 2008 IH KRAJEV NOVI TEDNIK Marija Juiioiek je Iz hudourniška struga Izkopala calo star boben pralnega stroja, kije mašil strugo. Oornačijo JurksŠkovih na idiličnem hribu v Zvodnem ogrožajo hudourniške vode. Huda ura zaradi hudournika Hišo v Zvodnem 12 ogrožajo vode - Nenehno nagajanje »neznancev« Marija JurkoŠek živi s svojo hčerko Dragico v Zvodnem. Tja $e je domačinka iz Kanjuc pod Sveti-DO priselila pred tremi leti iz Ljubljane. Kupila je lepo hišo na bregu. In odtlej hi-je hoj z vodo - in ljudmi, ki ji grenijo življenje. Nenehno namreč mašijo stoletja staro hudourniško strugo v gozdu nad domačijo z željo» da hi ob neurjih vodo obdržali na hribu. Toda voda tam zgoraj noče obstati. Ker ne more po strugi, se zliva mimo nje in dere» pustoši. »Pod hišo teče, udajia v klet, pri čemer hiša pod pritiskom Ce naravne sile že ječi in poka,« v solzah pripoveduje Marija, ki je minuli petek vsaj začasno s silnimi napori s hčerko reševala imetje in hišo. Po najboljših močeh je z moliko v rokJ tekala po gozdu, skozi katerega je drla voda, in čistila strugo, da bi z vseh koncev stekajoče se vode usmerila vanjo. Hči je počela isto. a sila vode jo je potegnila s seboj in mali jo je pred hujšimi poškodbami z zadnjimi močmi rešila iz razbesnjene vode. Njun boj pa je jalov. Nekdo - Marija, ki živi v strahu pred temi »neznanci«, noče povedatikdo - strugo namreč nenehno maši. >^Kole zabija v strugo in jih prepleta z vejevjem. V strugi sem našla in z veliko težavo odstranila tu- di kdo ve s Čim napolnjen boben starega pralnega stroja. Kako jim ni jasno, da mora voda odtekati. Da je na hribu ni mogoče zadržati Že ko se je priselila v Zvod-no, sicer prijazen kraj, ki iz Zagrada sega na eni strani vse do Štor in na dru© »leze« proti Bojanskemu vrhu, je iz gozda odstranila divje odlagališče odpadkov vseh vrst. In vselej skrbno čistila starodavno hudourniško strugo. A njeno delo je, vse bolj spoznava, sizifovo. Ko strugo očisti, nekdo vanjo spet zabije kole, jih preplete z vejevjem in na vse pretege maši naravni odtok, ki si ga je izbrala voda, na E>oii z bregov do Hu-dičevega grabna. In zaradi Najboljši Šentjurčani Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v sodelovanju s Kmetij* sko-gozdarskim zavodom Celje organiziralo in izvedlo regijske kmečke igre, ki so bile v Podlogu pri Šempetru. Iger se je udeležilo sedem ekip društev podeželske mladine s Celjskega, ki so se pomerile v košnji in grabljenju sena, prenašanju vode in bal iez ovire in igri prese- nečenja. Največ spretnosti in hitrosti je pokazala ekipa društva podeželske mladine iz Šentjurja pred ekipama Šmarje pri Jelšah in Laško-Radeče. Pri košnji je zmagal Dejan Kokot in pri grabljicah Urika Močnik, oba iz Šentjurske ekipe. Na državno tekmovanje so se uvrstile prve tri ekipe in ekipa Slovenskih Konjic, lanski državni prvak in gostitelj iger. TT Mladi ia znajo ko^hi. svojega početja posluša psovke: »Babe zmešane«... Problem hudourniških voda na tem delu sicer idihč-nega Zvodnega je znan. Mestna občina Celje je prav zato naroČila geološke raziskave in po priporočilu začela, prav na mestu, kjer se kon^^ hudourniška struga, urejali veliko drenažno rebro. »Po mnenju strokovnjakov naj bi prav to zares veliko in ^o-boko drenažno rebro, ki sega tudi do osem metrov v glo- bino, rešilo problem,« pravi Marko BanoviČ iz Mestne občine Celje. »Kopljemo čim globije in nasuvamo propusten material, da bi omogočili vodi, da čim prej odteče v dolino, v Hudičev graben, in da se ne usmerja več proti hiši Jurkoškovih,« pravi BanoviČ. A za zdaj ne pomaga nič. Dokler bodo »neznanci« mašili naravno strugo In delali, kar hočejo, ne bo pomagal noben ukrep. Voda bo Še naprej drla proti Jurkoško-vim in njihovi hiši, vdirala v klet in majala ter najedala temelje domačije. Morda to komu celo ustreza. Dela pač vse, da zaščiti svoje imetje, četudi na račun sosedovega. In Marija ter Dragica Se naprej živita v strahu. Pred vodo. Pred »neznanci«, ki jima grozijo in ju zmerjajo. »Zmešane babe« je strah. Narave. Ljudi. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA tus GORSKO KOLESARJENJE START: 10:00, Planet TUŠ Celje PREDPRljAVE: do 19,6. preko Interneta: www.planet-tus.si ali na tel. št.: 03/4241011. PRIJAVE: na dan tekmovanja pred Planetom TUŠ, od 7.30 do 9.00 ure. #JREKREATiVNlDRUŽINSKlPOHOa START: 10:00» travnik pred železniškim podvozom pri odcepu Zagrad SOBOTA,21.6.2008 ZlOtJpOkrwltaj: utmmCumt V ETTO /Üt^ 9 T •vrrn MOJCKT1VM 6 Fl K0WtTKWrTM .V «oiCM NOVI TEDNIK IZ MASIH KRAJEV Med nogometom in rolarji Zavod za kulturo, šport io turizem Žalec |e v sodelovanju s Športnimi društvi v soboto in nedeljo v okviru akcije Razpnimo jadra 2008 pripravil dve prireditvi, in sicer Evro nogometni dan in Nam se rola. Na sobotni prireditvi so kar na treh igriščih ves dan igrali nogomet. Skupa) je nastopilo 36 ekip s približno trislo nogometaši. Zanimiva je biia tudi nogometna tek- ma med veterani Nogometnega kluba Žalec in Kladivar-ja iz Celja, ki so jo dobili gostitelji s 5:1. Velja poudariti, da je za celjsko ekipo nastopil Ivan Hribemik, ki je že dopolnil 72 let, pri žalski pa je bil najstarejši Viid Uran-kar, star 60 let. Kljub temu, da vreme ni bilo najbolj naklonjeno tekmovalcem, so organizatorji prireditev i2pe-Ijali zeio dobro. Na nedeljski prireditvi z naslovom Nam se rola je v hokeju na rolkah nastopilo 20 osnovnošolskih in srednješolskih ekip ter številni posamezniki. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji hitrostnega in spret-nostnega rolanja ter mini šole rolan)a. Zaldjuček letošnjih razpetih jader v Žalcu pripravljajo v soboto, ko bodo v športnem centru spet ponudili obilo prireditev za vse. ki radi »Športajo«. TT Med učenjem rolanja banka celje Štirinožni junaki Kaj vse ob dosledni, vztrajni in prijazni vzgoji zmorejo ljubki štirinožni kosmatinci, se je bilo moč prepričati na nedeljsko popoldne na prireditvi Pes v začetku 21. stoletja. Na svojem vadišču v Lo-krovcu, ki po mnenju številnih kinoloških strokovnjakov velja za enega najlepših Saniran plaz na Bezovju V petek so na Bezovju nad Zre^ml odprii cesto po sa-naciji plazu. Plaz se je sprožil na cestno povezavo naselja Bezovje z Zrečami ob lanskem jesenskem deževju. Za njegovo sanacijo so porabili 65 tisoč evrov, ki jih je prispevalo ministrstvo za okolje In prostor. MBP v Evropi, je Športno kinološko društvo Celje pripravilo prikaz vzgoje in uporabnosti psa tako v službene kot tudi športne namene. V okviru prvega so obiskovalce navdušili člani enot Slovenske vojske in policije, pod okriljem tako imenovane športne kinologije pa so se zvrstile vaje poslušnosti. obrambe, skratka vzgoja in uporabnost psa, da je kar najboljši življenjski spremljevalec v različnih situadjah. Prireditev je po besedah predsednika društva Mirka l^a jn-ca presegla pričakovanja in nedvomno se še lahko nadejamo podobnih prireditev. MG Foto: Grup A Duhovni tabor v kartuziji »Ali je pot> po kateri hodim, res tista, ki mi je namenjena? Zakaj vztrajati v težavah, če sem že utrujena od vsega? Ali je komu sploh mar, da obstajam?« Tako vabi na že deseti duhovni tabor v Žički kartuziji psihiatrinja Cvijeta Pahijina. Letošnji tabori se bodo vrstili od 30. junija do 30. avgusta. Program za posamezno skupino traja od ponedeljka do sobote in vsebuje delavnice: biblično, psihološko, glasbeno in likovno. Na duhovni tabor vabijo vse, ne gl^e na starost, izobrazbo ali življenjska prepričanja. Skupine bodo mešane, le teden od 7. do 12. julija je predviden za srednješolce in študente. Prijavite se lahko po telefonu 03/ 7593 110, 03 /7523 196, ali po elek-n-onski pošti: cvijeta.pahljina@siol.com MBP Laški gasilci imajo novo vozilo Prostovoljno gasilsko društvo Laško je v soboto izvedlo svečani prevzem nov&ga gasilskega vozila. Svečani prevzem pomembne pridobitve za operativno pripravljenost so poleg Laških gasilcev spremljali tudi gasilci iz DVD Rab in PGD Ostrožno, s katerimi so LašČani podpisali listino o prijateljskem povezovanju. Prireditev, katere se je udeležil tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek, so poleg pihalne godbe popestrile še mažorete. MK. foto: PGD Laško 8 IZ NAŠIH KRAJEV HOVI TEDNIK Na Ponikvi ss je všportnih igrah pomarilo 24os6bi2 osmih ustanov,2 njimi je bilo tudi 22 spremljevalcev. Zmagovalci so bili vsi. zaradi svojega truda pri izvedbi vaj, premegovanja strahu in uspeha pri doseganju ciljev. Igre, na katerih ni poražencev Tekmovalci so se pomerili tudi v metanju žoge v kos. Nekateri so se na tekmovanje pripravljali dolgo, drugi nekoliko manj. Pomembno je bilo le, da so na srečanju užmali In vsi odšli domov kot zmagovalci. Varstveno-delovni center Šentjur je organizirat regijske MATP igre za celjsko-koroško regijo. Namenjene so bile osebam z motnjami v razvoju, ki zaradi najtežje prizadetosti ne morejo sodelovati v rednem programu Specialne olimpijade Slovenije. Prizorišče iger je bila lelo-vadoica Osnovne šole Blaža Kocena Ponikva. Sodelovalo je 24 oseb z motnjami iz osmih ustanov v regiji. Pomerile so se v plazenju, hoji po različnih podlagah, udarjanju žoge, metu žoge na koš, vožnji z vozički in kegljanju. Program MATP jim na la način omogoča druženje z drugimi ljudmi, pozitivne izkušnje, samo pol rdite v in priložnost vključevanja v širše socialno okolje. »Posebnost teh iger Je, da so zmagovalci vsi,« je povedala Mojca Vidic, vodja Šentjurske enote centra VDC, »vsi udeleženci dobijo priznanja in medalje. Vs^ doživi samopotrditev in uspeh. Pomembno je le, da tekmovalci vse počnejo z dobro voljo.« KŠ. foto: GK POKUCNA GASILSKA EiyOTAC£UE,Celje.Qečkova 36 Tel.: 03 428 09 00. Hr. 03 428 09 04 E-mail: jzpv^celje.s^ Poklicna gasilska enota Celje objavlja javno dražbo za delovno vosilo TAM S 2000« leto izdelave 1979, ki bo na sedežu enote na Dečkovi cesti 36 vCetju 1.iuliia2008ob 14. url. Izklicna cena vozila je 1.500 EUR. Podatki o vozilu so na vol|o na sedežu enote, kjer je 27. junija 2006 možen tudi ogled vozila. Na dražbi lahko sodelujejo dražitelji, ki vplačajo kavcijo v vrednosti 10% izklicne cene. DražKelju, ki na dražbi uspe, se le-tašteje v kupnino, neuspešnim dražiteliem se kavcija vme. Vec informacij je na voljo na tel. St.: 428^9-03. Za bolnike z redko boleznijo v Olimju pri Podčetrtku so že drugo leto pripravili dobrodelno prireditev društva Debra v pomoč bolnikom z bulozno epidermolizo za nakup njihovih medicinsiuh pripomočkov. Zbralo se je več kot Štirideset goifistov ler različni glasbe-niki> med njimi Nuša Derenda, Maja Slatinšek, Adam Bic-skey, vokalna skupina Osli jarej, Tjaša Sue in Tamara Grebin. Prireditve so se udeležili tudi nekateri župani, ki so ambasadorji Debre, bolniki z bulozno epidermolizo, njihovi svoje! ter številni dn^ ljudje. V sklopu prireditve je bil prav lako pogovor z dermatologinjo Matejo Dolenc -Voljč o tej zelo redki kožni bolezni, ki vzbuja med nevedne-ži začudene poglede. Koža bolnikov ler zunanji del notranjih organov so izjemno občutljivi in ranljivi. Med prireditvijo je bila prodajna razstava, ki so jo pripravili osnovnošolci iz Lesičnega in Podčetrtka, Del sredstev so zbrali tudi na dražbi izdelkov, ki so jih ustvarili bolniki z buJozno epidermolizo. BJ Z uspeine dražbe izdelkov bolnikov t bulozno epidermolizo. Najvišjo vrednost je dosegla slika, ki jo je izdelala liiika Kokalj. Razkopavanje središča Konjic v centru mesU Slovenske Konjice se bo začela obnova kajializacijskega in vodovodnega sistema. Vrednost naložbe, ki bo zaključena Čez dve leti, je 1,3 milijona evrov. Obstoječa kanalizacija se na območju starega mestnega jedra izliva v vodotok Dravinja. Vodovodni sistem je dotrajan, zato nastajajo velike izgube vode in pogoste prekinitve njene dobave. Nosilec projekta Rekonstrukcija vodovoda in sekundarne kanalizacije Konjic je Občina Slovenske Konjice. Letos bodo pridobili potrebno projektno dokumentacijo, investicijski program ter potrebna dovoljenja za začetek izvedbenih del na vodovodu v okviru predvidene rekonstrukcije. Gradbena dela se bodo nadaljevala v ieto 2009 z dokončevanjem vzdrževalnih del na vodovodu ter rekonstrukciji vodovoda in kanalizacije in se bodo predvidoma v letu 2010 zaključila- Občina s projektom kandidira za pridobitev sredstev iz Evropskega slada za re^onalni razvoj. M je del sistema štirih struk-tuniih skladov Evropske unije. Prič^ujejo, da bo Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in re^onalno politiko sofinancirala projekt v višini 85 odstotkov. AB EPSON STYLUS DX 4400 • barvni tiskalnik, čitalnik in kopirni aparat • hitrost tiskanja 25 str/cb/min • ločena vodoodporna čmHa po 9,99 EUR RN0MEI1AN1KA DragKfl Dobrajc s.p. Na okopih 2c 3000 Celje. TcL: 03/492 61 20 E'inail: finomehanika.dobrajc^joln«l Hrustljava skušnjava nudi popust! Podietie SPD, d. o, o., s sedežem v Podlogu v Šempetru s svoio vostno blagovno znamko Hrustljava skušnjava med kupci pekovskih dobrot postala vse bolj priljubljeno. Hrustljavo skušnjavo, v kateri diši po svežem in stastnem kruhu, pech/fh, ostalih pekovskih dobrotah in skrbno pripravljenih sendvičih, boste našli na Savinjski cesti v Žalcu in v objektu EK na Mariborski cesti v Celju. Glede na uspešnost Hnjsttjave skušnjave in pr^omost direktoria podjetja SPD Izidorja Sternada se lahko kaj kmalu nadejamo se nekaj prodajaln slastnih in hrustljavih pekarskih izdeV kov. Zvesti bralci Novega tedrtika, ki radi uživate v kakovostnem kruhu po ugodni ceni» ne spreglejte na-slednjih vrsticf Bralci Novega tednika, ki ste imetniki kartice ugodnosti, (ahko od junija dalje knjh kupujete ceneje. V prodajalnah podjetja SPD, d. o .0.« zn^ih pod blagovno znamko Hn> stfjava skušnjava na Savinjski cesti v Žalcu in v EK centru na Mariborski cesti v Celju, lahko vse vrste kruha kupite z 10% popustom! Hrmtiiav^^^ skušnava Promoci|sko besedilo NOVI TEDNIK INFORMACIJE Še vedno so ženske glavne Jk s. % Vv > TOREK. 10.6. Ste že kdaj razmišljali o tem, kako bi bilo lepo, čc bi kdaj kaj dobili? Kar tako. zalo. ker nekaj znate? Potem nehajte samo ra/.mišijati. ampak se lotile akcije! Vnagradni igri Novega tednika in Radia Celje ter Mercatorja, d. d., vam za pravilne cene izbranih izdelkov vsak Če-ti'tekobll.]5 ponujamo le-pe nagrade. Treba je le iz-polniti kupone, jih oddati v Mercator centru aH poslali k nam> lahko pa nas pokličete v živo na Radio Celje. Minuli četrtek je bil deževen in ponavadi se na tak dan nikomur nič ne da. Znova sle dokazali, da to ne zdrži in sie prkino sodelovali v igrici lovljenja Mercatorjevili cen. Še vedno pa ženske vodijo, kar se sodeiovanja in tudi poznavanja cen tiče. Izdelke trgovske znamke Mercator so si la teden ulovile Erika Krajnc, Helena Navršnik in Ivana Zupane. Verjamem, da so bile zadovoljne s paleto izdelkov, ki so jih dobile, vam pa gorovo lahko zatrdijo, da nismo vrtali in Iskali cene kakšnih nevsakdanjih izdeiknv. Tokrat so nas zanimale cene za liier alpskega mleka» korneie Algida in vez pijače Gola. koi jo ponuja važ najboljši i«^ A v^liwi / A »"M iT-i 9.00-n .00 Ljudska univerza Celje_. Naučimo se naptMti in oblikovati pismo v wordu 1 za dedke in babice 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog_ Čebelica leti z neba Renruuiova ustvaTjalniai 16.00 Dom \i. slovenskega tabora Žalec____ Sprejem za odličnjake 17.00-19.00 Vojnik_ Primož Trubar - grafična delavnica za Širšo jmmost 19.S0 SLG Celje 1 Stoli abonma po posebnem raz-poredainizven SREDA« 11.6. 10.00 Otrodki muzej Hermanov briog_ Naučimo se portretirali Hermarwva fotografska us-tvarjalnica VODNIK 10.30-11.30,16.30-17.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrti predstavlja se modistinja Marta ŽohoT 11.00 Otroški muzej Hermanov brlog_ Nakit iz rafije Hemanova emolßika us-tvaijalnka 19.00 Galerija Mozirje_ U^d Glasbene delavnice Osminka koncert CETRTEIC12.6. 9.00-U.00 Ljudska univerza Celje_ Nau^mo se napisati in oblikovati pismo v wor-dn2 za dedke in babice lO.OO Otroški muzej Hermanov brlog Čebelica leti z neba Hemumovavstvarjalnica 18.00 Galerija sodobne umetnosti^je 4. Šnidijska razstava kovnih del dijakov Gim-nazife Celje-Center odprtje razstave 19. DtMiko vni salor^Žalec Likovna dela Man je Vad-ia odprtje razstave 19.00 Ljudska univerza Celje Bogastvo dotikov predavanje Taijane Kruder in NacalijeMrevlje 19.00 Celjski dom_ RegionaJlzacija - razvoj po meri posameznih regij okrogla miza 19 .00 Kavama Leonardo_ Urbani Celjani dnfcomtJfcf večer s Ttimažem Benčiiio, Niko-lajo Pod^ršekSelii, Jvom Stropnikom in Thrtjo Pete-linek 19.30 SLG Celje_ Stoli abonma po posebnem raz-poredain izven Kronično vensko popuščanje Mercatorjeva nagrajenka Helena NavrŠnIk sosed. Nič lažjega, boste re- vih Radia Celie v četrtek ob kli - to bi vedel tudi jaz. Pa 11.15! bi res? Se slišimo na valo- Foto: KATJUŠA Celjske lekarne so pripravile brezplačno predavanje o težavaii, ki jih povzroča kronično vensko popuščanje. Zlasti poleti marsikdo čuti pekoče, boleče, težke, utrujene in otekie noge, ki so lahko znak popu5čanja ven, Bolezen se lahko pojavi kadarkoli, pogostejša pa je po 40. le- tu starosti in pri ženskah. Ker so težave običajno poleti največje, bo farmacevtka Andreja Hohler namenila posebno pozornosti ukrepom, s katerimi jih lahko preprečimo ali vsaj omiDmo. Predavanje bo jutri, v sredo, ob 11. uri v kavarni Celjskega doma. MBP > ercator Kdo Mercatorjevo od 5.5. do 26.6.2008 PRAVILA NAGRADNE IGRE -"KDO MERCATORJEVO CENO ULOVI? Or^drtlzatorja ndgradne igre sta Mercator, d. d., Mercator center Celje ler mcdlj^a htla Novi tednik in Radio Ceije. V igri lahko sodelujejo kbpci MercaTorja in bralci Novegd tednika s poslanim kuponon^ ter poslušalci Radia Celje s kliccm v stucflo. Kuponi bodo objavljeni v Novenn tedniku, kupci pa jih bodo lahko prejeli pri vsakem nakupu v Hipermarketu Mercdtor centra čelje v dasu nagradne igre, Kupon Idhko oddate v nagradno skrln)ko v Mercator centru Celje ati ga poiljete na ndstov: Novi tednik In Radio Celje« PreJemova 19.3000 Celje Nd9rddiv igra bo na Radiu Celje vsak četrtek ob 11.15. Vsak teden bodo v žrebanju sc^eicvali kuponi z datumom tekočega tedna. V nagradni Igri bomo izžrebali po en kupon In sprejeli po en klic vse dokler ne bomo odkrili treh pravilnih cen. Sodelujoči bodo poskuidll uganiti ceno enega izmed treh Izbranih izdelkov iz redne akci/e, objavljene v Mercatorjevem letaku. Na voljo bodo Imeli tri možnosti. Moderator bo sodelujoče usmerjal, na primer z besedama 'vroče' {karpomeni, da je b)izu prave cen«) In 'mrzlo' {kar pomeni, da ni blizu prave cene). Trije sodelujoči, ki bodo uganili pravilno ceno izbranega izdelka, bodo prejeli nagrado z Izdelki trgovske znamke Mercator v vrednosti 20 evrov. Nagrade je potrebno prevzeti v roku 14 dni od izvedbe nagradne (gre pfl Informacijskem puttu Mercator centra Cel;e. Tedenski nagrajenci bodo objavljeni v Novem tedniku In na vidnem mestu v Mercator centru Celje. Z Izpolnjenim kuponom sodelujoči soglašajo, da organizatorja iah ko objavila njihove osebne podatke In foiografije. Nagrajenci se strinjajo, da se dogodek zabelell s fotografijo in kratkim besedilom v Novem tedniku Nagradna igra bo od 5. maja do 2d. junija 2008. O ulovi? McVsak četrtek ob 11.15 na Radiu Celje PRIIMEK: NASLOV: TELEFON: 10 REPORTAŽA HOVI TEDNIK t- Mala dežela -velik komk 2a Olmdo in Saro jd bila usodna salsa. Ob ritmu salse ifzklila ljubezen Brazilec Olinda in Slovenka Sara o plesno-glasbeno-kulinaričnem eksperimentu, v katerem je ljubezen glavna sestavina Pred kakšnim letom dni )e dobesedno na noge vrgel zaspano knežje mesto. Temperament» ^er-gija, že vizualna drugačnost so povzročili» da Brazilec OHnda Brasil ni ostal neopažen. Zmeraj nasmejani mladenič želi tudi Slovencem približati kulturo svojega naroda. Že pred leti je tempe-ramentna salsa obnorela staro in mlado, vendar se pri OUndi s tem plesno-glasbena pripoved $ele dobro prične... Iz njega se ob pomoči močne ge-stikulacije vsuje slap besed in takrat prvič in zadnjič v življenju obžalujem. da ne spremljam kakšne brazilske »žajfnice«, ker bi potem verjetno lažje razumela. Res. da je vmes slišati tudi kakSno slovensko besedo, ampak brez Sare nikakor ne bi Šlo. »Ti pa dobro obvladaš por-tugal$čino>« se čudim njegovemu dekletu. »Veš kaj. ko nimaš druge izbire in ko je ljubezen tako velika motivacija, ni nič pretežko,« praNi Olindlna ljubka izbranka srca Sara Stropnik. Velenjčanka, s katero sla si dom uredila v Grižah, v hiši Acman. Sicer diplomirana plesalka sodobnega plesa in koreografi-nja. ki je Študirala in diplomirala v Salzburgu. je na Olindo naletela» kje drugje, kot na tečaju saUe, ki ga je vodil. »Tja me je po naključju zvlekla prijateljica in tako se je vse Zmaraj nasmejani Olinda skupaj začelo. Je bilo pa dokaj zabavno, ko sva z Olindo na zmenke sprva hodila vsak s svojim slovarčkom,« se spominja Sara. ki ji je že uspelo premagati jezikovne ovire. S plesnimi korala do Slovenije Kaj pa Olinda? Evropejce nekako Še razumemo, da odkrijejo malo podaipsko deželico, kako pa je vanjo zaneslo Brazilca? »Že kot otrok sem začel igrati na naše tradicionalne inštrumente in se učiti plesa, pri petnajstih sem že nasto- Olinda pripravlja plesne delavnice salsa libre sou. kar pomeni salsa svc^ode in duše, ki je plesno popotovanje in zmes Številnih plesnih zvi3ti. Igra na bobne in je mojster za brazUsko-afriški ples capoeria. ki je zmes plesa, borilne veščine, igre in rituala, v praksi pa je vided tako. da se v navideznem bojtJ ob zvokih tradicionalnih inštrumentov pomerita dva plesalca, ki ju spodbuja občinstvo. S Saro razmišljata, da bi Slovencem približala Še sambo. V vsakem primeru pa bosta brazilsko tradicijo in kulturo predstavib vsem zainteresiranim, ki jima lahko pišete na elektronska naslova olin-dabrasil@gmail.com in sara_stropnik@yaboo.com. pal z raznimi plesnitni skupinami.« pravi Olinda. Pot ga je iz rodnega Pemambuca zanesla v milijonski Sao Paolo, kjer je že deloval kot koreograf ter med drugim organiziral delavnice za brezdomne otroke iz favel. »Prva evropska postaja je bil Pariz. Ampak, veS, je lepše v Celju. Pariz? Vsako soboto demonstracije. vsakodnevno spopadi med etničnimi manjšinami,« razmišlja Olinda. ki je takrat le slišal za Hrvaško, kamor je bil povabljen k sodelovanju pri plesnih prireditvah, za Slovenijo pa niti pomotoma ne. Dokler ni v južni sos^ spoznal skupine Slovencev, pot ga je najprej zanesla v Koper, nato v Ljubljano, v Celju pa je takole mimogrede pripravil tečaj salse. In ostal. »Sedaj povsod, kamor grem. promoviram Slovenijo»« mi navdušeno raz!aga. Le kaj ga je tako navdušilo? »Ljudje, idilična narava. Čeprav opažam, da mladi nimajo dovolj prožnosti za organizirano druženje denimo ob plesu In tovrstnih aktivnostih. Zato pogosto posegajo po dro-gah. čeprav gre očitno za svetovni trend. Ob obiskih Brazilije opažam, da vse več ljudi posega po kokainu, ki je včasih bil droga bogatih, sedaj ga na veDko zlorabljajo vsi po vrsti,« pravi Olinda. »Seveda je na začetku v majhnem kraju, kot so Griže, izstopal. No, saj ste ga tudi Celjani opazili. Je pač lak tip osebnosti; odprt, komunikativen, da ga ljudje takoj vzamejo za svojega» vsi postanejo radovedni in ga želijo bolje spoznati, kar je Olindi všeč,« pove Sara. In res, ko mineta urica ali dve, mi tudi portugalščina več ne zveni tuje. Zaradi energije, ki jo Brazilec premore, naenkrat vem, kaj mi želi povedati. »Slovenska dekleta so zelo lepa,« pogleda Olinda proti Sari. Mene bo)j tf 3 l\ Lf Mojster za radlčna instmmente. Jaz pa sam mislila, da ba streljal t lokom... zanima, kako obvladajo salso. »Nimajo težav z gibanjem, moški so morda bo!j zadržani. No, po kakšnem pivu tudi njim »steče«,«se smeji Olinda. »Sara, ti ga pa v zameno uČiŠ polko, kaj,« se pošalim. »Zaenkrat sem bolj jaz tista, ki se spoznavam z brazilsko glasbeno in plesno tradicijo.« odgovarja. O zaeaeni slovenski hisi v Braziliji Olinda medtem teka v kuhinjo, ker se vsakih pet minut spomni, kaj bi nama še pokazal. Grizljamo prava zrna guarane z veliko vsebnostjo kofeina, poskušamo pravi trsni sladkor, ki se ga odreže v kosu, Ölinda razkazuje lubje nam neznanih dreves, ki se uporabljajo kot začimbe. Le kakšno kuhinjo se gresta s Saro? »Eksperimentalno.« povesta ven glas. »Mi-neštra na brazilski način, krvavice z brazilskimi začimbami,« se smeje Olinda, ki vmes postreže z brezalkoholnim koktejiom iz ki-vija, ledu in sveže mete. Sara je obiskala družino svojega izbranca, kot pojasnjuje, ko v rokah vrti ogrlico, narejeno iz semen brazilske rastline. »Sprejeli so me, kot bi bila že od nekdaj njihova. Družine tam so seveda večje, tako da je skupno druženje prava dogodivščina. Če ti povem, da so vsi tako živahni kot OHnda, potem si lahko kar predstavljaš, kakšno je domače vzdušje. Poleg tega smo naredili pravo medkulturno izmenjavo, na pročelje hiše smo izobesili slovensko in brazilsko zastavo. Vsi so nas želeli spoznati. izvedeti, od kod prihajamo, pritegnili smo celo pozornost lokalnih televizij, ki so potem predvajale posnetke našega obiska.« je navdušena Sara. »Si jim vsaj spe-kla polico?« me zanima. »Ne ravno, sem pa spekla zavitek,« pravi Sara. »StrudI,« jo takoj popravi Olinda. »Njegova babica je bila in-dijanka. Njegov stric, ki nas je obiskal, že zmeraj živi v skladu z njihovo tradicijo,« pravi Sara. Začeli smo s plesom, končamo s plesom, ki za Olindo in Saro ni zgolj ljubiteljska aktivnost, ampak način življenja. Kar je Sara še dodatno občutila v Braziliji- »Karneval, vsi ljudje na ulid, vsi plešejo, vsi se zabavajo. Ne moreš se držati zase, vzdušje te dobesedno posrka vase,« mora Sara povedad malce bolj naglas. Olinda je namreč že »aktiviral« bobne. POLONA MASTNAK Foto: Grup A Olinda je s seboj prinosol vso tradicionalna brežiško nošo, katne del so tudi gronnzanske lasulje. NOVI TEDNIK REPORTAŽA 11 Zelena karavana s stindesetimi potniki je pred kmetijsko zadnjge ob veselih vižeh okušala dobrote iz Pekarne Kuder. Med gredice vrtd ammatieniN in zdravilnih zelišč je potnike popeljala mag. Nataša Ferant Pod to goro rožnato Izletnikom Zelenega vala sta bila naklonjena žreb in vreme - V znamenju dobre volje, znanja in dobrot Vsak mesec ima svoj iat. Rožnik )e tako najlepši mesec za nabiralce zdravilnih zelišč, rož in ljubitelje narave. Zadnjih Sest let še posebej za tiste posJuŠalce oddaje Zeleni val na Radiu Celje, ki si s kuponom iz Novega tednika In z malo sreče pri žrebu zagotovijo mesto v ze-leni karavani za izlet »pod goro/pod to goro rožnato .../«> kot poje pesem. V organizaciji naše medijske hiše. gostiteljice izleta, smo minulo soboto spel krenili na pot proti zeleni Savinjski dolini. Najprej smo si privoščili zajtrk pri obloženi mizi iz Pekarne Ka-deriz Levca na ploščadi pred Kmetijsko zadrugo Petrov-Če, kjer smo uživali ob zvokih dela ansambla Savinjskih 7. Nato smo se ustavili v Vrtu aromaličnih in zdra- vilnih zelišč Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec in nato krenili do končnega cilja pri domu Lovske družine Griže v Pongracu pod Gozdni-kom, kjer nam že vrsto let gostoljubno odpirajo vrata. Oblake smo držali kvišku 2 dobro voljo (nekateri temu pravijo pozitivna energija)« zato nas je obsijalo sonce. Poln Izletnikov avtobus navdušenih zeliščark, med katerimi je bilo tudi nekaj moških poznavalcev rožic, je bil dokaz, da niti slaba vremenska napoved ne more skaliti veselja in radovednosti, kaj nam bo prinesel dan. Predvsem smo bili veseli, da so nas na daleč obšle junijske plohe. Če odmislimo le nekaj kapelj dežja v poznem popoldnevu, a te še zdaleč niso skalile razpoloženja po okusnem go- lažu iz Mesarstva Čas v Žalcu, kavici in pijači, s čimer sta nas umo in spretno postregli Ivanka in Mara iz naše zelene karavane. Ubrane strune in igralec Miro Pod jed s kitaro in poezijo o rožicah in naravi so imeli zdravilen učinek na veselo razpoloženje zlasti v popoldanskem delu dneva. Pa tudi naše letošnje izlet-nice in izletniki so se izkazali za izvrstne animator je in »vicmaherje«. Zarobili so nekaj »kosmatih in prigod-nih šal«, tako da smo ob krohotu lahko znova ugotavljali, da je smeh vreden pol zdravja. Za drugo polovico lahko veliko naredimo tudi sami, smo se dopoldne najprej prepričali na sprehodu po vrtu z mag.. Natašo Ferant, ki so jo radovedni zeliščarji zasipavali z vprašanji o zdravilnih in a to matični h rastlinah iz tega edinstvenega vna v Sloveniji. Seveda so jih lahko tudi kupili. Nasaj k naravi Iz vseh koncev in krajev širše celjske regije so bili letošnji izžrebanci za izlet z Zelenim valom in vsakdo je iz svojega domačega okolja prinesel kakšno izkušnjo ali nasvet (ali čudežne kapljice) za lajšanje težav s pomočjo zdravilnih zelišč. Mnogi, tako smo slišali, so se veliko naučili tudi iz naših oddaj, ki imajo svetova Ino-izobraže val ni namen, pri čemer si poslušalci dra- gocene izkušnje med seboj koristno izmenjujejo ali prisluhnejo mnenju gostov, strokovnjakov v studiu ali na terenu. V prvi vrsti je naša sodelavka, dobra poznavalka koristnih zelišč, Fanika Burjan, ki je tudi letos popeljala radovedne in znanja željne izletnike po travniških poteh in gozdnih obronkih. ki prav v tem času bujno cvetijo in zelenijo. Namen njenega vodenja nista trganje in nabiranje, temveč prepoznavanje in spoznavanje zdravilnih zelišč; od pravilnega nabiranja (s škarjami v košarico), sušenja in hranjenja zdravilnih zelišč, namakanja v sladkor ali (žitno) žganje in do pravilne uporabe. Vse to je dobro vedeti, če se lotevamo nabiranja zdravilnih rastlin, ki postajajo znova vse bolj cenjene tudi v uradni medicini in farmaciji. A prvo pravilo ob klicu »nazaj k naravi« pri tem še vedno ostaja: posvet o bolezni ali bolezenskih znakih s svojim zdravrükom, na kar vas redno tudi v družbi z gostom prim. Janezom Tasičem opozarjamo v rednih oddajah Zeleni val od jeseni do konca junija. MATEJA PODJED Foto: MP, ZB, KATJUŠA Največja učiteljica je narava. S Faniko Burjan (desno) nabiramo znanje. Tradicionalen skupinski posnetek za spomin na 7. junij 2008 v vrtu v Žalcu - Št.4S-10.juiiii200a Miro Podjed je poprijel za kenček kulture ob počHku. LukaŽviŽfij je imel odličen učinek. Zapravil je le en strel iz igre, po zgrešeni sedemmetrovki pa je ujel žog o in jo zabil v mrežo. Zgolj izognitev porazoma Slovenska moška rokometna reprezentanca je v prvi kvalifikacijski tekmi za nastop na SP na Hrvaikem v Celju igrala Deodlo-čeno s Slovaško 33:33. Naši rokometaSi v Zlatorogu pred 3.500 gledalci niso izpolnili svoje naloge. Zelo je šepaia obramba, gostje so imeti dva napada za 12:16, a jih je na srečo zaustavil vratar AljoŠa Rezar. Vse preveč zaupanja je imel nerazpoloženi Uroš Zorman. obramba pa je bila nemočna ob poskusih zunanjih na^dd-cev (dosegli so 24 golov) FrantiŠka Sulca« Daniela Vala in predvsem Petra Kukučke (met 8-9). Slednjega naši izbranci sploh niso do- bro poznali, obljubljenih posnetkov prijateljskih tekem iz Romunije namreč ni bilo. Najboljši strelec slovenske selekcije je bil Celjan Luka Žvižej z devetimi goli> petimi iz sedemmetrovk. Z zadnjo je preprečil domači poraz. Povratna tekma bo v soboto v Levicah, kjer računamo na preporod naših fantov. Ženska reprezentanca je povratno kvalifikacijsko tekmo za EP v Makedoniji igrala neodločeno z Belorusijo 25:25, potem ko je prvo tekmo v Minska izgubila z 29:25. DŠ Foto: SHERPA Plavalci so bili mokri Na Šmartinskem jezeru je klub Triatlon Ceieia v sodelovanju s ŠD I>elfin o^anizi-ral tekmovanji Slovenija plava in državno prvenstvo v maratonskem plavanju na 5 in 10 km. Tekmovanja, ki |e bilo v petek Ln nedeljo, se je udeležilo 30 plavalcev iz Slovenije, Grčije, z Madžarske in iz Italije. Žal se DP niso udeležili celjski tekmovalci, a smo Celjane lahko videli med rekreativd. Jože Tanko, organizator tekmovanja, je preplaval 1.500 metrov: »Žal nam je letos malce ponagajalo vreme. a nič za to, saj so plavalci tako ali tako mokri. Morda smo imeli manjše število tek- movalcev, a je bila zato konkurenca zelo močna.« Zmagovalec rekreativnega plavanja Slovenija plava je bil nekdanji evropski prvak v maratonu Nejc Majcen. Tekme na 5.000 m se je udeležila tudi 17-letna Teja Zupan, ki je pred tednom dni izpolnila normo za nastop na 01 v Pekingu. Zupanova je blestela tudi v Celju, saj je po treh preplavanih krogih osvojila prvo mesto. Tanko in klub TYiatlon Ceieia sta z mislimi že pri naslednjem tekmovanju, triatlonu, ki bo. če bodo organizatorji dobili dovoljenje, saj so jim jo ponovno zagodli z deli na cesti, 22. junija. MOJCA KNEZ. foto: CnipA Vse, razen trenerja Pavel Pinni tudi uradno ni več trener nogometašev MIK CM Celja. Po tekmi predzadnjega kroga v Domžalah je predsedniku kluba Marjanu Vengustu predlagal sporazumno prekinitev pogodbe zaradi osebnih razlogov. Njegovega naslednika še ni v Areni Petrol. Vodja^lskega nogometnega centra bo namesto Miloša Rusa, ki je nepreklicno odstopil. Damjan Gajser. V Celju bo 24. julija prijateljsko tekmo odigral nemški prvoligaš Energie Cottbus, ki ga vodi Bojan PraŠnikar, 6. avgusta pa član elitne angleške lige Bolton. Dosedanji predstavnik za medije pri Rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško Dejan Obrez se je »preselil« za nekaj 100 metrov. To so novosti, potrjeni pa sta tudi predvidevanji, da bo direktor kluba Franci PliberŠek, tehnični vodja pa Borut Arlič. Sekretar ostaja Darko Žičkar. a bo deloval zgol) na Skalni kleti. Igralci - kader je znan le približno - se bodo zbrali 16. junija, pet dni kasneje pa naj bi se v Brežicah pomerili z velenjskim Rudarjem. Prvi krog DP bo 19. julija. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Direktor, predsednik in športni direktor; Franci Pliberiek, Msrjan Vengust in Simon Sešlar Za radost poskrbeli mladinci Mladinci Nogometnega kluba MIK CM Celje so spet slovenski pokalni prvaki. Četrtič. V soboto so v finalni tekmi v Kopru premagaii domačine s 4:1. Gole so dosegi! Mario Močič» Goran Djuranovič, Roman Bezjak in Rajko Rep. igrali so še Aleksander Polšak, Darin Vitanc, Matej Gorenšek. Anže Kraljič, Igor Kuljanac, Denis Popovič, Dejan Krlja-novič, Jure Kovač, Denis Kramar in Alen Romih, na klopi so na priložnost čakali Jasmin Dizdarevič, Žiga Ovčjak, Nebo j ša Božalo in Nejc Skale. Celjske fante je vodil Franci Oblak: »Ko smo potovali v Koper. so mi misli uhajale na tekme članov, ki so bili tam dostikrat blizu uspeha, vendar so ostajali praznih rok. Z do- bro igro smo nakazali prihodnost celjskega nogometa.« Celjska mladinska ekipa je 1. ligo zaključila na 3. mestu, kadeti so bili sedmi, v skupni konkurenci je bil MIK CM Celje četrti. »V spomladanskem delu prvenstva smo igrali zelo dobro, na desetih tekmah smo le enkrat izgubili. Zbrali smo največ točk, 25. S sezono smo zelo zadovoljni,« je dodal Oblak, ki so ga mnogi že videli v vlogi pomočnika trenerja članskega moštva. Z odhodom Pinnija se to verjetno ne bo uresničilo, pri čemer tudi Se ni jasno, ali Oblak ostaja mladinski trener, saj ie prišlo do spremembe na vrhu SNC. Kapetan moštva je Mario Močič: »Na Bonifiki je bila očitna naša ogromna želja po zmagi, ki smo si jo priigrali že po pol ure, saj smo poved-li s 3:0. Tekmec je bil kakovosten, igrišče razmočeno, mi pa smo prikazali svoj pravi i obraz v Wjučnih trenutkih. V državnem prvenstvu ni vse po-tekalo po naših načrtih, potem pa smo skočili na tretje mesto.« Zanj in za Bezjaka naj bi bila predvidena priključitev k članskemu moštvu. »Ne le za naju, še trije ali štirje naj bi vadili s člani. Upam, da se bo to res zgodilo. V preteklosti to ni bila navada,« meni Močič. Vodja Šolskega nogometnega centra Celje Miloš Rus zapušča klub z lovoriko. »Razhajamo sev razmišljanjih,« ni želel bili bolj konkreten. DEAN ŠUSTER Foto: GOJKO KUSIČ Mladinska ek^ MIK CM Celja s strekovnrm vodstvom »Zelo uspešna seionatf Pogovor s trenerjem Elektre Esotech Ivanom Stanišakom ŠoŠUnjskI košarkarji so v minuli sezoni lige UPC Te-lemach osvojiii osmo mesto, kar je sicer nekoliko slabše kot sezono prej. Doseženi rezultat je vseeno zadovoljil zda) že bivšega trenerja šaleškega prvoligaža, 44-letnega Ivana Stani šaka. »Lahko rečem, da je büa sezona uspešna ali, bolje rečeno» zelo uspešna, kajti zapustili so nas štirje igralci prve peterke, Čmer, RuCigaj, Ne-deljkovič in Mihelič, dobili pa smo Hrvata Bubniča in Šimu-niča, ki sta prvič igrala na tako visoki ravni, ter nekoliko izkušenejšega Vrečka, ki se prej v Laškem nI preveč nai-gral. Kasneje se nam je pridružil še povratnik fvanovič in moje mnenje je, da smo ob vsem navedenem dosegli dober rezultat, še posebej, ker smo si brez posebnih težav zagotovili ligo za prvaka, kar je bil tudi osnovni cilj, Id ga je postavüa uprava pred sezono,« pravi Stanišak. V kolikšni meri so težave s poškodbami vplivale na razplet? Plačali smo davek nizkega števila igralcev za rotacijo v igri. Predvsem nas je dodobra Ivan Stanišak razvrednotila poškodba Šimu-niča, ki je bil odsoten dva meseca, potem je bila bolezen Dobovičnika, tako da smo ob šte^lnih drugih poškodbah šele v zadnjih dveh tekmah z iz- jemo Dobovičnika imeli na voljo kompletno ekipo. Hidi s tega vidika je bil zame dosežen uspeh. Nenazadnje smo zaradi poškodb dali priložnost mlajšim igralcem, predvsem Lekiču in Golešu. Slednji ima potencial, bil je najmlajši igralec v ligi za prvaka. Kako bi vi ocenili trenutno stanje slovenske košarke? Mislim, da je na dobri poli, saj ima kar precej mladih nadarjenih igralcev. Še posebej bi rad izpostavil delo trenerjev, ki je na visoki ravni, Taktično se igra kvaiitetno, tehnično so igralci vse boljši. zd< radi tega menim, da je slovenska košarka na pravi poti. Kaj pa šoštanjska? To jebolj vprašanje za upravo kluba, ki se mora odloČiti, kako in Proračun se znova zmanjšuje, kar za 30 odstotkov, kar po mojem ni dobro. Že nekaj sezon namreč Elektra niža proračun. Ne vem, kam to pelje. Bojim se, da bo začela nazadovati. Šaleški košarkarski bazen si zasluži pr-voligaša v zgornji polovici lestvice. Zakaj odhajate? Predsednik kluba me je obvestil, da zaradi omenjenega nižanja proračuna niso več zmožni spremljati mojih ambicij in da zaradi tega ne bodo podaijšali sodelovanja z mano. Priložnost so dali domačemu trenerju Borutu Ce-rarju in mlajšim domaČim igralcem. Lahko vaš naslednik v takšnih pogojih ponovi rezultate zadnjih sezon? Želim mu vse najboljše, a se bojim, kako bo. Da se razumemo, Borut je vsekakor zaslužil ponujeno priložnost, a bo imel veliko težav, saj bo s toliko nižjim proračunom težko uspešno igrati. Upam, da bodo v klubu le našli način, da Cerarju pomagajo sestaviti ekipo, ki bo konkurenčna tudi v naslednji sezoni. Kaj pa vi, že imate nov klub? Ne, imam pa nekaj ponudb s Hrvaške in tudi iz Slovenije, kjer sem se povsem privadil. Ni daleč od mojega Zagreba, v večini klubov pa je dovolj mladih igralcev, ki so poseben izziv za vsakega trenerja. Nam ne odgovarja daljši počitek, najbolj srečni smo na igrišču in pri tem nisem nikakršna izjema! JANEZ TERBOVC Slovenski orli ob jugoslovanski himni V Juvanju Matjaž Debelak zbral skakabio smetano čeprav smo koledarsko bližje poletju» je bila sobota v znamenju smučarskih skokov. Pardon, bolj nostalgije in obujanja spominov na zlate čase slovenskega skakalnega Športa. Stisk roke. objem, udarec po rami ... Tako so se srečali in pozdravljali nekdanji slovenski orli, za katere smo navijali in stiskali pesti. Res. da ob jugoslovanski himni» vendar so bili občutki enaki. In menda je na nekaterih smučkah že pisalo »Slovenija, moja dežela«. V Šport centru Prodnik v Ju-vanju so se namreč srečali mnogi, ki so se z zlatimi čr-kami zapisali v zgodovino tega Športa. Srečanje vseh, ki so s svojim delom prispevali k osvojitvi katere od medalj, je ob 20-ietmci prve olimpijske medalje pripravil Matjaž Debelak. »Želel sem, da se srečamo vsi, ki smo prispevali svoj kamenček v mozaik. Tako bi zaokrožili zgodovino skakalne pravljice in hkrati zastavili kakSen prizor tudi za prihodnje,« je poudaril Bra-slovčan in zdaj že nekaj Časa Zgomjesavinjčan Matjaž, ki na skakalne smuči ne stopi več, saj rajerazdaja svoje znanje in izkušnje mlajšim rodovom: »Kolikor znam in kolikor imam možnosti.« Kar nekaj obrazov je bilo, ki smo se jih spomnili iz časa skakalne evforije, precej pa je pomagal tudi skoraj enouren dokumentarni film s prerezom sko- OrganizatorMi^u Debelak je prejemal le pDhvale.Kuspelemu srečanju v Juvanjuje precej pripomogla njegova dmžina, predvsem Žena Vida. Obrazov v ospredju veijetno nI treba posebej predstavljati... rajda vseh velikih smučarskih uspehov. Spomini in čustva Matjaž Zupan je poudaril, da pred drugim skokom na ekipni tekmi v Calgaryju ni bil »presran«, razmišljal je le o skoktl in o tem, kflj je treba narediti. Medaljo je pričakoval Miran Tepeš, saj je bil preprosto prepričan, da so dobri. In izdal, da so Debelaku kljub bronasti medalji starejši ukazali. da mora zaradi ekipne tekme zgodaj v posteljo... Tako so se obnavljali spomini, nekateri občutki tudi na novo porodili, vtisi pa so bili z eno besedo čudoviti. Izvedeli smo, kako živčen je bil Danilo Pudgar, o vloženem uudu je govoril Luka KoprivŠek in »o pravem času na pravem mestu« Jelko Gros. Debelak, Tepeš, Ulaga in Zupan so prinesli medalje iz Caigaryja 1988. Fras, Kranjec. Peterka in Žonta, ki so se mu v prvem skoku malce zatresle noge, w drugem pa sera videl Marijo«, iz Salt Lake City-ja, Benkovič, Bogataj» Damjan in Peterka iz Obersdorfa, Franc Urban in Franci Petek pa sta nosilca posamičnih me-dalj. urSka seliSnik Foto: Grup A Celjsica zmaga na 120 cm Konjeniški klub Celje je organiziral že tradicionalni turnir v preskakovanju zaprek. Zaradi slabega vremena je bil samo v nedeljo. V KK Celje so bili predvsem zadovoljni z rezultati v preskakovanju ovir na višinah 100 in 110 cm> saj, kot je dejala predsednica kluba Karmen Jurko, imajo najuspešnejše tekmovalce v mlajših kategorijah: »Zadovoljni smo s svojimi mlajšimi tekmo valci, a si želimo, da bi se razvila tudi uspešna članska ekipa. Zato me zelo veseli, da smo danes zmagali na 120 cm.« Matija Kovač je bil z Up Yoursom na višini 120 cm pni in na 130 cm četrti: »Tokrat je veliko težavo predstavljalo vreme, zato sem lahko zelo hvaležen svojemu konju, da nama je uspelo prebroditi težke razmere. Konkurenca je bila rahlo okrnjena, a še vedno dostojna, zato sera seveda zelo vesel.« Na višini 130 cm je prvo mesto v škofji vasi osvojil Gotoveljčan Luka Založnik, ki nastopa za primorski klub L&HTearn: »Tokrat nisem imel težkega dela« saj konkurenca ni bila na višku. Veliko tekmovalcev se zaradi slabega vremena tekme ni udeležilo, Zmage sem vesel, a sem z mislimi že na tekmi pokala narodov, ki bo čez 14 dni v Lipici.« Tekmovalci, ki jih je v nedeljo dež dobro namočil, že čakajo naslednji turnir v preskakovanju ovir, ki bo konec tedna v Velenju. MOJCA KNEZ Foto: KATJUŠA NA KRATKO Klonila sele v finalu Pariz: Velenjska teniška Igralka Katarina Srebotnik in Srb Nenad Zimonjič sta zaigrala v finalu mešanih dvojic odprtega prvenstva Francije in izgubila proti Belo-rusinji Azarenkovi in Američanu Bryanu s 6:2 in 7:6. (DS) Celjanom 14, Velenjčanont 7 kolajn Ljubljana: Na pokalu AZS so atleti celjskega Kladivarja Matija Kovali posamično osvojili 14 medalj, Velenjčani pa 7. Ekipno so Celjan ke zasedle tretje mesto, Celjani četrto, medtem ko so bili predstavniki AK Velenje Četrti in peti. Sankaku v imenu reprezentance Pariz: Slovenska ženska judo reprezentanca je na mednarodnem ekipnem tekmovanju osvojila 2. mesto. Izbrano vrsto, ki je premagala francosko ekipo B in Alžirijo, nato pa v finalu klonila proti olimpijski reprezentanci ftan-cije, so sestavljale Članice Sanka kuj a Petra Nareks, Urška Žolnir, Regina Jerneje, Vesna Oukjč, Lucija Polavderin Maja UrSič. (MK) 14 OTROŠKI ČASOPIS NOVI TEDNIK 0TR05KI ČA50PI5 30 let mladinskega izobraževanja V ceJjskem Narodnem domu so slovesno obeležili 30-letDico mladinskega raziskovanja v Celju» osnovnošolcem in dijakom pa so ob tem podelili tudi prizna* nja. Celjska občina je bila v državi prva, ki je začela z organiziranim in sistematičnim mladinskim raziskova- njem. Samo v iztekajočem šolskem letu je 270 mladih pod vodstvom 105 avtorjev izdelalo 119 raziskovalnih nalog iz različnih področij. Povezanost mladinskega raziskovanja z življenjskim utripom pa je ponudila tudi uporabne rešitve težav, s katerimi se mefčani srečujejo. V akcijo Mladi za Celje se vključujejo vse celjske srednje in osnovne Šole, Številni raziskovalci pa so z nalogami tekmovali tudi na nacio-. nalnem nivoju. Vse naloge, v 30 letih jih je nastalo kar 2902, 50 skrbno shranjene v Osrednji knjižnici Celje in so na voljo tudi v elektronski obliki. PM, (oio: KATJUSA Mladim raziskovalcem ja priznanja podelila predsednica ocenjevalne komisije Mojca Utroša, cesthala pa sta jfm tudi celiski podžupan Stane Rozman in Jene Demšar Drevo je življenje v Osnovni Šoli Frana Kranjca že tretje leto razvijajo mednarodni projekt trajnostnega načina živije-njaznaslovom Drevo je življenje. Letos je sodelovalo 11 Šol iz celjske regije. Pri* pravili so razstavo fotografij in predstavitev svojih projektov. Osnovni cilj projekta je, da vrednote trajnostnega razvoja postanejo del človeške za- vesti. Za letošnjo temo so si izbrali nasprotja v domačem šolskem okolišu- Otroci so tako v okolici svoje šole izbrali in opazovali dva motiva, ki prikazujeta nasprotje. Prvi je predstavljal pozitivno energi-jo, nekaj dobrega za človeka» za naš planet, razvoj, prebujenje, nov začetek- Drugi motiv pa je predstavljal negativno energijo, nekaj, kar nam ni všeč, k^ nas moti aii vzbuja negativen odnos do okolja. Nato so učenci Osnovne šole Frana Krajnca vse to fotografirali. Razstavo fotografij so odprli v četrtek v svoji Soli. Istočasno so svoje aktivnosti v letošnjem letu predstavili učenci II osnovnih šol celjske regije, kj so sodelovali v projektu. KŠ Sive celice jim dobro delujejo V torek, 3. junija, sta se v mladinski oddaji Male sive celice na RTV Slovenija vfinalu pomerili ekipi iz osnovnih Šol Voj-nik in Senovo. Po enakovrednem začet-ku so bili boljši Domen Simonič. Katari-na Žlavs in Jernej GaČnik, učenci 7. a razreda Osnovne šole Vojnik. Učenci so na Domnovo pobudo s pripravami na tekmovanje pričeli že v lanskem šolskem letu, nato pa so se pod mentorstvom Simone Žnidar na predtekmovanju med dvain-sedemdesetimi ekipami uvrstili na televizijsko tekmovanje. T\ičl lu so premagali vse ekipe in postali državru prvaki ter dokazali, da njihove sive celice res dobro delujejo. Za nagrado so prislužili sebi in šoli izlet v Gardaland, kamor potujejo 10. junija, Domen, Katarina in Jernej pa se bodo udeležili še tabora, ki jim ga podarja Peter Vilfan. MILENA JURGEC OŠ Lava blesti v plesu Plesalci OŠ Lava so se pred kratkim udeležili državnega tekmovanja v okviru šolskega plesnega festivala v Šoštanju. Kar štirje učenci so se uvrstili v finale med najboljših Šest. Tomaž Krajnc in Klara sta osvojila 6. in Andrej Hemavs In Maruša Brežnik 3. mesto. Z odličnimi uvrstitvami so bili nagrajeni za celoletni trud in vaje pod mentorstvom Ksenije Kraševec. Na plesnem tekmovanju so plesali angleški valček, (ehno swing in čačača. AB Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjižku, bo izžretjanec vsak teden prejel lonček z Miš-kom Knjlžkom. Tokratna nagrajenka je Brina Jenček, Raz-lagova 9, Celje. Lonček bo prejela na oglasnem oddelku NT&RC. novitednik ' _g>,,BEREM O&R E ON J* K N JUH K A CCIJS rodjO( iljc MOJA NAJUUBSA KNJIGA (»: trn« in prifmek; Naslov: Dovol|u|«m, ^ M noji pe^orio jevn« objovlj«^. Umetniki na izmenjavi Dijaki Gimnazije Celje-CenUr, umetniške gimnazije likovne smeri, so se pred kratkim vrnili iz Budimpešte. Mudili so se pri vrstnikih tamkajšnje imietniške šole. Izmenjava je bila v okviru mednarodnega projekta Come-nius, mladi celjski umetniki pa so na Madžarskem preživeli deset dru in čas namenili druženju, izletom ter ogledom zna- - it. 45-10. junij 2008 - menitosti. Tako so si nabrali moči za osrednji dogodek, s katerim bodo končali šolsko leto. V polnem teku so namreč priprave na 4. študijsko razstavo likovnih del, ki jo bodo odprli v Galeriji sodobne umernosti Celje. Na ogled bodo v četrtek, 12. junija, postavili izdelke, ki so čez leto nastali pod mentorstvom Darje Ravnik in Tine KraSovec. AB Spomin na največjo gorsko tragedijo o, 113 Danes mineva natančno enajst let, odkar se je na območju Okrešlja zgodila najhujša nesreča v zgodovini slovenskega gorskega reševanja. 10. junija 1997 so med vajo pripadnikov gorske reševalne službe, v kateri je sodeloval tudi helikopter slovenske policije, zaradi nenadne napake umrli izkušeni gorski reševalci Mitja Brajnik, Luka Karničar, dr. Jani Kokalj, Rado Mar-kič in Boris Mlekuž. Kot vsako leto so se tudi letos s posebno slovesnostjo tragedije spomnili svojci, znanci, s<^elavci ponesrečenih in tudi vodstvo slovenske policije. Minuli teden je več sto zbranih na Okrešlju pripravilo spominsko prireditev s kuitumim programom in po-laganjem vencev. »Enajst let je dolga doba, a podobe petih požrtvovalnih reševal- cev, njihova nesmiselna smrt, bolečina njihovih bližnjih ob tej izgubi nam danes tukaj ob vznožju Turške gore vejejo iz duše, kot da se je tragedija zgodila včeraj,« je v svojem govoru povedal vodja oddelka pilotov letalske policijske enote Damjan Bregar »Ni vsakemu dano postali gorski reševalec. Treba je Imeti veliko volje, znanja in energije. Predvsem sta pomembna srce in srčnost, da se v trenutku, ko nas nekdo potrebuje, ko bi nam mogoče lahko bilo najlepše, ločimo od svojih najdražjih in odhitimo v steno, noč. meglo, gozd ali drugam pomagal tistemu, ki nas potrebuje. To je možnost in poslanstvo, ki so ga izbrali tisti, ki so umrli v tragediji,« je dodal predsednik gorske reševalne zveze Miroslav Pogačar. SŠol, foto: GRZS Tridnevna stavka sodnikov Sodniki so včeraj začeli tridnevno stavko» potem ko stavkovni od-bor slovenskih sodnikov in minister za javno upravo Gregor Virant nista našla skupnega dogovora. Zahtevajo, da se plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da so primerljive s plačami poslancev in ministrov ter da se usklajujejo tako. da se ohranja njihova realna vrednost. Opozorilno stavko bodo končali jutri ob 16.30. Sodniki med tridnevno stavko ne bodo reševali spisov in ne bodo imeli obravnav. V tem času bodo opravljali svoje delo le v najnujnejših zadevah, med drugim v kazenskih in prekrškovnih zadevah, ki so pred zastaranjem, preiskovalni službi, nekaterih vrstah nepravdnih zadev in podobnih nujnih postopkih. Stavko podpira visok odstotek celjskih sodnikov. »95 odstotkov okrožnih sodnikov, visoka je tudi podpora na ostalih okrajnih sodiščih, na dveh od teh kar stoodstotna,« pravi članica javne- ga odbora Slovenskega sodniškega društva in podpredsednica celjskega okrožnega sodišča Teodora GluŠič Terbovc. »Namen stavke je opozoriti, da nihče v tej državi nima mandata, da nam v nasprotju z ustavo in mednarodnimi akti jemlje ugled in položaj ter s tem ogroža pravno varnost državljanov. Gre za to, da bo sodstvo še naprej lahko delalo neodvisno in strokovno in ne da ga politika daje na razprodajo.« poudarja Glušič Terbovčeva. Sodniki se bodo s stavko odpovedali tridnevnemu zaslužku, s čimer naj bi pokazali na aroganco ter nes-poštovanje ustave in ustavne odločbe. V času stavke bodo stranke lahko med uradnimi urami opravile vse potrebna, kjer ni potrebna prisotnost sodnika. Obravnave, razpisane med 9. in 11. junijem, pa veljajo za preklicane samo v primerih, ko je sodišče stranke izrecno obvestilo o preklicu. V nasprotnem primeru vabilo na sodišče velja. MJ Policija prodaja stvari Celjska policijska uprava je v petek pripravila javno dražbo najdenih predmetov, na katero se je odzvalo več kot sto ljudi. Na dražbi so prodali 77 predmetov, največ moških in ženskih koles, mobilnih telefonov, med licitiranimi predmeti je bilo tudi kar nekaj nakita. Z dražbo so dobili malo več kot dva tisoč evrov, največ so iztržili s prodajo kolesa, ki so ga prodali za 150 evrov, izklicna cena je znašala 20 evrov. Foto: KATJUŠA Upošteval j varnostne razdalje v petek zvečer sta se v nesreči na regionalni cesti v Zečah hudo poškodovali dve osebi. 51 -letru voznik tovor-nega avtomobila je vozil proti Stranicam, nakar je dohitel 50-letnega voznika osebnega vozila, ki je zavijal levo, proti Prelogam. Ker je vozniktovomega avtomobila vozil s prekratko varnostno razdaijo, je trči] v avtomobil. Tega je odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je vanj trčila še 19-lecna voznica z osebnim vozilom. 50-letnik in njegova pet lel mlajša sopotnica sta se hudo poškodovala, medtem ko sta jo voznik tovom^ avtomobila in mlada voznica odnesla brez poškodb. Deset alko-pridržanih v noči na soboto so policisti poostreno nadzorovali promet s poudarkom na preveijanju psihofizičnega stanja voznikov. Ustavili so jih skoraj 500, 300 je bilo takšnih, Id so jim stanje preverili z alkotestom. 23 preizkusov je bilo poziiiv-nih, 10 voznikov so zaradi alkoholiziranosU pridržali. Najvišja ugotovljena stopnja alkohdllzjranosti je bila 1,42 mUigraisov alkohola v litru izdihanega zraka. Z viličarjem čez nogi V enem izmed podjetij v Šentjurju se je pretekli pe-tekzgo^ huda delovna nesreča. 52-letni voznik viličarja je dostavljal večje palete na delovno mesto, nakar je med vožnjo po označeni transportni poti zapeljal čez nogi 30-letne dekv-ke. naj bi viličarja spre-pedala ter stopila predenj. Hudo poškodovano delavko so prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. SSol k ® m JC e e h red- št: za sklep, v znesku 8.2L00 EUR ter sodno takso za ta opomin po tar. št. 37 taksne taril'e ZST v znesku / EUR, skupaj torej 8.2LOO EUR Netmičene sodne kolke v navedenem znesku nalepite na hrbtno stran oponüna in ga v roku 15 dni vrnite temu sodišču^ Koliko morate plačati? Ne glede na sodniško stavko bi svetovali nekaterim ostalim uslužbencem sodišča, da se poučijo o zapisu številk oziroma zneskov na določenih uradnih dokumentih. Če se že morajo davkoplačevalci držati pravil, bi bilo dobro, če bi to veljalo tudi za tiste, ki jih plačujejo ... - it. 45 «10. junij 2008 -'- KULTURA V Celju se Kopitarjev» ulica odcepi od Trubarjeve, v blilHnl I. gimnazije, in vodi do Savinje. Od Kopitarja do Vodnika V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Kopitarjeve ulice, ki se v Celju odcepi pre^o od lYubar-jeve in vodi do Savinje. Poimenovali so jo po Jerneju Kopitarju, slovenskem slavistu, füologu in publicistu. Jernej Kopitar se je rodU 21. avgusta 1780 v premožni kmečki družini v Repnjah pri Vodicah« kjerje oče dolga leta opravljal rudi funkcijo župana in cerkvenega ključarja. Mladi Jernej je kol veČina takrat nadarjenih otrok iz premožnih družin že zelo zgo-daj zapustil dom. Pri enajstih letih je odšel v Ljubljano, kjer je najprej obiskoval tri razrede norraalke, nato pet razredov gimnazije in t. v i. filozofske študije na ljubljanskem liceju. Po končanem študiju si je začel kruh služiti pri Zoisih, znanih Ijub-Ijanskih mecenih, kjer je opravljal delo domačega učitelja. Poznanstvo z baronom Žigo Zoisom mu je leta 1803 prineslo službo tajnika, knjižničarja in skrbnika mineraloške zbirke v njegovi hiši. V tistem času je Kopitar ^ začel sodelovati s preporo-diteljskim krogom barona Zoisa, predvsem z Valentinom Vodnikom, pri čemer je pod mentorskim vodstvom Zoisa začel pisati tudi prva literarna dela. Idila med slovenskimi pre-poroditelji je trajala vse do leta 1808, ko je prišlo do spora med Kopitarjem in Vodnikom glede izdaje slovenske slovnice. Spor je bil precej hud in odmeven, saj kranjski deželni stanovi Kopitar-juleta 1808 niso odobrili profesorskega mesta grščine, francoščine, italijanščine in »kranjščine« na llubljanskem liceju. Tako je Kopitar, star 28 let, na pobudo Zoisa odšel na Dunaj In vpisal študij prava in naravoslovja. Ko je leta 1810 študij končal, je posta) cenzor za slovanske in ^ novogrške knjige in po Zoisovih zvezah še skriptor v du-najski dvomi knjižnici (danes avstrijska nacionalna knjižnica). Prihodki, ki jih je prejemal, so mu omogočali solidno življenje, hkrati ^. si je lahko privoščil tudi Šte- Pokom s€ im€nuj€ ... vilna potovanja, kjer je nabiral nova znanja in poznanstva. Deio, ki ga je opravil, mu je prineslo vrsto prestižnih nagrad, bil je tudi dan do-maJa vseh pomembnejših znanstvenih akademij v takratni Evropi. Njegovo prvo večje delo Grammatik der slavlschen Sprache in Krain, Kärnten, izšlo je leta 1808, je v nasprotju z dotedanjo prakso zajelo celotno slovensko etnično ozemlje, čeprav mu je pri pisanju predstavlja) osnovo gorenjs)^ dialekt. Pri omenjenem delu si je prizadeval za slovenizacijo skladnje in izločitev nemškega besedja. Njegova kasnejša raziskovanja so bila usmerjena v proučevanje podobnosti jezikoslovja med t. i. civilnimi Hrvati (kajkavci) in Slovenci. Prišel jedo spoznanja, da imata obe skupini istega prednika v panonskih Slovanih, in to misel je želel nadgrajevati v času Napoleonovih Ilirskih provinc. Njegove ideje so se začele rušiti v tridesetih letih 19. stoletja, ko je hrvaški del zajel val iii-rizma, na Slovenskem pa se je začelo razvijat! in širiti nacionalno pesništvo, ki sla ga poosebljala predvsem France Prešeren in Matija Čop. Prav to je osnova znanega spora med Kopitarjem kot dunajskim cenzorjem in Prešernom. Seveda seje spor še najbolj odražal pri Kopitarjevih cenzurnih posegih v Kranjski čbelici. Zgodboo Jerneju Kopitarju je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Kopitarje zaradi takratne splošne miselnosti, da so slovanski jeziki šele na stopnji narečij, težil tudi k oblikovanju nekakšnega enotnega slovanskega jezika. Pri tem ga je vodila misel, da bi na Dunaju ustanovili stolico za starocerkveno slovanščino in da bi mesto s tem poslalo kulturno središče vseh teh gibanj, ki bi povezovalo predvsem zahodni del slovanskega prebivalstva, to je tistega, ki pri pisanju uporablja latinico. Kopitar je močno posegal tudi v razvoj srbskega jezika, ki ga je želel odtegniti ruskemu vplivu. Z Vukom Kara-džičem je uresničil idejo o sestavi srbske slovnice, slovarja tn zbirke ljudskih pesmi. Jernej Kopitar je že v času življenja dosegel precejšnjo slavo. Veljal je za izjemnega in spoštovanega znanstvenika, ki je evropskim znanstvenim krogom znal približati vedenje o kulturnem dogajanju med južnimi Slovani. Seveda so Kopitarjevi biografi poleg velikih znanstvenih zaslug večkrat zapisali tudi precej kritičnih besed o njegovem osebnem značaju. »Bil je menda srednje, ne prav normalne rasti, fdečelas, bledega obraza, izredno živahnih plavih oči in tenkih, stisnjenih ustnic. Po tedanji modi je nosil črn frak, cilinder in bel robec za vratom. Po svoji naravi je bil izrazit sangvi-nik, zadirčen, brezobziren v izražanju svojega mnenja, oblasten in jezav, a ostroumen. Njegov samozavestni značaj je povzročal, da se je preče-sto pokaza] ošabnega, domišljavega in malenkostnega do svojih znancev in nasprotnikov, pri katerih je skoraj bolestno iskal napak. Znal je biti krivičen in netoleranten, zlasti ako si je kdo drznil imeti drugačno mnenje...« Umrl je na Dunaju Ll. avgusta 1844. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Vodnikove ulice. Foto: KATJUŠA S Katekizmom odprl pot v informacijsko družbo Le kakšnih pet let je Primož lYubar bival v Ickern, a je v tem kratkem obdobju kraju vtisnil neizbrisen pečat. LaŠčani se ga s ponosom spominjajo, še zlasti Intenzivno pa ga častijo letos, ko mineva SOG let od njegovega rojstva. Letošnje praznovanje je tudi v Laškem vrhunec doseglo v soboto. Pomen Trubarja in njegovega dela za L^ko in slovensko kulturo so učenci laške OŠ, ki nosi ime po očetu slovenske knjige, počastili z dnevom šole. Vsak začetek je težak in nepopoln, so poimenovali ustvarjalne delavnice, v katerih so kot v Trubarjevem času izdelovali ini-cialke, obükovali žige in me daljone, vezli na platno, pisali zgodbe, tiskaii imena, spoznavali delo grajskega d-skarja, navade oblačenja v preteklosti in danes, si ogledali dokumentarni film o Primožu Trubarju, pri nastajanju katerega so tudi sami sodelovali ... Izdelke, ki so nastali na delavnicah, bodo učenci prihodnji četrtek ob 17- uri razstavili v Muzeju Laško. Piko na i k sobotnemu praznovanju so laški učenci postavili z uprizoritvijo gledališko-glasbene predstave, ki je nastajala pod mentorstvom Mojce PovŠe in Mateje Škorja. Čeprav si je Trubar s knjigo sam postavil večen spomenik v srcih Slovencev, so mu še enega, bronastega, postavili v Laškem. Z odprto knjigo v roki in s pogledom, zazrtim v daljavo, ga je ustvaril akademski kipar Fe-renc Kiraly. »Ustvaril sem "niibaija, ki je pripravljen poslušati in pripravljen govo- 1 r! Zairtega proti centru Laškega z nežnim in nekoliko otožnim pogledom si ja Ferefic Klralv zamislil portf st Primoža Tnibarja. riti. Ki je preudaren in zasanjan in ki je slovenskemu narodu dal vse svoje znanje in svoje sanje,« je dejal avtor skulpture, ki stoji na ploščadi pred kulturnim centrom. Da Trubarja ne smemo dojemati le kot verskega, ampak tudi kot kulturnega reformatorja, je v svojem slavnostnem govoru na osrednji občinski proslavi poudaril dr. Matjaž Kmecl in dodal, da je Trubar s prvo knjigo Slovencem odprl pot v informacijsko družbo: »S knjigo je odprl možnost vsakomur, da se nauči brali. pisati in da se sam informira o vsem, kar mu je v tisku dostopno.« Prireditve, posvečene TVu-baiju, se bodo v l^kem vrstile vse do novembra. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: KATJUŠA ^ PERVI ^iEMl ISLACAM^ Ok Vsak začstek je težak. Tudi delo grajskega tiskarja ni bilo enostavno. Kako so nekoč tiskali knjige, so mladi vedoželjneži spoznavali na delavnici v Muzeju Laško. novitednik www.novitecliiik.com NOVI TEDNIK i KULTURA 17 Benjamin kot slovenski iViozart Izšla je zgoščenka klavirskih dela Benjamina Ipavca Ob letošnji 100-letnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca je Občina Šent-jur izdala spominski album z izključno klavirsko glasbo Benjamina Ipavca. Zgoščenko, ki je izšla pred kratkim» sta posnela ugledna« doma in v svetu uveljavlje-na izvajalca, pianista Alenka in Igor Dekleva. Kot je ob tem dejal Igor Dekleva» je bila tudi zanj to priložnost« da se v ta dela podrobneje poglobi in z veseljem ugotavlja, da imamo Slovenci ravno z Ipavci zelo dober prispevek k evropski glasbeni romantiki. »Šele zdaj, s časovne distance, se lahko oceni, da smo že takrat bili del evropske romantične kulture. In kar je 5e pomembneje • njihova ustvarjalnost je še danes živa, tako pri poznavalcih, kot ljubiteljih. Odlikuje jo tisto nekaj slovenskega. Težko je reči, kaj. Morda melodičnost in spontana invencija. Ta vre iz duše. ni nobena konstrukcija in je nekje tipično slovenska. Zato se mi zdi, da so Ipavci zelo dragocen prispevek k slovenski glasbeni zgodovini in kulturi.« Ob pripravi zgoščenke klavirskih del Benjamina Ipavca sta zakonca Dekleva v arty vih Narodne in univerzitetne knjižnice odkrila čisto nov aspekt njegovih del. Gre za štiriročna prva dva stavka serenade za godala in ju je [pa-vec šele kasneje orkestriral v danes bolj znano serenado za godala. »To se mi z;di zelo pomembno dejstvo za našo glasbeno zgodovino in vesel sem> da sva tudi midva kar Beniaminovo zapuščino sta oživila pianista Alenka in Igor Dekleva. nekaj prispevala k temu, da bo dediščina Ipavcev še bolj živa in prepoznavna. Doslej je bi) Benjamin Ipavec znan kot slovenski Schubert. 2 obe-lodanjenjem le klavirske dediščine pa lahko rečemo, da je to morda celo slovenski Mozart.« Izdaja zgoščenke je eden izmed dogodkov in prireditev, ki jih občina Šentjur pripravlja v Ipavčevem letu. To bo vrhunec doseglo jeseni s strokovnim simpozijem in gala koncertom. SAŠKA T OCVIRK Foto: GREGOR KATIČ — L GIMNAZIJA — V CELJU 200 LET Vljudno vabljeni na prvo v nizu slovesnih prireditev ob 200-letnki L gimnazije v Celju: Slavnostni koncert Slovenske filharmonije, ki bo v petek, 13. junija 2008, oh 19.30 v dvorani Golovec v Celju Na koncertu bomo med drugim prisluhnili suiti Friderik in Veronika, ki jo Je I. gimnaziji poklonil nekdanji dijak, skladatelj in dirigent Anton Kolar. V programu sodelujejo: orkester Slovenske filharmonije dirigent Anton Kolar sopranistka Andreja ZakonjŠek Krt Slovenski komorni zbor zbor Consortium musicum Mešani mladinski pevski zbor I, gimanzije Vljudno vabljeni, da večer preživite ob nekdanjih profesorjih in sošolcih ter ob obujanju spominov na gLOinazijska leta. viniiniii.novitednik.coiii Na dražbi ja dvakrat največ ponudil Maks Brečko. Najbolj zaželena Golfist in Nov dan v Slovenskih Konjicah so se v petek z razstavo likovnih del ter dražbo slik in posebne polnitve vina Zlatega griča končala že 14. Likovna prijateljevanja Slo-venske Konjice-Zreče. Dražbi je tradicionalno vodil Mitja MerŠol in tako kot vedno do zdaj so obiskovalci zaključne prireditve pokupili vseh 11 slik in 11 steklenic posebne polnitve konjičana. Najdra^i sliki, Golfist Pavle- ta Ščurka in diptih Nov dan Vinka Železnikarja, sta bili prodani po ceni 900 evrov. Lastnik Ščurkove slike je postal direktor Rimskih term Maks Brečko in lastnik Že-leznikarjeve celjski galerist Eraii Jančar (Galerija Okvir}. Denar prodanih slik prejmejo slikarji, izkupiček proda-ruh vinskih steklenic pa oblikuje Štipendijski sklad. Maks Brečko je izdražil tudi najdražjo steklenico vina za I.IOO evrov, sicer pa so tudi druge steklenice dosegle visoke cene In se je za štipendijski sklad zbraio 9,950 evrov. Na eni najuglednejših likovnih kolonij v Sloveniji so letos ustvarjali slikarke Mojca Lampe Kajtna, Polona Petek, Marika Vicari in Jana Vizjak ter slikani Franc Be-šter, Borut Beus, Jernej For-bici, Jože Kumer> Zoran Ogrinc, Pavle ŠČurk In Vinko Železnikar. AB Plesni dialog Bliža se letošnja ßnalna prireditev Opus 1. Že 16. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev bo v soboto ob 19. uri v SLG Celje. Nastopajoče na finalni pri-reditvi bo ocenjevala trič* lanska žirija: Sabina Potoč-ki. Igor Sviderski in Marko Mlačnik. Leto 2008 je zaznamovano z medkulturnim dialogom, zato tudi letošnja tema Opusa 1 spodbuja ustvarjalna razmišljanja in kreacije na temo dialoga. Iz izhodiščne teme izhajajo tri podteme, ki so določene za vsako starostno skupino. V skupini A (od 9 do 12 let) je določena pod-tema Plesna klepetanja. V tej skupini bodo s Geljskega nastopile plesalke Harlekina s koreografijami Čustva, Ne me, ne mene in Želja, plesalke Plesnega foruma Celje pa s koreografijama Klepe-tavi lasje in Preveč. V skupini B bodo v podtemi Odnos plesalec/gledalec s Celjskega nastopili plesalke in plesalci Plesnega foruma s koreografijami Read between the lines, Približevanje in Nagajiva roka. V skupini C (od 17 do 25 let} bosta plesalki Plesnega foruma nastopili s koreografijo Jaz v meni. BA Ducat branj V avli Doma II. slovenskega tabora so predstavili 6. številko književne revi* je Vpogled. Zbrane je pozdravila Lidija Koceli, programska direktorica za kuhuro v Zavodu za kulturo, špon in turizem Žalec, vsebino tokratne številke pa je predstavil njen glavni in odgovorni urednik Mare Cestnik. Kot je poudaril. 6. številka prinaša 12 različnih »branj« 40 avtorjev iz celotne Slovenije. Tako Vpogled resnično že presega lol^Ini okvir Savinjske doline, iz katere prihaja, a hkrati ostaja revija, v kateri bodo vedno imeli prednost kakovostni domači avtocji. V programu so nastopili glasbena skupina Alethe-ia in študentje 2. letnika dramske igre na AGRFT Ljubljana, in sicer Nina Rakovec, Blaž Setnikar, Vito Weis in Matevž Müller. TT Mare Cestnik, glavni in odgovorni uradnik, med predstavitvijo leste številke revije Vpogled INFORMACIJE TED mo Gostišče Smogmc neidete v slikoviti vasici Gorenje pri Zrečah. Od leta 1988, ko je odprlo sv(^a vrata, se je trdno zasidralo v srca vseh tistih gurmanov, Jd se jedem radi predirajo na svežem zraku fn v neokrnjeni naravi. Da bi lahko sprejelo vse goste, željne družbe, je gostišče Smogavc zgradilo tudi svoj hotel s skupno 93 ležiša. Zgrajeno v pristnem pohorskem stilu bi obdano z lepo in bi^no cvetočo okolico gostišče Smogavc svojim obiskovalcem nudi dvorano, ki sprejme do 150 gostov, več manjših soban, kamor lahko popeljete svojo izbrano dnižho, in namestitev v 12 sobah fn enem apartmc^u. Ko se boste odločili za njihovo družbo, vas bo pričakalo tudi veliko parkirišče. Ni skrivnost, da marsikdo v gostišče zaide zaradi kulinarike. Te pri Smogavcu enostavno ne smete prezreti Sloves o pristni gobovi juhi iz več kot desetih vrst gob, raznovrstnih jedeh iz divjaane, sirovih štruMjih, solnograških žličnikih, borovničevem zcnntku ... seže res daleč. Zavoljo odlične hrane in velike prostorske kapacitete pogosto gostijo različna slavja, zaključke, obletnice in slovesnosti, Gostišče Smogavx Oorenic pri Zrečah, 321^ Zreče T<>1: +386 fO)5 757 35 50 Fax: +386 (0}'6 752 02 00 email: info@smogavc.com Höfel Smogavc Slomškova 4, 52H Zceie feU +386(0)3 757 66 00 Fax: +636 f0)3 757 66 10 emdilj hofol(čijsmogavcxoni če se še niste predelali gostoljubnosti Smogavčevih, morate k njim obvezno zaviti avgusta, ko Ijodo slovesno obeležili dv^^set let delovanja. tudi poročne, pri čemer vam pri Smogavc nudijo ne le orgcmizadjo poročne gostje, temveč t^ poroko na prostem, na zelenici ob gostišču. V gostišču in hotelu organizirajo seminarje, predavanja in različne predstavitve. V hotelu imc^o tako na voljo kar pet kongresnih dvoran, v katerih najdete vse, kar potrebi^ete za poslovno druženje^ pri čemer poskrbijo tuA za pestre obseminarske ai^bmosti. **Gostiice Smogavc. Hiša s tapUnOf hamor se boste radi vraiaH.J* vitaparK Zdraviliška 22, J270 LASKO; telefon 03 573 16 10, (nternet: www.vitdpark.sL email: mfo{aivttap3rk.sl tM J damMifieOiferuf»* «fa^KBtanrtMf*«»«* > MuKft MMViknstorv* • Onm Mb «I tanks* f 1 F pn T N I N v. C 5 N T 6 R J Restavracija PiZ2erljd in spageterija Prenociica**** BEAUTY & WELLNESS CENTER LUCIJA (tel:ö3 759060S) Rmm<^: 03 759«607,6SM 041-222-732 1 Slomftm Hlk» 6,3215 Lo^^ www^krioin.^ ßmm Jmiran )Qdr{^20 331023IM Tel: 71030 90 OSAi:O4O«106T0 DfLOVNtčAS: Hotel pod Roglo 80HARJNA 2,3214ZREČE, SLOVENIJA RAZKOŠJE TrLorec po D. 36 KULINARIČNE Dnntje BADOŽIVOm m:03/W96a20 IN HARMONIJE Mobr05l/4^d4}» OKUSOVr www.^tuuaueD.u Obrtniška cesta (^iimu Tel:059031 314 Fax:0S9031 313 ---^ E-pošta: inf0@piz20teka.si http://www.pizzoteka.si ClubTera2zj) ^ 5. n^scropjt CeloApark ^ m NOVI TEDNIK ^NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Multipla skleroza prizadene mlade Multipla skleroza (MS) je avtoimuna vnetna bolezen osrednjega živčevja. Prizadene mielinske ovojnice živčnih vlaken. Je najpogostejša nevrološka bolezen med mladimi odraslimi osebami, Število mladih, obolelih za to neozdravljivo boleznijO) pa vsako leto narašča. Njihovo življenje bi bilo marsikdaj lažje, če bi mi vsi več vedeli o tej bolezni. Na to opozarja tudi nevTologinja v celjski bolnišnici, prim. Irenca Pusto-vrb, dr. med. Za MS lahko obolimo v katerem koli življenjskem obdobju. Kdaj je verjetnost za izbruh bolezni največja? MS ne izbira. Najpogosteje si izbere prav tiste, ki so najbolj nemočni; mlade, ki so Šele na začetku Življenja, ko si šele ustvarjajo kariero, družino, nekateri so celo še v šolskih klopeh. Najpogosteje prizadene ljudi med 20. m 40. letom starosti, v iO odstotkih pa celo pred 20. letom. Imamo tudi otroke, ki imajo MS, celo predšolske, kar je še toliko težje. Prim. Irenca Pustovrii. dr med. Je bolezen enaka pri mladih in pri starejših? Ne. Razlike so tako pri prvih znakih kot glede poteka bolezni, zdravljenja in prog-noze. Kakšni so prvi znaki MS pri mladih? Pri otrocih 50 netipični. Pogosto se pojavljajo kot sistemska bolezen, s |>oviŠano temperaturo, glavobolom, motnjo zavesti, lahko epiJeptič- nimi napadi, medtem ko je pri mlajših odraslih najpogostejši prvi znak motnja občutkov. Pojavijo se mravljinčenja, mrtvenja. zbadanja po različnih del^ telesa; po okončinah, trupu, glavi. Pogosto se kol prvi znak pojavi vnetje očesnega živca, ki se kaže kot bolečina za očesom, bolečina pri premikanju zrkla, meglen vid, slabše zaznavanje barv in motena ostrina vida. kdo zaJeMtOy z. (tojmoMjh? | V soboto,! ' (i A h ^ • • r\ • \ 14. junija, ob 9. uri i vutycentru Celje. | RS.: Sladkali se bomo j samo s fanti skupine Casanova... Kako potrdite diagnozo? NajpomembnejŠa je anamneza in klinični pregled. Takrat nevrolog že postavi sum na bolezen. Potem opravimo le slikanje z magnetno resonanco, ki je popolnoma neboleče in nenevarno. Lepo pokaže tipične spremembe na možganih, ki so značilne za bolezen. Ko te spremembe dokažemo, po navadi opravimo Se lumbalno punkcijo • odvzamemo delček likvor-ja, to je tekočine, ki obliva možgane, in v njej določimo za is4S tipične snovi. 1\idi ium-balna punkcija ni nič tako strašnega, da bi se je morali bati. Kaj pa zdravljenje? Zdravljenje je problem. V akutni fazi bolezni zdravimo vse bolnike enako. To pomeni z metilprednizolonom. To |e v bistvu kortikosteroid, snov, ki jo sicer proizvaja tudi nadledvična žleza pri vsakem človeku, vendar je proizvaja premalo, tako da jo moramo dovajati v infuziji, Te infuzije damo ob poslabšanjih. Za preprečevanje novih zagonov, poslabšanja bolezni in večje invalidnosti pa uporabljamo moderna zdravila, ki jim rečemo imunomodula-torna sredstva. Zaenkrat so pri nas na voljo interferon! beta. la in Ib, ter galtiramer acetat. Ta zdravila so doka) učinkovita, vendar niso čudežna. Kakšna je prognoza obolelih za MS, če primerjamo tiste, ki so zboleli mladi, s starejšimi? To je eno najtežjih vprašanj za nevrologa. Za vsakega posameznega bolnika zelo težko rečemo, kako bo njegova bolezen potekala. Lahko pa rečemo na splošno, da je boljše. Če zbolimo mladi. Če je bolnik ženska. če zboli monosimpto-matsko - to pomeni z enim znakom, če zboli z vnetjem očesnega živca, če so zagoni kratki in če so izboljšanja temeljita. če zbolijo mladi, ko se še šolajo, ko iščejo zaposlitev» ali ima družba posluh za njihove dnjgačne potrebe? Žal je ta posluh v družbi nezadosten. Ne moremo reči, da ga ni popolnima nič, saj se da dogovoriti z marsikatero šolo 7Z prilagojen način spraševanja. Tega posluha ni zadosti zlasti pri iskanju prve zaposlitve in pri ohranjanju zaposlenosti, saj praktično vsi bolniki z MS trpijo zaradi patološke utru-dljivosti- Potrebujejo svoboden ritem dela. morajo se vmes spočiti. je bi bilo primemo delo na daljavo, tudi študij na daljavo in prilagojeni programi. Tega pa zaenkrat ni. MILENA B. POKUČ ROŽICE IN CAJCKI Ranjak pri ranah Kot nakazuje Že njegovo ime» se ranjak (Antbyitis vulneraria) najbolj i^že pri zdravljenju ran. Močno nam bo korist tudi pri vnetju dlesni. Ranjak je rastlinica, ki vse bolj pridobiva na veljavi. Pa ne le v ljudski medicini, temveč tudi v sodobni naravni kozmetiki. Tako so denimo njegove silne moči in za kožo izjemno korisme sestavine v ranjaku odkrili tudi v priznani kozmetični hiši Dr. Hauschka. Najdemo ga lahko v večini njihovih izdelkov 2A nego kože in dekorativni kozmetiki. Poglejmo najprej, kako je videti ta za kožo tako koristna rastlinica? Gotovo jo v teh dneh pogosto srečate, saj cveti v maju in juniju. Nahaja se v nizkih in višjih sončnih legah, kjer prijateljuje s pisanim travniškim cvetjem. Rad ima apnenčasta tla. nič pa se ne pritožuje tudi nad bornim rastiščem. Cvete bledo ali zlato rumeno, v gorah škrlatno ali pomarančasto. Cvetovi so v socvetju, glavici. Stebla so skoraj ležeča, pa tudi pokončna, porasla s svilnatimi dlačicami. Nabiramo samo cvetove, ki jih na hitro posušimo na senčnem, a zračnem mestu. Lahko jih uporabimo tudi sveže. Ranjak je priljubljeno ljudsko zdravilo, ki zdravi predvsem rane - tako pri ljudeh kot živalih. Simon AŠič je svetoval, da s toplim ra-njakovim Čajem rano najprej speremo, nato pa prevežemo z obkladkom, ki smo ga na-vlažili z ranjakovlm čajem. Obkladek menjamo vsako uro. Tako se zacelijo tudi rane, ki se sicer nerade celijo. Če temu čaju dodamo ozko-Ustni trpotec (Plantago lan-ceolata), bo njegov učinek še večji. Vzamemo dva dela ra-njakovih cvetov in en del listov ozkolistnega trpotca. Piše; PAVLA KLINER Eno žlico te mešanice prelijemo z vrelo vodo in pusri-mo stati 15 minut, nato precedimo. Ta poparek bo koristil zlasti za umi vame odprtih ran na nogah, ce nas muči boleče vnetje dlesni, si bomo zelo pomagali. Če si bomo z ranjakovim čajem izpirali usta. Tudi pri ozeblinah se zelo obnesejo obklad-ki iz Čaja ranjkovih cvetov. E^njakov čaj zavira vnetja, čisti kri, uspešno zdravi kašelj. pri občutljivih ljudeh krepi želodec, pomaga pa tudi otrokom, kadar izbruhajo jedi, ki se jim niso prilegle. Za eno skodelico tega Čaja je potrebna ena žlička ra-njaka, ki ga pripravimo v obliki poparka. Na dan popijemo dve skodelici poparka, ki ga lahko osladimo z medom. Ranjakove cvetne glavice so dobrodošle v mno^ mešanicah domačega Čaja. Velja za cvet obnove in ravnovesja. Skromna rastlinicaima neprecenljive regenerativne sposobnosti. Je rastlina, ki promovira zdravje, zato si je kakšno pest skoraj moramo nabrati, mar ne? Nemara pa ta nežna žametna cvetlica poleg telesnih ran zaceli tudi duševne ... HU^tAJyi s • 12 kg wf eŽHO Dr. PIRNAT 55,01/519 35 vwAV.pimat.8l (k 'nrii I Ni^ i1 'lifi. wvtfw.novitednik.com o wDtednik Noveoa t€Cln«a boste lar>ta:> narodne uoodnosti- 4 male ogloM v Novem tbdnllcu^M io besed In česfttko na Radfiu c^e-> izkorlstm tzMučnos svo^ naročniSfco kartico, naroMSko p(rio2nlco oziroma z osebnim tio*cumentom naročnika Noveoa tednllca. iMzkoHMene ugcKlnestl «e ne ppono«c|o v nuUmmie ietet vozila PRODAM ŠnUUHBMK Suzuki 250«. tonik Ml prodom TelsfimOai 872-495. L224 KUPIM AVTOMOBIL od letniku 2000 nopret fiujno kupini.reyDn041 361-304. 24» PRODAM eoZDARSN vM Riln Ribma prc^ fon031520-578. 2889 PRODAM PARCELO grodnfo monjüstQoovonjske hiš» (go^orskd bivalni ob|ekt), z grodbenim dovoljenjem, 2.S00 m', no bpi mtin in sondi loko#, v blisni Nove CnU, prodom. Telelon 031314^16. 27?1 PARCELO, 729 m'.2 monjšo hSo in go^» dodiim poslopjem, v Zočrelu, prodom. Cflt» po dogovon^. Telefon 04T 688-718.(03)545-3088. 2807 POSLOVNI prostor, kp, prittlöH, BO m', cerv ler-ZolflC, v uiiri Node Gler^k, možno preuredirer v stcnovonje, svoj porkimr proftor, prodom. Popddon. Telefon 031266-283. 2939 SQ[Pffi[3E3D [3DE1 Linhartova 22, Ce^a gilp^borMomamtciim^m 034924222 vsak d»n «j 8.30 do 13.00 •odkup vase nepremičnine •cenitve nepremičnin '^isi v zemljiško knjljo • sestava kupoprodajnih pogodb in urejanje potiefane dolujmentacije Froitt 1 iwprwiiiciiiwMiil mj bo waren, tata» laupaft« nn. Tetefon041 601 555 KUPIM KMOUSKO Oflifimflli bnetilo, vCelju in okolici, kupim. Telefon 041 839-919, 031 705^80. 2465 VIKENO oli hfio, kAb ludi porreki, v okolid Celjo, do 20 km, kupim. Gotovino: 80.000 EURJelefon 051 232-597. 2915 www.radiocelje.com l$ mmm PRODAM NA Chob 17 prodom dirosobaostanovonie z bolkonom, drugo nodstrapje, oprem-Iteno In obnovljeno, cano 95.000 EUR. Telehm031 32im 2664 GARSONJERO, 20 m^ v Brodonevj urn, obnovljeno, prodom zo 48.900 EUR. Telefon 041 727-330. 29« STANOVANJE, dvoinpoboboo, Celje, Pohorsko ubco, 72 m^, 4. nodstro(^, obnovljeno, prodoma 99.000 EU(L Telefon 041 352-267. 2663 STANOVANJE, Zok «drim uko, 39 m^ 4. nod^je, popotnomo renonrano, pro^m 20 65.000 EUR. Telefon 051 616614. 2S83 VNffOSREDKbizn4.Osnovne93l6.Oed» vo noselje, prodom obnovljeno sfonovo-nje,81m^Telefon041781-166,po 16. uri. 2381 EMSOeNO sfcHKwnje, Olok, Celje, 40 m^ pranovljeno, no novo opremljeno, možno 1oko)šr)jo vulifov, prodom zo 70.000 E1iR.Telefon 041733-27B. NA t>ovo odoplirono tmAno shinovar^, velikofl 78 m*, lokodjo tVazorje, prodom. Telsfwi 05164005B. 2941 ZAIH. Tiflflöno denevoftje, 71 m^, prodam 20 87.000 EUR. Vs,pfO(k)m.TelefoA03l 787-080. 3299 KOŠNJO seno in olove, 3 ho, v Dramljob, prodam za 200 EUR. Telefon 041 919-690. 2924 BIO domove vino, jurko, izobek}, po 0,70 EUR, prodom. Teiefor^ 5743-166, 070 819-8DB. 2957 PRODAM HLAOfLNIK z zomnovolnrkom, kotno » dežno, kubirtjo, tele>^or, Cedilnik K»-kec 2 plin, prodom. Telefon 040 069-481. 2d76 HUDILMIK. tilnik, postajo, 15M95, TV, kuhinjo, sdezno, mizo, stole in re-gol, prodom. TelefonOSI 424-303 295e MfZO in stole,» jedilnico, prodom.Telefon (03)4921470. 29SO SPALNICO, v temno rfovi bcrvi, prodam. Telefor\041 558-370, (03) 5480-214, v večernih urah. 2949 ostalo PRODAM NAPRAVO u odgontonjevokjhorjo in krto, z vrlo oziroma z valnicfl a vse oeneractle. Zaupanje. Oolen^ vas 85. Prebold. 03/57 26 319, 03) 505 49S, 031 836 378 POŠTENA, shnpotičmi in vHko, 304etno zoposleno žensk^a želi spoznoti p«te(» go moškega do 45 let. Telefon 041 248-647. Agencijo Alon, wwvr.supero2on.si. 2907 CQJAN,494etni, ur^ in iz^HOzen m^ želi spoznali žensko, vdovo, rozvezono oli momko, od 35 do 45Resno. Telefon 041 24U47. Agencijo Alon, vnmv.supdrolcn.ii. 2907 Iskreni fani}* i&£e)o preproste, zveste dekleta. Mnogo jih je, lalo puiv ce. potfbde rts raz£3Čaraf^ler|hbrez strodkov spoznajte. T«l.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 376. m^ld oitmik.»». oem* vh b. pimi IŠČETE portnerfa, ste osombeni in 9 žetile pnloteljstva in ljubezni? Nosa ogencijo vam bo pomogolo nojti srečo in pnston, sojdekmosvcem. Zo ženske brezplačno. Te^on 070614-30I. Tiho i^nje,! p., Gotovlje 189 d, 33I02oleLZdenko-Tihoupanjei9hatmail.com. n PodjB^O HIDRO# (IaOsObv Zavrti pri Galiciji Išče nove sodelavce za nedoločen čas na lokaciji v IC Amovsl^i gozd ŽaJec. Delovno mesto: 1. referent tviefija na področju hidravlike zahtevana min. V. stopnja Izobrazbe tehnične smeri 2. stnigar delo na CNC stružnicah, V. stopnja izobrazbe tehnične smer 3» MdravU^r - popravilo in servisiranje hidravličnih komponent zahtevana min. V, stopnja izobrazbe tehnične smeri 41 -letr» biva športnik, podjetnik, iz Ljub^ ne, 173, arietske postove, prijetnega videza in lepego nosmeho te vabi no prijetno smonja v dvoje. opH no 031 695-370. p MlAD moški z resnimi nomeni želi spoznofi iskreno partnerko, s katwo bo delil pri-hodnos1.re[rfDn041 959-192. Ž99 644etno, ur^eno, kndediov, rsö moäe-go, starega od 60 do 67 let. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod sifrolMEIHIŠO. deknmoin skrbno dekle zo strežbo v dnevnem baru. Pločiki 4,50 gIi po dogovoni. lAožnosI zoposlitve. Informadtepotelefonu041 602434. Romon Berložnik, s, p., C no Ostrožno 82,3000 Celje. 2940 Hinorame aJi redio spfejaena 4 naka za Mfl ¥ komemtf. Pf^j'vo^ nüki iz^ Inl. od poneiielika do od 8. do 15. ure TetelM e3/42S-ei-eO. Mmt» i.9.9. M«nte(iki e. 44.3000 Ct^ 2APOUIMO vorilco zo delo v delovnid in no terenu, ^lo ni obvezno, »n>o zn^ nje vožnjo. Gfegor Gobe<, s. p., Gro-belno del 111, Grobelno, telefon 041 708-973. tŠC!M delo no svojem domu (lepljenje kuvert, knjo roon deta, enostavno sestav-Ijanjo). Ne okvTziterstvo oli računalnik ko prodoja. Samo resni pokličite po lelefonu031 729-005. o P«kama SPO, d.o.e.» zaposli PEKE in DELAVCE 2 veseljem do delavpekami. Nudimo moš>ost i^iučitve poklica. Delojepr^esx) popoldansko in nočno. Vsi, ki ste zainteresirani, pokJič^e natel.st.; 041/393-002 ali pošljite prosnio na naslov; SPD, d.o.o., Podlog 59, 3311 Šempeter. 8£E flestenjii, s. p^ Pbina 144, Pknna. Adoptoc^, bononje stanove^ oken, vrat, hc,fasad, nopwevinzsdor^deks, vCeliuinokDteLTM«)041810717. n KAKOVOSntO m po zelo ugodnih cenah iz^u'iemo demit fosade. MSgrad, d. o. 0., Gosposvetska 3, CeTje, telefon 041 77MÖ4. 2880 HARMONUA. gbsbeno izobrazBranje, Mojco Kojbo, 1 p., Sv. Lovrenc 26, Prebold obvesco, da vpisi zo izobraževanje synthesizer, kkvir in kitaro potekajo do 15. 7.2008. Telefon (03) 572^66, 040555-167. Zde HITRO NAROČITE MM üitMuUim^tM h f im, IMMHÜ h a^i fl aHjtMji ii Mi M etae^ 33 oMi M et^riML (iostaviaadom. V prosti prodaji staoe lodova izdaja Novega tednika € 0,8) p^vapaCiiS. Naročniki plačajo za o^ izdaji mesečno 6 7,90 kar pomeni, da prihratJjo, v povprečju namreč isde devet številk na mesec. Dodatni poposti; 5% pri pbfiln za eno leto, 34% pri pla^ltu za pol kU, 2% pri pla^u za tri mtseee. Naročniki breipteč no prejemajo ie vse poseli ne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih tireiplačniti malih ogtasov, do ene česdtke na Radiu Celie ter do kartice ugodnih nakupov. fTTTjTTX «udiletnik2008 j-^tHAA prilogo TV-OKNO! ^A-^mLiH llMli pilit atol. NOVIÜDHIK F^ažemovelS 3000Ce|e NAROCILNICA hftipw. Ob: IkfMmmtlmnnM fiy^lMSMT Podjetje NT&RC. ±tkO. DireklDrSr?čkoš[Ul Podjetje c^ravlia Časopisno-zaloAniSko. radiisko inagen-cijsko-iržno dejavnost Na^Predemova 19,SOOOCel^,telefon (03)4225190. tax:(03)S441032,Noviiednlkkha}av9aJctoi^ü)p«iek. cena torkovega izvoda je 0»81 EUR petkovega pa U5 EUK. Tajnica: Tea Podpečan Veter. Naročnine: Majda KlaAkk. Mesečna naročrilna je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 KJK^ SteviUca transakdjskega računa: 36000 002676U20.Nenaročenib rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tl^rsko srediSČe. Dunajska 5, direktor (vo Oman. Novi tednik sodi med proiz^e. za katere se plačt^ 8,$% davek na dodano vrednost. notfi im—i Odgovorna urednica: Tatjana Cviin Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor^riah, Andreja Izlakar Oblil(ovui|e: www.minjadestgn.com E.mail uredništva: tednik(l^m*n:. si E-cnail lehnfčnega uredništva: tehnika.tednik^t-rc.si MIHO CCUK Odgovorna urednica; Simona Br^ez Ur^nica informativnega programa: ianja Intihar E-mail: ra(iio@nt-rc.$i. E živalskega. O teh stvareh se ne govori, o tem se redkokdaj razmil-Ija. Še redkeje pa grozovite in mojim možganom nesprejemljive živalske usode zasekajo globoko rano v srce poslušalca, Še redkeje storilca. Gotovo ste že kdaj poslušali pripovedovanja, k^o so usmrtili domaČega psa ali Uh, ja. tam jfl pravo mastal Pacohaj mal In to hitro, da naju onadva ne vidita. Saj vel, kako hitro postaneta ljubosumna. (5638) Aja? A iBkola, ne? Ona je deležna čoMiftnia in božanja, midva pa ne? Tim. kaj pravil na to? (5615) mačko, na kakšen način in zakaj. Tudi sama sem bila ne-dolgo nazaj priča takšnega po* govora. Niti pomislila nisem, ka| Šele vedela, da ob dandanašnji razviti živalski medicini nekateri svoje ljubljenčke še vedno ubijajo na grozovite načine. Očitno je človek res nekaj posebnega, ko gre za domišljijo. Kaj se je zgodilo s človeško humanostjo in dojemanjem živali kot živega bitja? AH si kuža, ki vam je zvesto služi) deset alj celo več let, res zasluži prezgodnjo smrt s sekiro? S puško? Z vrvjo okoli vratu? Če ga že morate poslati prezgodaj v smrt> zakaj ga ne bi na čim bolj neboleč in human način, katerega se žival niti zaveda ne? Z uspavalno injekcijo? Žival ubija, ker more» ker se bori za svoje preživetje. Človek (zver) pa ubija iz usmiljenja. In ob tem še uživa. Včasih se mi ljudje prav smilijo, saj mislijo, da vladajo ne le svoji vrsti, tudi Živalim in naravi. Upam. da bom tudi vas vsaj malo vzpodbudila k razmišljanju in vas prepričala, da obdržite vaše ljubljenčke pri življenju do konca njihovih dni- Če pa ljubljenčka še nimate in bi radi, da se postarate skupaj z vašo živaljo, sie vabljeni v Jarmovec pri Dram^jah od ponedeljka do petka, med 12. in 16. uro, ob sobotah pa med 9. in IS. uro so vrata zavetišča odprta za vas. Intemetna stran wvm. go .to/zon za ni ponuja vse portrete zavetiščnikov, telefonska številka 03/749-06-00 pa je na voljo za vsa vaša vprašanja. NINA ŠTARKEL Za zdravje vaše muce je prehrana izredno pomembna. Držite se 10 zlatih pravil, pri katerih ne morete zgrešiti. Tako bo tudi vaša muca bolj zdrava. 1. Kupujemo samo pripravljeno hrano priznanih proizvajalcev. 1. Mački nikoli ne dajemo hrane» pripravljene za pse ali druge živali. 3. Posoda za hrano naj bo zmeraj Čista. 4. Mački ne dajemo hrane, Če sumimo, da je pokvarjena. S- l2 ribjega ali piščanč-jega mesa previdno odstranimo koščice. 6. Hrana naj ima sobno temperaturo. 7. Ko mačka neha jesti, hrano, ki jo je pustila, za-vržemo. 8. Skrbimo za mačkino težo in pazimo, da se ne zredi. 9. Znova pogrele hrane ne dajemo nazaj v hladilnik. 10. Če mačka 24 ur zavrača hrano, se posvetujemo z veterinarjem (op. velja za odrasle živali, pri mladičih čas vsaj razpolovimo) V društvu bi se radi zahvalili zaposlenim na Poslovno-komercialni šoli Celje» ki so velikodušno zbrali sredstva v korist brezdomnih živali. Prav tako iskrena hvala vsem občanom, ki vsakodnevno do-nirate hrano in sredstva za brezdomne živali v Citycen-trov zbiralnik. HaENA J.HACIN Za v£e informacije v zvezi s posvojitvijo muc pod na* šim okriljem smo dosegljivi na tel: 031-326-877. r Ulu. 2-fn0S6Čfla muca, cepljana, bo sterilizirana, zdrava, zelo prijazna in navezana na človeka. Oli, 2-m93ecni mucek, zdrav, cepljen, bo ksstriran, radoveden in prijazen. V TOREK 10.6.2008 NA VSA MLEKA IN LOSJONE ZA SONČENJE Ponudbd velja v trgovinah Spar in megamarketih lr)ter$par. I fSITSR S RAR bonusom 44,82 - Učinkovito zmanjševanje celulita in odpravljanje videza pomaranCaste kože - Vakuumska masaža pospešuje kroženje krvi. odpravlja toksine, alhivrio masira, stimulira nastajanje kofagena in elastrna - Izboljla teksturo kože in zmanjia obseg - pomaga pri hujUnju Ponu^bdvelja vh(p«'marketih Sp^r ir> m^»rrtart(«tih irtt^par. I Som: PpMoitu, ■of«tTe, 9imäft, Krik«, SI CnMc. Krw< - PbniAd, ptu> (OsMUkerva ulj, iioU. Ijul&nwi« $L KenjKi* Se)ani, lentavd, jne'uce. ItU, C^Ka, Wvo me«io fBftijm n Z^b)» UViii'^nfU' (MtNX Hiihun^ - ^lnyartfrv ^tnAdwh lliiskA ftklrtn <1 Amora f'(iinkrM>vi id) BmovIv^ frhfivfrp I IKTOtt^Aft: (O^/pMk In Vit;, hUriber {{urw»rt n Qldndta), Kope«, Velfn^, Mgnk« Sobol«. Pluj In Kcani, Prosta dek)vna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo poboja, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen Čas, zahtevane delovna izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ' na oglasnih deskah območnih stiKMmivuim ttäianAlNO USPOSAAJAWMATt MOVWTINfft LIU öäOilA. dPMmJC imAlW Kl PO flAlOGU non^AvuttAvoojt NuniMa ilukt DM UPA. OfnriBAUSQOAUKVARSTVEK «JAWSTl 0M.IAVA11.»HCaJt VdK WT13WSA-11/2; Vn2WAIN 910 UAVTD6US. OOlO&t MSSEEV, liUm (QfnilK OLK OB. PAOtfu n tuBHAn reurat A^^ERCCVA ilJCA2B,SMCaiE snanTu • umiAHJt TE2H (Mdsw jc< WUAOi. OAOea ^ 3 lESt IIUSBBjOAW MPUU O.OA, UUCA NÜUUALACKAt 3M CUJE VOZMK KAMttNA . lUft VOZMH KAWUA. V09B V O^TKM PS(Wm OCUlC» £A& 3 MEAIZ. IU2IK siwluE m. ulSA leuA USA I. aott ax W2MK kahhu • wzm wnu, voznik v tESna PROCR (HU&N CAS.3 MESKZ. 12.12« 9UnXil«UfrB0J3. UUCAII»UAIUKAI.3M cac DCUVECSREZPOKUCA Cäauc PQSiomiN pHsnvtovi^ posuiv ■H PfKSTQflOV. DOIBCU 12 HUQfV. HiJOlft Noni VAl mUL PE HHRSPtf cnjl HARtfiOIKKA aSIAmSlWCEUl POlä» HÖHT» V KNAIIF SSTSIH H/l POIO£ Fn HOVTA^I KKAUF SffTBiev. OOLDCB tk, 3 CSK 2&JilO»; AUES MOn ntvi AA&W S^. 09 niOHU 1 .XWOUE Pflmäu OQMC M/2: POMŽNA KIA PA MAOUl oaienov mi swul noCoi čas. 3 heske. \wat jm OM turnim n smim. 0 0 G.. Pfn2lHMVA5l.3ZUinK OQAVKZAPREPttSTAeoaueUKU IDE VIBFTAUK U iAVNK H ZAStBHH nwm PQ nEnwM suvum KUftn Ca& b utSEPi. iiim; OaKOM. EaZDASS!VOnUWUIlAU.aaQ. 2B£ZAIt SUOTAS.Sa^E PMCA • UWICA • Wl SnUüÜAKJt SOmNUi. PMKH iläML ItMJL RAZVnäUUE ■ IQAJA OSEBNEGA n oiwaffiA mx ifiQusno vawif^ VAKC QäOneGA OULIA. STROJEV M PttFttKlCUV. OWVUAfÜt KTALH smim m n NA106U UI^ SJBfKA OEUUO; OnOftN CAS. I HESECt IT12nt aw UN. EAIŽU ZA SDOALM VASTVK OIU^ aojLiAVAit3«nauE HÜJA PQUK» A SOefUZBA {DO 3 IfTI awifw OM • H/l'SUKIVÜJXAm IN MAU lA auKU DEIA, OOUICEI CA& 3 KSKl ZZiiOtt WM «HAIIttHt&niL m UUCAHE^ 68EVDai& 191 U, »MOLJE m^hUNIPULUlT WWHOSA H/l oosTnuAU namili PO^UK IN oraAHiuüi on»N nwiTv. nosAjA ns^ hMA. DQlOtai £AS. s HESSSV. 11JJBBC PO^A SA «MAOßir.Hiinm posümawta OJE miN ntt9.3lN0aU! nsmu • H/t »STAVUAlUt KämH OmAlANJE SttttU Siwrv. WQAJA Tl«^^ 61^ Doučai B Hueca 1 iiitt ptfTA su^ VME D.ao. HARSSS POSUMIA EROIA COE. ffiptOV ni6»,3onauE KUtlAflSHIPQMOCNIK musumitm H^nnwuAWEivttfmE U&u oora PBorrsm new CIU0V1IIII nmofiMN ■ smucv. onuvuuuE OSUUH S» MIOIH m Pe Umi IWMÜUQ» IfiAVU: LOCa ÜIS. ItiJOQB: OM UPA. U aCAiM VAfiSIV« BÜAVM5R 0.110. UVA IL 30HCBJE oMfxmsbKtilnvmjmMfsäsui 2lvtl t&hui klüvmh PMSmOV. POSOO OGiMIII nnwöxiv H stbuev. amuME «tauh ano mm pb uugu namliwu ogavu nuläh 3 iftsä ilijott im ik bw&u 2a aoal-h vas^r^ duamktl ojlo, lava r m oue VOZNIK CiSTMIH IKHOTNIH VQZD. VCZNIR hue • H/}; cnstua Hl ffievzw patftnth IN nu&n r^k. IIAKljUlAME n kaziumm pos^ v/c vozu. vzn2evmje vda: «uta 3 Km iu2tt ir enES vmoMOE, nsTB^ qia. laa evwa v ahaäkbi jqku tft etpbes wqrlom offlieotvi lil luirwka nsta ifitimuuauANA SKLUHlČNIK SUJWäW • B^ PVVZBU BUn ■ u aAZFQREiA UZA n RUteU UmA vsuiu» 2 ODniHEfrTAOJO. izdw bijvo (z suiksca opiavua mwsnrn 6A z vUAiua All (EtAUMi iHAxspomui ff ra «Ö3{mflAZnUiA HALAOHAZIASA..) dsčasmo OPSAVIM DEU ZA SmUEir v mZVIBIUt tu. lum^nvu nwnonviUA. iB«MiiA w STVITVE dilil uuvieva lua 13u0 (SJl KmusKinoaswätR oamv PflOlZVDOHJI Z.PE mAHOV OlOXSlO • H/1 PAWAUU mANDVKA OOSIM TIWIS^ VUCAIlttK oao z QVKALOH l(aWJniM s TAL oa/) lA SIlSMUlCAK HWMU^ FVmr Bao fOTlKA U 4 VTAIUBSKUDÜICU INDltnilUA cai OIL HIONtä vaul}£A26.»n{a£ SUKOmSKAR S11IQVU5US H/1 SmVlSXlUSU IM lA&UHA OBA. OOUltai CAS. s HQIßK K420nr lESTV sm fllVL EAAOSn&nO ■ iwm Bit.O. u zxnciJE ELOTROlNlTAlATBI VZnSVNK VOOK H/t VZV&VAUA DEIA IN bS^E NA lAWWA Bl KtUUUM onai Ol HA OBJUHI. OKVIU KflOOU BaOVAfUA BKtAUUU SKIH wmv. UlfUBUl PEd ZA cutuim Ofi^eVAME. NA msuis t» osa wvoa vDDeuE Evuac n vzDiftvAwc sidm voa cujAfüE osi^ PQ ZAKIEVAH n lAVDQUI NAKJMSA VOOJt n» lOČa 11&200I DOM U». Oni2&ll u SOCAIKI VARnveiE OÜAVNOm OIL LAVA tl, IM CB4 MEHAim voai M VQZNm SRI orrrv UKAIK h/t>jeWM2AiranaTEte9MK m HEhAMZAOJO. TOmUAK! ■ KOBUL ffiJl S 10 ßVUHD V OBAVn ■ WIBOU: BOU]£a cai B ItSECEV. 22Jm OWKA MPIAN UO. lUA MEMUlAOLA&mCtLK CVnUČAR mübsivmmmmwjtwhymtAKfA osa. irauča £a& aim ibmpuwt svn& vms in wvdoua oilo. oiäje nao smn a ks9 sevnica CVnUČAR CVTRJ^iE PIBMfiiA v POSUVM aort cai cvru£winsuMejA, Hoeiofa^ziUBDiTa ftuuin svtnnANJE ■ mcvocnuA oiui. onEiJE NA0Smoa82»9V1KA SREDNJA POKUCNA CZOfiRAZBA ftlAUVNI NAMPUAITT - Wl 9mW> ttASA za OOPm PSVZa USA ■ SOFnWUE BUI£A FO soabän nucAfi sn 2A uflontv ■ bs ka suuSäu raucAH ■ v nem. spRauAUE 2A1J3IZ BLAEA n m UPOUSNOm «DHOCa CAS. 1712tt HANPOWER m PE CfUE. SUNTnw ULV CAU.SOBCOK ooiQxffmtf {oannsf) (kah^ 0IB6XU n NAVBBu 41 v aoaowuB s raatM» jeh ^ ooloca cas. 3 mesai lisjonr aiesotiis u^ni^nxmnauimwsKAfXiikia .maui vosu BMENE v PQSUKAÜD. IV2: vn R (iSAlia RA oan v caeit v gtcnuE ZAKTEVH PE ■ jc v tou svoi [zieE ocavoRH ZA oao vsE)i onoKOV v PQSIOVAIXIQ OCKOCni i HSa HX2II88; EMRCmii Ui niS SUPeUUIIKET con MARSOASKA CCTAT».3aomjE hnta2eb . zaujüöu oba V bsaabhstvu 9ma ebadua. hhta2a iolauf: noiaot» cai ijjDttr Gamw. waaßm, th^EUE IN storitve. aoA. ctsn xk ojvizue 92a !tne mifldlA (SlAV KlIlBUt IN?m2a PMVAWE ntaoE. BuumAiu W; imo&^ iLu^ tbc tdwz» ■ BEIfiAOiH OiUL OlbdVAa snisoncoK SAEQNJA STROKOVNA A£J SPLO^A l^0b4uba JtSBBTIDttOunsafOOV H/lGMJAUEVSnt UPMnH PIETQPHIV m VeeiRAOl. SniPAUF V» I1KT AVTOHdBUSlCRI ZAWMVAIU NStOlüCn CAS AVTD cas TBSOVnO IN SßntSNO ffinrmn podjetje qü. ceue. aw&va ulka 21, smsui svmuc nothawe orbc • h/t' svhüwue. izns ^ 00U3ČER ČAS, 6 icain WW: swu. li!TVQ IN TB60VHA STO UO.. SAU» TWOSS CO«. TtKAfUC 12.3221 mUUE ZAVAADVAIIII rmimiK noQAJE NA mau. oaoV' no IKSTQ Ca«'b^ SVETPVMUI SniAfim kje zavamvw s siwom poopon oftoiu to iksov. l&BiBet: buwe zavakivaiika aO. han» raadyna emta lrisuafra. kqmewxega l3l]ca4.tmuueijana PfiOOAJAl£€ muAifc/u. oaA V cau h/£ pmu in VUEMI ntSUMC ENm. OOlilfn 61& 12 Ifisa». btmawfwueva{nJCAB.12t0ljiuaiia §utvd S»UOäÜIK' h/l SUAOlj^ oex lOKHS)^^ mm biau kiratt ou&n čas. b hkeov. M Jitt; K iwmuau OIUL cai lOSOV^ uiAAitaoicajE PWAiAUC OBVTVE • Wt PROOAJA OBUTVt IN mOH laiaixiv. vcooüE BLAUH^ pone STIUMUH PRI izba ^ dao^ CAS. 12 HESOK II sioofc rshs imeVAim TB»l«D n&fTJE. OJUL UIRICEVA uucAAanoüc FR23R nu2H v m. cunu pLANrr ns.. H/tvu iRCEBSKA DUA;Sm2ENJ^ BARVANJE. PRWENL PODAUlfWUE IMtt SnUUUE DOUlfai £as. 2\»m: llTJASniim IN TWFVBAMfl. QSTA VNE^l W H.ienUUBUAflA MIZAR BUZARSKA oaa. u/t izboava notiumje ophhe. poib^ mOttH Ul3 HESEIZ. IDÜM sptb&io hcar^ Suvs bobs Suvs sp. uiimt 2. am oosfw KIMAR UMAR BV^ PMPRAVA JE« V Homu NA ausxi Xllä. HED(UÖN6kS. aum TK lufceh HISRCACUA ODE. aao. OEČKOVA CESTA 1.3M CZLR WATAJtAfl NATAKAR h/1 :TRE2IAJSK tN PUA^V WTEUICEUSU KCA'L tumiiH £AS, HBjm TK IUSZUI IN RE. KfiEAOlA iZLt OM. OäUVA OHA 13W OUC SOUIIČARNC€OVAL£C BOUSLAR BOVAUI h/t saouiw^ ZDflAVSnQKNEBE. W tSm IK RRAUEUT. OPflA-VUMJE LUnEVNEJ&R OEL s WROCJA NECE IN OSHt. B& HCBSKA OSKttA OSMBOKANCA IK KICEdVESA OIQLL^ OMZOVAU HAfUA OSKR«»AIU ■ mo^ NJI. PRIPftKVA ■ POHOČ QSIQIMVANCEM Pft «URI Ol TRAfsauu osBnmiiav. powepeosxw wruh. [STAU OELA n WROÜUI NAORUKfiA QQAVCA: K^ OOlOto to Uiiltt OOH UPi ORl^ ZA SOOAiM VUtSTVENE BUAVKsn bj3.9. LttU lUQUSJE BOUe^ IBOVAlfC H/tSflfllMUEVnOGSÜ ZDMVSTWIf m m OSKRBI IN HIMUEIUI. VRA-vuun ZAKTWSn oa S PQMOÜA NE» IH OSKR Bt NCBSKA tSKttA DSKRBOVANCA IN KJIGSVRA Olm OPAZOVWJC ^AfUA OSKRSOVAKA IH POROCA' UL prma M pwo( cckrboimc» ffl 9BAMU hIMNSERJU BSUWAMtV. pqwc ph OSRft imfr LiR OSIALAtOAn HAMblld NAOHEJeNEU KlAVU: BOUAXtoaHESEIt l1iJM:0ClHUPA.B8ateA 2A snAuu vMSTvm KJAvwsn, aao. UVA n soncelie EKONOMSKI nHVIK RAÜHIVDUA • Wt SAHBSnU« VODENJE EIA£UM^ VOCTVA (ZNAMJE VOOEUA OAVH! HUGE. buk Jti lenofiEN to \iiim. «mt ui6isiika.tiw m. TRUVWA. HBun« rrairrvL QM. CANKAf^ JEVAIIICAi3MC8JE sxuolsölft h/t riiuumuu lipoma {i^ SUAOäÖlK nonwov. Ujtao Ol USITM TOfM raUJAfUt JK pttfvzbafwe. iwzbii^^ UAfiA NA C9KM miRKTAVOUCUK mvm. NuiäN (AS. 12 usEov. nvm cnß wsttt (N DOKUHORAOISKE ?IUITVl LL cbpova UJCA 24. 3WSUI ZAVAROVAUN LUTffW • h/t SfUMMJE pi TRIEU ZAVARCVWJ. ooldftn CAS. 12 KSECEVZA VMSVAUKA lUlA. aO. novo HESTQ; PREDnAVMST^ CÜJE. HARlBORSW CESTA 183 A »H SLR I^VMSXRHAR H^-moCvAUiivmAaiiiN luäjnovoosrva oouksi to a he^eq, nim CaCKE IBMNE JAAI ZAVOD. hklij§saTEoi. PdunjE za raOmainiSko Timousuo OAO. ask£r£EVA lua R 3» out INŽENffiGRAOBENliTVA VDOJA (MMESÜ B^ VOOIA GfiAOSläA OOUlCSI to (issetsv. zibjon. ami žve?ian om. ULICA leiau LUKA A 3lWICaiE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA wmm nUbiu h/t uvuuül nxku bazkujl CDBAVA OPTHAÜW ßMHUäeH PaSTOPHK NAfr OlAnU QS^TUEäH »OtZVODlil mOSOV. IfVAJI^ ninmmmt. posksovaue ikj. razvid o; neooio&i to lUZBOB; HANfWÜl OüiL. p( CaJE. STANfTOVA lUJCA 14.3«0 CajE DIPIOMIRANISKULNI DELAVEC (VS) SVnOVALAA V HAIDVCKU OOKJ H/tMTOWUE jfuabirah in OTROniM V llaj»bs!!tf im » UKato4IIESEa. MiOOIJZSODO.iAVnZWOO ZA SIOUNO MRSTVUf DUAVnSTl IS& SIAKTIM UUCA<.3«CaJE uftfviRznrrNi diplomirani INäNIRCAADBfNI^A IN^KTOR j&OVWHESraVCElJÜ'H/tOPfUVLU-WE IH^PDXUSKESA HMlZlttSTVA. MltXJltf fflAME IN STWKIVNE POMOä: RQOIOCEK to I4A2M: BflnSTNSTVD 2A OEU, mtM Bl SOCMNE ZADEVE INäfimT R5WJKE SUNENUE ZA ma PARMOM UUCA33.)mLJWiUA imrk^RZfTITKi Dtf>LOMifUNI EKONOMIST PBlllUNIl L • IMt KDHMiaiAKJE S la^ SO IR28UL SABraebMNJE CKEVL SPHLBH. nxffmtkiMLtmwiJtmnmmmv siUAW s pmusna RAWVAU NAROäL n SPS. MUAfUE PRIUU. AKTIV» SOOümUU PIIPUNBIA NA nvmiuL ooloCer to 12 lesssi 1112m: ffTtt. GMHEM n ooKUHEiflAajsfi ^iwnt oj. 6miUAK38B0{tlJE IMIVCRZrrnM HPUMBRANI INŽENIR STROJNIŠTVA voojA annojA Koifion H/t von. oreamzina tsaamk ■ nabzqbuje oao v nKTRwoi h STANOARaZAOn, WOEJILC KHSTIK^ HSnACUO POKim Ol S PODFKOM OOSIVAILUI ZA PRAVnJUST. IZWUI KONSmKQJSKD OOKlllCrTAC^ Jll OlUf SICnCE N DU ZA RAZVOJ NDVH PROCVa DOV TBffOUäOH PSnOfROV IN IZBOJ^ OeUKOUALQ PRI imiEVMJU AiTTEV NOVIH PRfiCW^ OOV. SmHlJA IZW BOTW« fKGVOeiOV Z OeSTO jrbw VEUAWi STWiiMB ■ nsptsi vmnJE IBMUtSU NDVSTIVIWVOCMO. IZVUA PIKOnSE POSlinHlKA KMDVQSTl OKAHZAOJSKJH PREDPISOV BI HTERNRf STANOARMV. OKUVUA QBO NA TQOü. SRK ZA US71TO AIESTBMIA nVM PflOQ^W n JteOST TBIMCNW MAP. OnUVUA nnr 9RU&A OEU 01KA106E PO HAIOSU IN NAVWIU PREDPOSTAVUSK. fiA ffiMUČH to. IUJ60I: MUPOWt USL PE eji STANETDVA ULKA14. 3W QUE _UtlAŠHO OSNOVKOiOlSKA ai»RA2BA IZKLOVALiCBIVPinZVtKIUIEHUlA^E »Vt POBIRA ut zum PAIQIIUUC STiRBPn EWALUE: OOU^ ^ to 3 «lECt. UlMt RH TUVARRA (ZnUCJSKEU HAHftALA 00, SHOÜA RfÜCA R JITRUdlO H/l SBIUPWTDim,00(0»to2MESEDA1I.L2m: (VETKA FtiDTBL IP. SMRUA RtbU H 32)B LA^KO vozNn VICMK ■ HRQJIIK EIUUCEK HERAUZiUU H/l VnZMK « STRQJNK SRADBENE BUHUCAOJE. VOZMK V OSTHEM PROMETU KflUČIN to lüJBO: «SV IDHAA rrovnt ■ TBSOVKA. OJLO. TKBNI n 34. 3771 SErnnra? SREDNJA POKUCNA COSRAZBA PDMOCNK V SniUNI DOOBAVI OAOVNQ MESTO V UV SKTH . H/t MMIQAI Bfl m SVDJa DEIU OPRAVUAL OHiME NAlifi. OBSISAJQ POiloC n EVUAWU NA106 m SUttJU POBKC PBI NASTMTVI OMW, ODVOZ HnERUlA n 0^ POIR32KA OQA V pnuvs OWtBOlOfeltoBHUEIZV. ITi2W:IR8ltmAUHt UDItOVS; STDRmi OAO. L£»^OVA EBTA S L HiaOÜUBUANA VQZMKTAKSUA H/t PSEVQZI (BEB Z OSEBNIH VOOIOH. ooiDčatoiiiESfffv.aiaofcanBnftVDfliSi« SIH SEB& iP. WSA USTA 13270 LAlXO PROOAJAUC moAJAUA • H/t fnBAJA neovsKESA BUEA oa LOfEN to. 3 KSKt. II BiHL XMHUSXA ZAffiUU lA&OZJU. SEVC ISA 3272 AMSUTVUE KOMERCULMTEHNW TRGOV» poanniAsvmhWK ZA KrrRANJS 0P» lil M/1 svm< XUPEfH PRI pmil fWäTV A tZDE^ UUE lOLKZASnVEfN 93^ SE VXUte V CnOTNO WWFRNSXD RHKOIO PRiaUAUE ■ POUCUA OEUUC PB KHANJl Nm DBKOV. JVnrVNO SPS. HUANEZUJATtaaA Bi POSWAUA BESU REIQj«^ QJC M QPMMJA (BTALA BEU n HALOn HAOfKBK -:NEDOU)^ to 11120« PAKHUSNA BIRKTRUA ooo. muA re6u m 3zn uixo CKONORItSTZA HEDKAROONE EKMQM»E ODNOSE lAHBTM REDREW ZUWRJEnsmG^ VAfUA-B^ SAHmMO VOOEWE ■ ITirAiAlU V^ NAIOO Bl OmwIE HA nJOftOÜf ZUWUFlBOVIlStf PtSlOVAlUA OildB& mM ■ CDUAItt DCBQMHUOC POTm ZA IZVOZ jtZlAVt TANfflA U.-]: VOOBUE 01 BSaiVA vsa HAUK ZA M^HI CAAUaC. VOOeUE ■ A2inA IZO&MA CaiTNE OO KUHEMAOJE ZA ITVm P09IKIUUEMEU TOTV-KA POnurVANM PORSOA BUSA": NEBOUI^ to IBAZOBt UO BIKTRIIA HLUnui^ OGBEVMUE OM.BIE2n7A97BllSO uärnamtM OSNOVNOŠOLSKA HOSRAZBA nZW AinW» • WtVObUA ■ SKRI ZA AVTUUSL Hno^ to tfllZMB: QlfraR CEUE 00: PC B» ŽIRA. wnueuEVA im 2z rat «ZKJE POfraiMANIPUUNT RSWWSA - wt DCSTAVUWUE näUK IN opRAvuAfU mm sranv. pRooiUATBeovxE&A BMA OOlilÖH to B HES». ] I jm POSTA SlO-VQAJE &00. VAABOR PeiSU3VNA EHTA OJE. KREKOV FRßER AQU • H/l V!U FWSRSM OOA: STRI^ÜÜE, BARVA UE, TOQAUSEVUJE US. LIKANJI STEUAM LAS «IBäN to 12 HčSEOV. 21X2« UTUA STOfTVE nt IRSOVINA OÜO. CSTA V BQSTNIUC M. IBBO LHf 8UAKA PRODAJALEC PnUUAiaBLAfiAJNK H/lSXRBZAURLinnSTn» OAIIH PBUC Vf^ QELlff» BOTIMNSZOA HUSA ^lUDČBI to 3IBSECE. M.SiZJ»; iNBROHjSOJI: If. POTA M ZDRAVJE aOZIlUE. NA TRSU S3.3330 WZM JE PROOAJALEC ŽrVlLSKIH • PRERRAMB. ARTIKLOV PmimC TttMÜKA BlA&ll PftOOUA. m VZBI TtNNIČMtAlltaNSEGA BUSA OELO ZVtUto ai PREV02 OUfiA NA OOM. ISKWUE DC'00ic£a to I4.12W: 2B0MUESAVUJSU KHnUSH ZADflLt » wziRJE zoo.ATTnsavTR&3.3342 onumo SRfDNJA STROKOVNA AU SPLOSNA BOKAZBA VOmxiUIORAPOSUIVBU H/t VQäUA KAMIONA IN BUMPUURAU Z BIACOH. VOZMK V aSTNB PR& MCnf: NEDClOtEN to. I1J.2BOO; AVTOmVOZN^ AUUZ ISSnnRS« S.P. RORE l 33Q USNQ oe SAVWI VRTNARSKI TEHNIK PRIIUJiUavnHAR H/t SPimmWA VZOR-2E1MNJEBL/£AVIN2UHAJ IRUVK. PROOlUA SVE-TQWUE, DCUl KA lERm; DOLOČEN to 12 HESm lU JO» TRIOEiA IH^EinNa TRfiNMA i fTUITVL BOGOAN FCBST tP. PMmTRKM BÜCA SA 3331 UZIRI VISOKOlOl^ STROKOVNA IZOBRAZBA SVFTOVJllfC B M/l SAMOSt(UUPMtAVAOeÖNS»H pREDptsov. awn: vooeuE unuvw po^romv NA lilOPUO RnMUOiE STRANUM. WBOC Pft PRHAVI PIOJHTWVSE aSPIRUSTWKTMA DT PROSTOR: NEDaoda to ^um OBäNAREäCAOB SJVOM. REQCA OR SAVINJI a. 3332 flEOCA OB SAVIM MAfim^FARMACUE FAMUtVT REOnMI • H/t IZfiAlU ZBRAVU R ivasa IN DRUGE TeOBW PRtfOWto OOeiUE ecEPTi msmiA hacstralre IWRAW. VOCH ITROKOVVE EVV1EK& NAneAZHlAVUnMI^ OUGO HAGO: OOUlČBI to 12 BCSECEV.&7.2BR8: LOAft NA HOZlfLC }m»IIKOVA IIU4.3330 lllSLOVPiSBaiCOllBJiCC OSNOVNOiOlSKA SOBRAZSA VCZIft AV10HJ». I^ VO^n SXR8 ZA AVioeusE. ooloia to izimn c&je U: pe ao VBBKE KOURZ, LB^nnSKA OUU TS. 32fO suvnt» XOMCE OBAVEC ' H/l POMDČ ret KAUAAfUÜ M IK^AUUNJU ELEKTIUälN XAfllOV. OOlOtel to 3 HESHl 2I12M: BBOn STUKIVi B0«0 MC IWJ BREfi 2. 32ISU)tt OftOOJAR OUHUAfl M/1IZ9EUW mOOU ZA im (KDWätAOROaiA «EZLHAll PRSUlUA ORDOJAj. oao NA OC OBOELOVALNUf CBTTRIl. aOZUAA um Ri SAHRWIRftl VOQEUC EWK DOlOea to B KSECtK 11 HAROvrntoenno IZVOZ» ova im POUCU. ll&ll^TlANCS.32l»STRAJnQ STRU6AR OPUlAia K STROJEV • H/l OSO HA CMC STBUälCAH. SAMOHOJHO KIO KA (K HOOmMH fXKm. STUZRi AVTOWm (ZVAiAUE SAftMBim VOOBU EVRDC. ROäl TRANSWI. mOVMO ME^ JE RORMUHO; DCUlCCN to T2 MESESV. ILA» STWACEU.32UST1UME OMOVAlKKOVn PRKRlUrWU m H/l OOO HA PREOeUKOW NIM STHUH. BEiO NA Vf SHMTHaJU ■ PECEH ZA PBEORLJKDVANJE. HONTAlA IN OEHOHTAŽA inonn OROOU m OOREZRRIU ORtOJ. KflHTIHU HOTVOOOV. VMS POUTW V RAfWALRK SPC DCU) NA EfiCE» TH SrSWKAti {Tins PRtBUANJ( n OOHZOVAIUE OCHOVUV. KOHiaOU Oirnvw. RAZKZ HAHBIA^ oouifEN to. B wsECtv, h&20Bt HAfiovT mnzva DM izvozm uvnzu mucTJt aoo. fniAiicE st 3M STRANKE UmiANJE (X SrROJA H/t OKBAVA UMN NA K BBDGKAUei CVTRL NUftOČa to TILZOH: DBR • KUUaVMCAETVD Bi TR68VIKA RUIB H^AC. Efr RtTT KOVAC U. 006RAVA 61.3214 ZVtt ItPRAVUWUE CMC SnUJA H/l RAZRQ HATBAIA n OBGOVDM VOOJA PIKAT HAJERMA NA DC REZAUIt KB: NOeiOČEN to U.BiM; B8R- KUIl6kn6u&TVD n TRCm nn fl»^ WUT KOVAf IP. OOMAVA SD.32HZR(CE SROWJA POKUCNA IZOBRAZBA PmiAlU. VZnZEVALR HO£ia PUQAIA NAFTIRH DERMTnt TRSITßKKA BUfiA PflWf V PRAMQ KA BENORaEN SERVSU OIIV SUIVEKKI tMtO: HUKa toBKSECEV. ISiit«: AM iMJtXETW. KODfUAOJA aoo. UFTÜVSKAIRJCA46.3210 SUV» SEKOlUa PROOAMC Simu rai^VA-DEIO V SUW^ KOUCAH BVt WOAiA H NAM6(A STAVBNEGA POM§rw. lORuča to ^ujeBtTAAii stavbno FURSTVO O.QJl KIORlfEVA UL« 2$ A t» TSK MEHANSM OeOElAVA ?RCCV1)(I0V • B^ POSNQIAME Pinnim IZDOAVA KAVOIEV NA ^TIBU KOIAH^ 11DME PKHZVOfit laaAVA Cm V GUff H V ^IBU XONCMKOV M HA OSTIÜ PRSCVDC. POWTA-VAHft CVRTW. RCZUNJE fRGUVttOV. RAIJGUCEUE PROCVOOOV. ROtUliSa MURtRAWE PROOVDOOV. OZUČEVAME PROITmnv. BiRjSa« PMCVOeOV, ROfr WUE PROCVOOOV. KRA&llUE mZVDOOV. SUSUE PHWODW. WRAVA NAVIUm (SJiSfl S^WK canwNii svedrsv. POSTAL pqsnqiaum is r oaovNH fmn samontmia her pbocvooov. VMS MCtfnV V PC SORmUUE PROtZVDHV s n MACAU / KALM NAMEN93 PRRW ■ Kinuv. WeUE EW« ■ ZAKOV. TEKBtt VOB^m (Eunw SnUEV BI NVMK BQUta to. B HEa< CCV. UJJMt HAIOVT PRDDVOM IZVOZNO »VeZNO POUnJE, QJ.B. SnAMK B. 92B6 STUMCE KUHAR KIRW P0BKI(K H/t KWAUtUZUän VRST (SA-NEII PSA PK Oaim HE^O JI V SUMKSOi KM cAit I90UÜH to TOKBR; vaosT nvcvww. TRGOVINA STMTVl ULQ. AUE K & 33IB lliic HATAKAR NAJAMAR U/l S!lt£2BA HRAK IN PUA^ DEUVM mm JE V snasxn kbucah. rbouCu to Iii» VBGOrr PaOCVOOUA TKMIA STMTTVE DOJk.VttXflEfi,33llkK PROUUAIEC PRaOUALFC B^ D&O KA BlAClUW. nODAM AA£A H SVOINAUE mANKW. KUIEHJE POÜC III SORTV RWE U6A PD POUCAft OODCBI to, S HESSEV, llUtt OMUESi tum DM. PE SOUWU KQUC. MEST» TBS H. 32« SUYmS ORUa ELfKTROWlTAUTEfl QDITRICAR KLOrauA ^tVOOOBJECRADS^IR DQAvov, DouiftN to 3 MESBt. niM aEmo STMTVE. ROMEO UMK, S/. HAD BRS 2. Stf Lüb STROJNI TEHNIK NASIAVUAiK STMUA M/t XASTMiMUE STROJEV ZAFQUfWUEnrCPRffUV.NEiai^to. 125.2«: Kopun umeuA w KoweauA 0.0.0. SIOVEISKE KQWC. rOVAMl!KA(ZTAt 32TtlSUIVEIC«nHJK VOOJA miARIf H/t OftgAMZAlUA VODENJI n fDUZn OOAV SnjPIB. SPREHUANJE STAKU OPIS«. HOUAVAHC Ol NASTAVUAUE OaOOU NEDOlOeEN to ZIUOH: KOflAST EKSTmZUA ■ inftKOJA UO. aOVQCKE IMRCL n»uni2u OITA13210 SIOVS SKEKOWta KOMSlCUUCT(VSil MnmiST KA TIREW M/1PROOAJA PMilAJIRA PROGRAMA POfUnJA NA TBUU. BOläa to B HE SEQV. 11BJOOR; F12BMI TIttDVSKS PWJEXJE 000. PAKA7A32evrTAfU OIPIOMRAM EKONOMIST |VS| loom. M/t 002 V OtSrONBTFSU PSAMl ISČSBO MlHUfKirrm. AlflCnZHO OSE» Z ZKMUEM ^ SfiCA KM^KE» IN ffiVAlKEBA JE2U HEmoCEN to. a.?iflBS: HaiNAROOM mvozi in psssoovau AHnn BN IP. POUBA 4.32« STRANKE univerotetn: kpiomra« INŽENIR HEMUSKE TEHNOLOGIJE VnJA SM IN OOGMVU DSU ZA PimiU RAVNA KU Z ODPADKI H/t VOOeUE POOROfilA RAVKANJA Z OOPASn BI UFMtUMJE E» V SUN. KMUt BO^ Cen to B ICEEfV, 1112IBI: Jffi JAVNO KQWMAUQ POOJFUE LOA sutvasa muCE QJSM OSIA X JZIBSIOHBSUKGHJIS tlišflgt^HniPHiCB,^ 0»OVNOlDlSKA IZOUAZBA POUUWUEyPSPlOä H/tPBUCMlEGrSA^BI ARBlSnOK SIROPIK NOOtOCEN to IZiiBtt POtA 6AH£ aPS PUlSe ANDREJ KAVKA S/. UUCA I Caj» tsniismismt OEUVECaRQPOKUCA PfRPRAVLMIE RMVAR ZA SUHO PMSNO URVAWE H/l WRAVA PRCVSi SOnKAUE. OBE^ PANfURIi PRAW BARVANJE KBVWW EUMSITff^ aouöHtoiiusa ujrbr^strbjepustikatr SOVKA POSRBHSTVD W PROZVQORU HARO IQJHMi SA OSIAIQIUAI63KA ODREDA B. 3Z3R älUi IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE »AONJE H0KI18 SIJWHHTAZNBI IZOELfllV H/Z: HONTEE SUROHHTAlNK (ZHUOIV. IGHUAR to 23.121«; 9UnEa^ IN TKOMA SflBt ZAXUÜ1A BAADDE^ NADELA, O^aO. DRAHLIE Q C.32Z2DRANLJE PO^MAN^UtANT »MOWU • M/t DQSTAVÜAU Kt^lR POSlUK iN OPRAVUAME OnUEBISTDRfTEV. PROOUA TRSOVSURA BU«A ooutti to B uaov. 11X2HI. poŠta su^ VWf GM HAR«ttPQS10VIIAaOTA EBJtasniV TR8«.30IDCELIE MATWAfl POUOällA NATAKAR. Hrl OeO ZA iWOM BI PQHOe PfB STRÖBl NEOnoCSI to. 22^9» KRŠKO OfU $TVO ORläU mSE^D Bl. 3231 KOMERQAim KONBGAUST TRhWEOGUSW&APRIKIVU] H/l TR2E1UE/PROOUA OGUSWU PROnORA: SAWETOJNO I9U«U HmPOTWlAlMKttLAjEVAlSV. KONTAKTI RANJE S POTWViNH OCL^klMO fTEUFOIL EMU OSEB« OSSKl.SKUPUUI POm PBANJE POI^'oa l0eENto3IBSKl21.5.2W,KUPtMK0 IHZOUNA TBtERU HAATINA MlAällK SJ>. UUCA FWUA toARJA B.323eSnrjut ZDRAVSTVENI TEMNW ZOOM ASBIBn • BVt ASCnfiAU V 208» OROIKMUI. onoCa to, mbüdi; perhoč hiah ook w stou^ TimJE m UOU DOMRMSKA & 323R SENTJIR »ONOMIST ZA KNARNltTVO. FINANCE. RAČUNOVODSTVO RAflWVIIUA l^SAMIKTUW Uä^ NBVDOSKln n XMHMOSKRr flB. CZDBAVA BKMC. POZnUHAJE OAVCnIR PREOnSOV: HEOOLO^ to MAM SIIKX PROCVOOUA H TROOVIKA D.OÜ. CESTA UOIU DOBROTDdKA IB. 3230 ftRTAD INŽENIR ffiASBENlilVA V«W PRmVA TEHMto OOnNEHTA OJI ZA VOOOUE BRA^ NEilROÖll to. 1162118: STtlCX PROZVmJA M TR6im 0.0.0. ISTA LKNA D0eKlTHŠKAtt.3aiENUIR DOKTOR MEOKINE ZORAVNU SnoiK MEOONE AU ini2Dm )OCV zaklriCemh sounquum V ZDMvsrv» posnj PIAMNA ns SEVNO BVt ZDRAWK V SPU&K AMBU-UHT. NEDOlOtel to U.7Jm ZMAVSTVEM OOM SOflJaEBTAiaBA00BR0T«SKA3^3230ftNTJWt IIEiMAimPfMJItfaH OSNOVNOSOISKA IZOBRAZBA POMOČ V PKCVOOU S SeSdM SAflfimilAHf l^ PtWtVPfnZVOQHJISSEKtNNIfiARNnWiUlU Ht OOLOCa to lASm HAKAL OUŽBAZATR^MNG. PIOCVQMJO N STDSmt OAO. SPODW SEäM 3S A aan&AŠKASiATnu HäjAPOHLJCNA IZOBRAZBA {00 2 L£T) SKLWSilRK V POSUMiffO ' M/1 DNEVM fflEWEM BUfiA VSIlUUI^&rnaOVAUHCE ^ DOUltEN to. 3 HESC& HiiM ENGROTOS UL: Tl£ SUPEBMARKET RQCA^ ajUHA. CEUSKA CUTA 13. 3?SB BOCl^ SUT1IA 210AR SOAR ZA ZEMNJE • H/l RAW ZJQAftSKA OBA NEOOlO ^ to 2I&20H: «RUKIi^ *JC-JUEZ CDIHA Rif S/. KJnfttt OLJCA 7t 32fifl ncAäu suniA AVTONHHANK DEUUC V BICHAIläR DOMKI • Vl DEU V AVTOME< HAAČN DEU^VnX (OOttN to, 12 HESav, 2UiBft iCAJNER • lis. pocunx ZA P9¥bttUl asm HOIOfl-n VOZE W TRSSVm OOiL^RO&liKA SATHA ZUM-NJE NEOUC 36 A 3» R8C^ltl. inUttN to 1212«^ Vl^^ SKTVO VUW WAN OfU£A U. lEVSTWIVA m 3 A3ZSiRQ6AiMSLATilA tarn ■ PQHDÖNI H/t MQRTAlt JBO. Bl HN. HOCTRtKOJ. OORM» ME^, INODSTRUSIJK FDST» JEW. PREZUÖVWM VWi DOfinsaH UPRAV V mmm nme«. varjenje, bezanje, obo v PROZnOU BELimSä SE NAHAMO TI v TURR. (EVKIP*]: oemü» to 12 HESEffV. IIBJM: TJL Oft MK KITCAŽA mOVRU ■ ST0Rn\7 O&O. NA UttB 1).32H«ftAälAäATRA . H/t nfVZEH H enAJA RüieA IZ ^ OäA DDU&I to 6 HESECEV. ILl»» KEMS. PROCVOONJA CafOTIIH ODflJJIV H TBSOWA 6.Qil TRZISŽE T? A 32» ROGi^ SUnRA SREDNJA STROKOVNA AU ^UtŠNA aoeftAZSA ZDHTBm KOMeCAUST' H/t PRttAM (ZDIUOV ZDOOTtlWtNfBA iABDSAIIMA irCRIMKOM PO sunm. NSOUttN to ili»i: obitai Sahpf ■ oas, ZOMA OBOaACUA n DMJGE STOMTVE. ULO. SONČNA UUCA 7.329 ROSASKA SUraA KUER. B^ IZVAJANJE MASAŽE NAZlJdlH VKt HA SE& OOLOČ» to 3 mSiS. 11.129«; TERIKSPROSTV TVEI maAM AKTTMBTI BBCAIKA HOTHJ M TI» ZEH BJ. ZDBAVUSOTBG tf, 32SI«Kllä(ASUTHA NATAKAR HATAKAR B^ STRÖBA ■ RAZNA SJSmSKA DPAAW lANEDOlOCa to 21&.29Ba; HMU MUOSeKPOOJFU ZAPOSREMNI GOSRBTVQ IN PREVtO^TVa O.O.L MKASU SUTKA (aJSA OSTA 3S. 32» nOAlKA SURNA KUHAR KUUR Hi' PRmVAiESI, DOIOCEN to 6 HESECEV, 11X2001: TERME SPRtmUl PROGRAM AKmiHOST ROSAMA MTU IN TWZ» O J>. ZDRAVUSKI TR812. MOOAJAUC PRODALAIM OeSTVE H/t PIOUJA OaUTVE H mCRI BKLKOV. POMOC STRANIOVI PRI OOLOČAMMt. NAMEŠČA-UE BLACA NA POUZ, lADEME BUEAJRE. UREJANJE mOAJAINI. OOU)» to IZMESECfV. llBm RSIB MITWU110IUITWOVSKD fOUnJl aOOv K^ 0«äVAdÜCA36.IWCEUE TRGOVINSKI POSIOVOOJA POSlOVDOJATEKSTUEfiAOOOEUCA M/l VODENJI 0& OEUA SvnoVANf ■ WQAiA TBQTRJNH (ZOEIXDV. BRIÜN to3HI9a lUMt MUS TRGOVKA PRWMOllA IV STORITVE. 000 Uä U 3311 W PUT PQS10V1IUA OOOaXA 2ini VOOeUE 0D8ELXA hVH V MM fl. DOtOČEK to 3 HCE(£ IB.BiW: JA eRSTWIMHA miZVQOIW IN SniRnVl iLOiL uä laSSlPOOPLAT Z090TEKNIK vtcmm BORAVA mcnANaw prevuk. POUIOKRAHICNM PREVia HKAVEV, KSRÖLIK NE^ oautel to E7;9Ba, DENTAL äUMPf lions, zobna imUUAlll OCKE ^OmVL 0 JUL SOnälAUUCA 7. uhrocaSkasutha KOMERCUUST TEREK93 ZASTOPMK ZA ZELiäHMffEOVAUf IZDEUCE • OOOV kUAN Pm JOto • B^ TERENSKA PROdAiA HU PO BQSPOOHSTVia US SE VRä nESSTAVnn N SVETOVARJE m UKRAS SAW IZDEUOK lenoCEl to, ZXTiSOl MINO IRAK TRSOVHA ■ ZASTOPHVO D.OO.imJANA TläAkA CESTA 4ZIHOUUBUAW UNIVERZITmi DIPLOMIRANI PRAVNIK SVnnUK 2A JAVm UPRAVNE ZADEV! • H/t VOOSüC V ZMITM UPRAWI PIKTOniL PRAVNA POliIGe Rl SVnOVAUE V 1IPRAVH Om WRAVA IMIEAni m it. 45 -10. funij 2008 NOVI TEDNIK DELA - INFORMACIJE 23 . raonSOV M ZAHTTAUVI6IADIV; NEDOlKül Ul iiuw: tfmsa siBvaui wmm endta Utttf m JüiUl. Aältt&v t« 3M älWUE DOKTOR DEIfTALNE MEOiaNE ooktdh OCMTWfE mtUl m/t hktft dektautf nosuL CAS. imm mn ^HHPF H Mua ZDBW offiuoiA ■ OM« sToarrvi m. _Ut VUEWJi_ 0SM)VN0ML»A IZOBAAZBA vnas A^TOUUl I^V02wnsnBUAVTQ8ÜSI. incäi Cai 6 Mtssv. isiiofis: ü[im crue o.o: K VUML IauSU as\t> 1,33211 VQZIU wnm H/j V/l VI^ U 9» TttSSt DOlOCSi b& 12 HESKOr. ISi^OOI: OLmillC ceuoojps S^QVFIWE ohelouiec il h/i pibtöu dua v pffihzvcdnu« KtOCQU nOEUVi n PQMVIU] QDOKOV, smwufr ÖK Us. s IKSOV, riJiOft MANfWER OiUL K can SIAMETV» m 14.3060 CQJE KUWECBRE2P0KUCA VDZNSIAKSU I^VOKTAICSUA,mOČnbA( HSfSV. K£2ni; TM re^ JflZEF svmo mmtiioamti-ssimMnosmiitfiA-H/ h OHAVK onnuA Miuu unrm BBA n izsEtAvi ptuzoojcov, mimfi ZAiän pouzkuw. ssuvi suBPov n JVikRAimr, m pooua tih wuiSxo miti- kh oüovnih tt emu. VMUk WXA oeük fd uii^ five. UAWUmon5TWljWU:aQU£uCA&1 msec i lijuh: gmms abpseivsn amajl dil mbnzaku cuta it m soflüue ve{£we aEKTBOBf^AUTf RSU MMI06NIK PKCVQCM KLMIICI H/t OaAVK OPMVUA Wfr IFVKUU DEU FfB BIBJM PtUZSEUUK nPffi&IBO ZAäm pouzDEuov: asuvi suonv n apjuuiov NA PtKUSl IDHQl^KD ElOUMZnH QROVMIK QPERACU. mxfuk sffiWA zurmiu KIA PAI POHIAVIUH. RA-^TAVn VW. WttifiU IZDÜJtOV W STtOJEV IBi DAIKA Dcu pe VAU» OZ. wmiii mnsiMJimk OOIOCOI IWSEC, Ili^OU; eSffUE GOSPOOlU sio amrah. ai wrnzmsuasta ii 3583 smüue vnim ROČK 060CL0VAL£C KOVIN MOfumiK KDWN • VÄ' ilAZNQ PWQ!HA OEtA DC bkS. E WSECEV; 1L&21«; hKU' HflAL FflOV TVm nsovsu POOffTJt OiLik bwa 21 A. 32? UUIMMPWI SRSIMUA MHUJCNA IZOBRAZBA KATMM ifÜÜU PUki H^ NATAKAR • HIIEŽBA PUAt DOUäM tAS. e UESCTV, 29.6.2«»: sm UIM. StRVS. PraOAiA, PSSSWWJE HOSniSTVOHUU iAIMERVEUJ VHN 47 A. 3327 ŠHAimtO tt PAW SOFftl 2A OOHAVO HRANE- H/t RAZVOZ KRAK. HEMIO-tatlS 1 liiHS:F1ZZSBJA IN GRUDI lUmiUIW? FUtll( UfmUW tZStA 19.332Q VH£KJE Bueovw uumLun SUADtSÖft ll^ PREVZEMA OOSAVmO BLAU v SKIUKI 2 HARObü M OOaAVNBII mUMSTI IN 6A uwutö u DOiiCu n usnczu nimul Vr aiAtt ZA OVUM M U IKniE» MM^ 6A iwä mviuiai U( DOK WDHIDQSIUI v uj(2^ trtlmčisn zaub inkdhinijraoejal^ »d zaiqs0.8uu raznail^iimdcni le shesecrv. )i&2ooi: PoSujMEa ncoviA n snsrvE. lua. My]lEIU325$a§TAIU kuha1i UMRCAftUHAA H/l n^VUAlUE IN XUHUUE JEOL U&ITOWJUE JEDUKOVVOIBUE IN IßOM VAU KU V DMUl 91» ZA UHJSnST IN äSTllfa OaOVHH SK0STEV TIR PflOSTUOV: OOIOCCN 3 HRfK lUiflIft POMAAUČA CONSTVa IVRQEM M.lGaOMrilA.22UPnu HAIAKAIDCVVUMil W2; nfiNJE ttAUWOUAH IN AÜOMIÜIIIl ^ PREVCH H nUdUA ilAS'l SIBEÜA HWiE, SOS ZA WEJÜNlSt M ČCTDČO OGIV 1IJ700L numutÄ sosrnsmi TunzBioiLa. n iRAVI3A.22S]PnjJ MESAR ROOUAUD • UUK • 1^2. »ETOVJWE IN PMUA v msi\a fhioaiaut mata cas. a nessz. IHM mss nsnua. mmnn im sm TviD.ao.uät9.32iiPtxrui PRODAJAUC nOOUMft • H/t'SmnAME IH nSOAJA V OBM na pftoDUUK neCa te 2 mta. \iimk jm mm. meimniuA n siom. dm. unm • ivi ZBIAAIU NAflOäl PRI aUNM IUP> E»ZA08iAVfM0UAS(Vmi(U(TIinitUnU: PRS, QUI. MdZiUA. veukja' OOUI&K tU, 3 «esto. ammsm kkjica dm. n&mjeza puha' jflhirstrflucuoulb. svfiovakjein zaultmstvq, STKKlimUUSUAJU xomenaaust nfftnsn uheroioci m/2: pmaja mm in STOMEV (saufmrua • UCntfNI PflUWmL n Rwu mo UMQ^mju oasBA iBsroftäN N pu »fllVMtf wm JTBAML IZBaw WUC IN M- im mamCil vdoekje im analiza baz podatkov ter EVIOEK iwoäll £AS. nSiOM: ütKUI MAIKOINe. ojiil vasül ueaska osta n & 3321 vilque nwen zastomii za mäMf^m rzoau H/1 masik noDUA 2£ij§äiMi60VAuiH m nmuopot^kaumu po gosnoimstvhljerie oojifiv: himta £as. 217.2)«: mino iraik miy vika in zastopstvo. D.ao. üuujahiltiIaSmcesia iltlWUODLMU TUGO VINSKI POSICVQDJA POSlOVtlUA TlHNltilE£A OOfiLXA M/1 VOOEKJC oerrixa nučn cas. 3 mesece, \i.um jauqs ireovifm. friuzvdoua in ttordve. ÜASL LAäl&3:4fP0CPlAI COSTINIKITBWW MIAXAR' n/1'liWft H VIHALU m NAumai VHTU. inHUčn £AS iuim: nzzeuA INCnaff MATG.HATMF£MESAiaeMIKOVACE-^Al3.3a?OVUflÜE TURISTIČNI TEDNIK PROWNI Ri^niEHI V TUHSnCM AKKUI • H/1 P«& OUA STOl^mV EQOJfTJA. ttAUZACUA PLANAUflH IS^ ZUlTAm QSOAVA. (ZVAlAfUl äSTAVUAKJE num. PORDÖL OOUIMEKTOV n vm URJE PCnmHO ZA MRHAUQ (SU) IlHSnČNE AffliaJE. SAMOSItU» suue in ffcvrtim hm mank lei bhunja HK OMIKH ^TftOV 2 mJtCWl HHANKAHL f>MZ£f^ TAOU tVnSDČNH STOAflEV POOfflM HA TKNO P« PQTBIClAUiK KUPQH, SOOCUVAIUE Pfll AUUZRAUD. OORRtVMJU PmiEMtlV HU PfSOlACAHlE UlREPOV. tt^MM tfUAMAOl. SKU ZA TitfW HMK 6U ClUNL STUIAVA PtAÖL «TALA DEIA IN NAIOSE PO mssii diinork: medoio^ £as, Mm: fh. pwjni ZATunzm, »mMJdN n»viND, oiu, ^äu CESTA ISA. 3320 VELffUE TEHNIK OBUKOVAhJA KWBtOAUn i^lZWfltNADOHll INSVHOVAME S1IIAIIWPftmUA.PWCČVP»ICZVQ0M: (UlOäM (AS. 12 Msnrv. i3iins: OEUUU?IUACEHNER. TH» VINA, PSU2VDBIUA. SVHOVAfa D.D.O. PflE^WM aSTA22L3320V{lOUE l/UVUZTTFTHI DIPLOMIRANI INŽtNIRELEKTROTlKrilKE nSGMilimJUlAfR • l^ V^ mUKTAT; OHOCEN ARTTS RAÜMAL- NI§KA AVtOMAlUAmA nHMUäHH SSHBUV. USi, ErOK0VAaS7A6T.3120VEi£IUE _UEŽALgC_ OSNOVNOŠOLSKA IZOSRAZftA tD6u H/1 I^WE niAt IN BniUH Kvrnov. HSb MBWOCH tAS. ISiiW; DNEVM BAR IN TD» VIKA SEBI TAVCAB SÜEIIA&K ZOmjE BSIJ§0VL1 ]l. 3311 šuma VSAVUSQDOUil süwwiraAfl >ylPiESM«*ii>Asi)usttiaA. BOOCeiteB UQKfV. lijM BABZAä HOHIV! WmOVIKfl B.D.Ü.. HATXf 7X3SI2PIEMU TlUFnCT IVt'TlUFONCrVIUHeCMSTQPU KDHEfOUt UimtB te I1.UW: OOMM, PeSKEHt^ IN TB&OVKXE STOfIflVt OAM lUlf^ S.f. PAM&JE 14» i 33H HAaOVÖ SIOAluSČNK-li^llKUll^ pstnwA eiAfiA ZA ocnw. 9a za irumst SHiAUSäffiA ffssm. PHPRAVA BOfUIIEinACUE. nuRSPon luidiuu z nöflM vUauu cvm- DOuttM CAS. 0 NES&XV. uuva MANPI^ WEBOJLO. KC£LK.$TAKniVAUüQA 14.300BCEUE OEIAVECSRSPOKUCA KBIMt fmiw OEU PW OfiMOVI STREK IN Dsnäu. moia £as, e itsttv: e.iJOH; iesabji TISAICm. KROVSm. STAVBNO KUMRCTVa ZAKUUC-A.33MTA80n QEIAVR V PmCVDOUl • MAHIPUIU 2 HATEMA. U: PReHAVA IN BOZIBANJE SUUV1N PD RMKC^ WIMM A^KWnof. HAfVUUAA 2 (ZSElXl: HA-VUAU. 2ASAIUE. a&Mil VQAfUl OOMIUW RDUnOV. PAKAUUE. HUUE. IPO: OOlOČEH US S ME SR». MUOM PBEDEIUA PIASTRE n im Di. UlhBU PRt 2MCU 37.33IB 2a1E PO&TNIMANIPtiLAMT PISMONOtH • M/1 »STAVUANJE POSmiH POäA « onAVLWUE onuH STOsniv, pttmuA TBGOVSHE&A BUfiA: OOUCa CAS. s MESEffV. IIUOM; FQSTA SlO VEMß DM HARB»! POSUMUEMnA QUI KREKOV IRS9.3WCEL9E SIAGOmiMANlPUUWr MAinun M/l RAZnnAUANA OfflUK ZA SfWHQfärVQ U 8RAD8aflH STRUEV »ADČ&IUE SOATIMfU IN NAIUAIUE tZVUUU INTDIMEfiA TRANSPORTA PKlRAVA SflEHE ZA BRAQBENISTVD M 6MfiB£NIK mOJCV ZA DUAHK V NWEM IStSTAMlik Vi xoMisKniiAjuc. mita Cas. (wsav Qlifltt V1U iSUnElO STttl N OPROA OJLO. tt PLffSa.330&VFlAftSK0 6MDBENIDEUVEC EAAOe» OaJttEC • «vi EHßTAVW SLA V sumil. HEOUäfl te 2V&2I»; GRADIKn (RAEIKNO POOJE' Tie DM. UUCA Nm DRAMA 1,3310 2AIEC TUAfl TESAfi • M/lTtSABSXAOElA. NEDOlOttJi te 2112M: 0IAI«DH 9UMW NAJETJE ODO. AKA IVANKE UftUUEKtJSlDtAUC ZOAR ZIM H/12IIURSKA KlA. NÜRUSCEN CAS. 21iJDOfc BAUKUH BiWWMO WUFU B.O.&. lUCA IVANKE UBANJEK l,33llUUC UPRAVU Alle UUf KE QUOBENE RAEKANIZACUE STROJMW tAHKE OaAOBEfTEMEHANIZACUE lAllA VZn2EVAUA DEIA MEOnDCa US, 21iJ0Qlj eUtlKUf SaA(SaO podjetje 9.9.0. lUU l1MUEI0IAIUEKI.331OiAlK STROJNIK GftADKNE MEHANIZACIJE STianR Täß 6UIB8K HEHAMZAOI • im ZASn NAUABAUE HA OOPRIDH TlREMf: NEDOLOČEN te n.BiM&' 6U0KMI CRAOIENO POQJÜJE DXJ). UUCA Ufte BUKIU l ai9 2Ai£C VOZNIK VaZMK TmORNESA Vinu H/l> PffVIR w umz Tovofu n mxlitti. xuioiotei te 21129«; BIUOIKW MUSEMO PODJETJE DM. UU£A IVANKF UUfüCKL33l9UUC SRfDKJA SIBOKOVNA AUSPLO^ IZOMATBA K^Kirr NA lEWfiälll PREGlfMN • k^l AOWNBTHA nvKAOUAnniasiAURfEcmuiio H(munitv& ZL ZAVAfmi HUOUäM te 912BDB: AVTOUnRtt TERHCM PR»El TWOVW. TV» SVTTUSnWTVE. 0.0 B. CESTA NAUVOI, 33tCŽAUe NATAKAR NAIAXAJt H/1 ST1K2BA HME IN FUAfE V PtZZERB mx UflLIWOUUC.2nWUT]VniQD:eOlO£U te Htnot: H GOSTINSTVO, HSOVIKA. SIQUTVt DM. BRASUnrä 26.33lteRAaOVtt ssmsn BUAVEC • h/1 strež&a. cdduičeii te 1ll2M:UäHIKANEAEJ&P. UVARHA lIABfir. IICTiaT1S7.3319Ul£C PRODAJMiC PHffiAJAlM H/1 maUOA TBfTUM mXlKOV, SVE-nVAU STBANIAK OOlOfa te 3 HESS. 11X20% METRO, ÜSt: PE 2AUL QUCA IVAMKE URAfUEK T. 3316 ikS PRNUALKBLJUlUNK N/1 SKBBZAUREJENOST Pf» DUHIH POUCVRŠnEV KLffSAflmNHSKECA MASA ^ rnioCEH te 3 MUS. Hiioft mm^ on: TU§SUP(BHAm?nL2ElA11 B.»i3P0LZElA PRdQAiAUC OCUMTia Hfl STRt^ ORKATISE IN DEUUTESWH IZUUXrV HA KUdläB UÜK PO 2QJ STRANK ^ DOIBCEH te 3 HESEQ. I<&2W; EHtO niS QQ;TUiSlffiMARKnPI)imA II B.33r3 POÜHA FRCEII HKZER H/1 ST6I2EIUE. WMMJL POHODNA KLA: OOlOttH te 9 HSEIXV. 2B£m FBBlItrVD 2lVA M SVETOVALNE DflSAM^ACUSXE STORITVE JWKAGOfl&K SI, PBEŠIRNOVA UUCA IA 3319 i*i£t ORAM(NITPINIK WMM KimiKUA M/lVOOeUESxnnNEHAGRAIf-BäU. lUZPORLAWE ElOVK SU. flEßOlOäN te 21 »WTIIW BItiUDEW POOniE BAO. ÜUCA IVAIBE MAUER 13310 ZAUe QMACUN 6IU08UDM OEt • M/1 KOMPIFII OBRA Cun BWOA, BRANJE PRUEiniK HIBOUČEH te ZliiBOl: OWtKDM SRABeUB PODJHJEO.OJl UUCA (VANUIAUUKI »MIŽAIEC EKOMOIitSXITlHNIK KUEttlAJJSl NUtSOVmiA • H/t KNJI&WE PftEfTIH IN inbWH U^NOV. IZUMUE lUCUNDV. MATERIAL NO UUOnVOSTVD. OBU&JN ODV; DOUÖH te U MEIEOV. llJiOOt KBSABU, TR«V1NA STORITVI BWKOR^ PflEVQOtftVD. OJ)iL PERNOVD 17 A 33192A1£C KOMSRCtAUSKVSS} BEfUSn TR2BUA NA POOfiO^U WMAVUKE • FEREHT TRäUA HA nBEMin NA Sec2üU POCUnU, OfiWUE HARSCH. St5TAVUAUE P0NUD8, POES»; mmtin te lumt hiorb > ifäqiiwe dm. ZAVBHni6Aieul170.33IB2AlK lld£f^6RADB&ll$TVA VOW ERAEAt^A M/1 VDOEWE H IZVAJAfUE KL CRADBläA. HEDBlO&fl te. 2\i2m\ (AADIKOM OAOBENO WJEUE U.L. BÜCA MUAI üfWÜEK l 331b2aiec EKONOMIST ZAKOMERCIAIM OEJAVNOST RDHERCUUST • 2j^ffff • li/l SAHßlOJ W TR2BÜE IN ZASTOPSTVO PII06KAMA STOfflä. ORSAHZAOJA M VDOEHJE MtNTAl NEOOUlfEN te 2R£2nt KOVW PASAASrVO Rim PflOIZVQIMA IN TB(9VHA, aOO. ZALOSKABOfHU 12.33C1 FFTRintE Živite cenejei f Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti^! jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba pnnicT7i7Hica Cvatfca Bohinc s.p.« Ulekova I.Celje, trgovina za ustvarjalna* 10% popust za vsa izdelke •Palmers. Gosposka uL 30,3000 Otje -10% popust vt l|8 pri gotovinskem nakupu • Pi22fifta Verona. Mercator center Celje -10% popust |m nakupu hrane • kartico pradtozita ob narocilvi ^ • Protect servis. Ul. Leona Oobrotinška 27.3230 Šentjur. Rogažka cesia 19,3240 Šma^e prf Jeiša^ -10% popusta na optično nastavitav podvozja in do 30% popusta ob nakupu nnskiii pnevmatik 'Dotika Salohlr Uvec 3Be, 3301 Petjvvče - $% popust ob nakupu sonSnft oial in koT^icjjsklh okviriav v vseh njihoviti PE v Sloveniji • gjpigr Ipavieva ulica 22.3000 Celje, PL Ljubljarta. Bmi^l£eva 7. P.E. Koper. Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohStva. Ptiust ne velja za akdjska cane. Popusti se ne setlevajo ßtdljm'^i' fkftfnjam ZIVEX Tf^^vB B luaiiqe imtiitw ♦Slada. d.oj>.. P«namilka 4.3000 Ce|e. vse za ogrevanje in vo(k)vod, tel.: 03 490 47 70.6SM 051626793-10% popust ♦ Slikflokskafstvp Podoežan^ Vel. PIrelica 27h, 03 ?72 8416, OSM 031696164-10% popust na dahi tbraz materiale) • Tof»fit io o. Ipavieva ulica 22. Cetje -10% popuel • ZtfraviliSže laske. Zdraviliika cesta 4,3270 laško -10 % popust pri gotffvinskem plačilu za tiana Kluba naroeiukov na vsa waBness siofttva (been, savna, fHnes Skromna in pridna 24. maja so v Dobrini praznovali zlato poroko Cilke in Jožeta Užmaha. Civilna poroka je bila v Ipavčevi hiši v Šentjurju, cerkveni obred pa v cerkvi svetega Valentina oa Žusmu. Spoznala sta se pred mnogimi l^ na »kožuhanju«. Leta 1958 sta se poročila in v Dobrini zaživela skupno življenje na skromni kmetiji. Dela in pridnosti jima ni manj-kalo. Z veliko truda in odrekanja sta zgradila hišo in kmetijo postavila na noge. Njuna skupna pot je zaznamovana s skromnostjo, pridnostjo, po^vovalnosijo in odrekanjem. Vmes je bilo veliko lepih, pa tudi grenkih trenutkov. Kljub vsemu sta še vedno dokaj zdrava in mladostna ter še vedno rada poprimeta za kmečka opravila. Veselje jima dela pet otrok, trinajst vnučkov in pravnuk- AB S petjem in harmoniico do zlate poroice Po 50 ierih skupnega zakonskega življenja sta 17. maja ponovno stopila pred oltar in matičarja Franc in Marija Vinder iz Črno ve. Marija se je v družini Sešek rodila leta 1933 na Graški Gori. Bila je prva izmed dveh deklet. Ko je bila še čisto majhna, se ji je ubil oče. Leta 1954 so se z mamo in s sestro preselile v Cmovo» kjer so kupile majhno posestvo. Franc se je rodil leta 1928 v Črnovi. Bil je peti otrok izmed Šestih. Leta 1951 je Sel delat v rudnik lignita v Velenje. Delal je tri leta> nato pa je službo pustil, saj je bil naslednik kmetije. Kmetija je potrebovala pridne in delovne roke in zagledal se je v Marijo. Poročila sta se 17. maja 1958. Rodili so se jima štirje otroci» žal je tretji otrok, sin Slavko, umrl star komaj 11 dni. Živela sta skromno in pridno delala, saj sta na domačiji zgradila vse na novo. Franc je preko 40 let pel pri cerkvenem pevskem zboru, gasilskem zboru Vinska Gora in invalidskem pevskem zboru Žalec. Dobil je priznanje in zlato Gallusovo značko. Igral je tudi po ohcetih s svojo harmoniko, bil je humorist in zato tudi pri Stranki šaljivcev, Dobii je zlato priznanje za jabolčni kis in bronasto za slivovo žganje. Oba zlatoporočenca sta zelo pridna, saj še zdaj vse delata na kmetiji, ki sta jo prevzela hčerka Milica in zet Franci. Sin Franci si je z ženo Bernardo ustvaril dru- žino v Gotovljah, sin Martin z ženo Natašo pa na Ponikvi. Imata že šest vnukov in vesela sta, ko vsi pridejo domov. Takrat ate Franci, sin Franci in vnuk Simon zaigrajo na harmoniko. MVH Foto natečaj folografsK» I n AV\ FOTO z^am digitatni si u d k o PrKdkujeina popDtniškefotografTjB iz različnih delov sveta, ki priksuujeio raznolikost ljudi, obii^iev in navad. Ocenjevali bomo tehnično dovršeno^ fotografije in izvirnost, vendar ne nujno vtem zapor^^u. Potogrsf^vdigitalnf obli ki naj bi bile veCke vsaj 2544x 1696 pik$lov. fotografije, podane po po% morajo bfti velike vsaj 13 x 18 črn. Vsak tedefl bomo izbrali dve naiboljši po oceni komisiie, ki bosta objavljeni na zadnji strani in spletnih straneh Novega tednika. Natečaj bo trajal odiunija do avgusta 2008. V s^itembm bomo med vsemi objavljenimi fotografijami podelile tri nagrade: t. nagrada - bon v vrednosti 300 EUR 2. nagrada - bon v vrednosti 100 EUR 3. nagrada - bon v vrednosti 50 EUR Za bone lal^ko v protrvrednosti dob^ material alrfoto opremo v prodaialnal) Foto Zoome. Vse objavljenefotografije bodo na koncu tudi razstavljene. Fotografije z izjavo pošiljajte na naslov: Novitednik Prešemova 19.3000 Celje, s pripisom za F011] NATEČAJ, ali na elektronski naslov tednik@m-fc.si. Podrobna pravila so na spletni strani wvm.nDV)tfldnik.coin Ima in priimek testov_ Podpisani potfiuiam, da se strinjam s pogojt foto natečaja. ^ m