Leto XLI. - štev. 26 (2054)	Ljst je nasta| p0 združitvi goriškega
Četrtek, 29. junija 1989	tednika	»Slovenski Primorec« in trža-
škega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949
Posamezna številka 1000 lir
TAXE PER£UE
TASSA RISCOSSA
GORIZIA
ITALY
SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28-01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO 11/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Riva	Piazzutta,	18	-	34170	GORIZIA	-	GORICA
Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646
Marksizem in morala Božje ljudstvo združeno ob novomašniku
Marx je trdil, da je krščanska morala samo proizvod kapitalistične družbe. On je tudi dejal, da revolucija proletariata dovoljuje vsa sredstva, ni pa razčlenil vseh možnih metod.
To delo je opravil Nečajev, ruski revolucionar v drugi polovici 19. stoletja. Na osnovi njegovih idej je Buharin napisal revolucionarni komunistični katekizem. Dostojevskega so ideje Nečajeva tako globoko prizadele, da je napisal zato knjigo »Besi«.
Lenin in Stalin sta sprejela vse ideje Nečajeva in v tem v smislu učila vse mednarodne komuniste, vključno Slovence, Hrvate in Srbe. Kardelj je bil več let eden od profesorjev na šoli za revolucionarje v Moskvi.
Kakšne težave in probleme je ustvarila ta nova morala ali bolje nemorala samim komunistom, popisuje Arthur Koestler v knjigi: »Ničla in neskončnost«. Tam najdemo zelo zanimiv razgovor med Ruba-čevom, zaprtim komunistom, in bivšim carskim oficirjem Ivanovom. Rubačev reče Ivanovu:
»Vam kristjanom je lahko živeti, ker imate krščansko moralo, ki je vedno ista. Za nas komuniste je pa danes kak dogodek resnica, drugi dan pa že laž; danes je kak pojem bel, jutri bo črn; kakor se pač zdi našemu voditelju (Stalinu)«.
Problem je bil še toliko večji za Ruse, ker si komunisti niso upali uničiti vseh knjig ruskih klasikov, ki pa so bili vsi globoki kristjani — Tolstoj, Dostojevski, Puškin, Gogolj, itd. Tako je Dostojevski v knjigi »Zločin in kazen« mojstrsko analiziral pomen krivde, nemirno vest, potrebo po kesanju, pokori in kazni.
Ruski komunisti, ki so ostali zvesti svojim literarnim mojstrom in jih stalno študirali, so čutili ta ogromni prepad med marksistično nemoralo in krščanskim čutom za dobroto, poštenost in resnico.
NAJŠIBKEJŠI DEL MARXOVE FILOZOFIJE
Prav kmalu so se oglasili kritiki v Rusiji sami ln tudi drugod, češ: »Pojmi o morali so najšibkejši del Marxove filozofije«.
Števen Lukes v svoji knjigi »Mandzm and Morality« to natanko razčleni. Med drugim pravi:
»Ruski komunizem je sistematično zapeljeval ljudstvo in mu stalno lagal, ponovno uporabljal kruto silo, je krvoločen in neracionalen.
Marksizem je moralno slep, zato ne analizira, ne debatira in se sploh ne zanima za probleme v medosebni morali. To polje ima večina filozofov za center in bistvo vsake morale.«
Serge, zelo kritičen socialist, je dejal: »Vsak človek mora imeti svojo pravico, svojo eksistenco, in se mu mora priznati njegova veljava in dostojanstvo. Brez teh ni duhovnih dobrin socializma, ampak ostane pokvarjenost, korupcija in lažnivost kot v Rusiji, Jugoslaviji in ostalih komunističnih deželah.«
Pred nekaj leti je Amerikanec David Shiprev napisal knjigo o modemi Rusiji, v kateri je naznačil: »V Rusiji nihče ne veruje v nič.«
Ko pride narod do te točke, je jasno, da v njem vlada popolna idejna zmeda, ki prej ali slej rodi tudi politično zmedo, nered in propad sistema. To se danes dogaja v Rusiji in tudi Jugoslaviji.
V nekaterih pogledih je Rusija že pred Jugoslavijo, celo pred Slovenijo.
Stalin je dal pobiti več tisoč Belorusov. Lani je odbor za človekove pravice v Minsku, prestolnici Bele Rusije, zahteval od vlade, da postavijo pred sodišče vse Stalinove pomagače, preden tl pomrjejo.
TUDI V SLOVENIJI ŠE VEDNO OBOTAVLJANJE
V Sloveniji smo še zelo daleč od tega, da bi klicali na odgovor vse staliniste in njih pomagače, vključno krščanske socialiste.
Mohorjeva družba je izdala v Sloveniji
knjigo »Na pragu tretjega tisočletja«. V tej publikaciji je Tine Hribar napisal razpravo Duhovna prostost Slovencev. V njej analizira tudi Kocbekovo delovanje. Lojze Skok v reviji Naši razgledi, 8. julij 1988, poroča o Hribarjevi študiji takole:
»Hribar analizira Kocbekov položaj in ravnanje, ko je kot krščanski socialist skušal zgraditi most med katolicizmom in komunizmom ter se kot personalist "upiral tako cerkvenemu klerikalizmu kot partijskemu sektaštvu”. Kocbek je tako nehote ”s svojo totalno in integralno Idejo o revoluciji prispeval k strahoviti radikalnosti revolucije na Slovenskem, s tem pa tudi k srditi nepopustljivosti državljanske vojne znotraj slovenskega naroda”. Zato tudi kasneje: ”ni mogel ničesar storiti proti temu, da ne bi Partija tudi še po prevzemu oblasti razpolagala z njegovo Idejo kot s svojo lastno platformo”.
Te Hribarjeve ocene so vredne temeljitega razmisleka, saj so kot obtožbe hujše od tistih, ki jih je Kocbek izrekel partiji ali Cerkvi. Ta razmislek je toliko nujnejši, ker Hribar zaključuje, da je to bila, je in bo usoda vseh sopotnikov "mar-ksistično-leninističnih revolucionarjev, ker pač ne spregledajo... absurdnosti hipoteze o hkratnem soobstoju pravilne metode in napačne teorije v marksizmu kot napotilu za osvobodilno akcijo”. Ista usoda zato čaka osvobodilna gibanja v tretjem tisočletju, teologijo osvoboditve itd.«
Ta soobstoj med krščanstvom in komunizmom je nemogoč predvsem zato, ker je tako velik prepad med krščansko moralo in med komunističnim gledanjem nanjo.
Nam kristjanom zunaj Slovenije ni do tega, da bi doma začeli s kakšnimi procesi. Nujno pa je, da se vsa revolucija in ljudje, ki so jo povzročili, opišejo in razgalijo, da ne bodo kdaj v prihodnosti ljudje s podobnimi idejami spet speljali narod na napačno pot.
PETER KLOPČIČ
Državno nasilje na Kitajskem, zlasti pokol mladih na Trgu nebeškega miru v Pekingu, je globoko odjeknil v svetovni javnosti. Z izjemo nekaterih članic Varšavskega pakta je tudi večina držav uradno obsodila nasilje nad mladimi demonstranti, ki niso zahtevali nič drugega kakor le malo več svobode in demokracije.
Seveda se na politična stališča ne moremo kaj prida zanesti. Obžalovanje toliko mladih življenj, ki so se nasilno končala pod gosenicami oklepnih vozil ali dolgimi rafali avtomatskega orožja, bo najbrž kmalu zginilo z naslovnih strani svetovnega tiska.
Kitajska je namreč tako velika dežela, da morajo druge države z njo računati in nobeno človekoljubje ne bo prevladalo nad političnimi koristmi. Pa tudi gospodarske koristi so vmes. Navsezadnje je bogatejši del sveta neznansko veliko vložil v kitajski razvoj, razvitemu zahodnemu svetu pa Kitajska predstavlja široko tržišče, ki si ga ne bodo pustili vzeti zaradi krivic, množičnih pomorov in očitnega teptanja človekovih pravic, kar vse se dogaja na Kitajskem.
Ce se bodo še slišali glasovi proti vojaškemu terorizmu, bodo to najbolj verjetno glasovi mladih in pa nekaterih nevladnih organizacij, ki na Kitajskem nimajo svojih neposrednih koristi.
Tako je svoj glas v obsodbo nasilnih smrti dvignil tudi papež Janez Pavel II. Pred molitvijo angelovega češčenja je v nedeljo 18. junija opoldne takole nagovoril zbrano množico na Trgu sv. Petra:
»V preteklih dneh so našo dušo globoko prizadete vesti in posnetki tega, kar se je dogajalo na Kitajskem, posebej pa smrt toliko mladih. Od prvega trenutka sem izrazil svojo bolečino in zaskrb-
Evangelij poroča, da je Jezus po molitvi na gori poklical k sebi učence in izmed njih izbral dvanajst, katere je imenoval tudi apostole.
Podobno je goriški nadškof A. V. Bom-marco po molitvi in romanju v Lurd poklical v Oglej verno ljudstvo in izmed njih izbral enega, ki ga je posvetil za mašnika. Nadškofovemu vabilu se je ljudstvo odzvalo v izredno velikem številu, tako slovensko kot italijansko, tako iz naše škofije kot tudi z onstran državne meje.
Posebno veliko je bilo duhovnikov ter bogoslovcev iz treh sosednih škofij, videmske, ljubljanske in koroške. Najbrž da že iz časov pred zadnjo vojno nismo videli skupaj tako velikega števila mladih fantov, kandidatov za mašniški poklic. Vsi pa smo prišli iz veselja, da bomo prisotni izrednemu dogodku — posvečenju diakona Karla Bolčine.
ŽIVLJENJSKA POT NOVOMAŠNIKA
Letošnji novomašnik Karel Bolčina izhaja iz učiteljske družine. Njegov oče Ivan je nazadnje učil na osnovni šoli v Štandrežu, pokojna mama Irene pa je bila profesorica na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Novomašnik je bil rojen v Gorici 21. oktobra 1964. Takoj po prvem sv. obhajilu se je dejavno vključil v duhovnijo sv. Ivana v Gorici najprej kot strežnik, pozneje pa kot pomočnik zlasti pri bogoslužju, orglanju in petju. Bil je vseskozi aktiven tudi v skavtski družini.
Ko je dokončal klasično gimnazijo, se je odzval božjemu klicu in vstopil v bogoslovje. Nadškof Anton Vital Bommarco ga je najprej za dve leti poslal v Ljubljano, nato tri leta v videmsko semenišče in potem zopet zadnje leto v Ljubljano. Tako stopa v duhovniški stan s širokim poznanjem razmer tu in onstran meje, kar mu bo gotovo pomagalo pri dušno-pastirskem delu med našimi ljudmi. Zad-
Ijenost zaradi tako dramatičnih dogodkov in v luči evangelija zaželel, da bi toliko trpljenje moglo prinesti novo življenje tej veliki in dragi deželi.«
■ 84 letni Deng je te dni izjavil, da nima strahu pred osamitvijo s strani svobodnega sveta. Ta svet se boji za svoje naložbe in komaj se bo položaj v Kitajski »normaliziral«, bodo tujci spet potrkali na vrata Kitajske. Gospodarske reforme bodo ostale v veljavi, vojska pa bo poskrbela, da bodo interesi partije ostali zavarovani. Kar se pa tiče prevratnikov, zlasti študentov, ne bodo deležni nobenega prizanašanja, »niti enega odstotka ne.«
■ iNa plenarni seji kitajske komunistične partije so dosedanjega glavnega strankinega tajnika Zhao Žiyanga zamenjali s 62 letnim Jian Zeminom, nekdanjim županom v Šanghaju. Zhaa so obdolžili vrste napak in mu odvzeli vse politične funkcije, na njegovo srečo ga pa niso obdolžili protirevolucionarne dejavnosti. Ce bi se to zgodilo, bi ga čakala usoda tistih, ki so bili obsojeni na zapor ali celo na smrt.
Škofovska sinoda leta 1990
Prihodnja škofovska sinoda v Rimu, ki bo v jeseni 1990, bo razpravljala o duhovniški vzgoji in izobraževanju. Tajništvo sinode je že poslalo škofovskim konferencam poseben dokument s podatki o sedanjem stanju. Ugotovljeno je, da na razvoj in vzgojo duhovnika vplivajo najprej družina, potem učitelji ter škofje, duhovniki in laiki. V dokumentu so podani tudi predlogi, kako naj bi potekala vzgoja in priprava bodočih duhovnikov.
Novomašnik Karel Bolčina
nji dve leti je ob sobotah in nedeljah preživel v števerjanski župniji ter tako od blizu spoznal duhovne potrebe našega ljudstva.
Leta priprave tu in onstran meje so mirno potekala. Temna stran je bila dolgotrajna bolezen matere in zlasti njena smrt pred dobrim letom. Pogrešamo jo vsi v teh slovesnostih, prepričani pa smo, da se v večnosti veseli svojega sina duhovnika in prosi zanj.
POSVEČENJE V OGLEJSKI STOLNICI
Nedeljsko bogoslužje v oglejski baziliki je bilo globoko doživetje za vse udeležence:	duhovniki	smo	obujali	spomin
na svoje mašniško posvečenje pred tolikimi leti, na doživetja nove maše; bogoslovci so gotovo mislili na tisto, kar jih Čaka, če bodo vztrajali na izbrani poti; mladina, posebno številni skavti in skavtinje, so gledali svojega starejšega brata, ki se je odločil za služenje Kristusu in bratom ter sestram v Cerkvi; verniki so se gotovo veselili, da je eden od njih znova zaslišal Jezusovo vabilo: »Hodi za menoj.« Škof-posvečevalec in mladi diakon pred njim pa sta doživljala enkratne trenutke, kot apostol Pavel, ko je položil roke na učenca Timoteja.
Ob novomašniku je bila tudi njegova družina: oče Ivo, brat Andrej ter sestra Myrjam. V njih srcih je poleg veselja bila pomešana žalost, ker z njimi ni bilo dobre mame Irene. Toda tolaži naj jih zavest, da smo vsi krščeni eno občestvo v Kristusu, med seboj povezani živi in rajni.
Bogoslužje je potekalo brezhibno, dobro pripravljeno in organizirano. Poseben pečat mu je dajal »ekumenski duh«. Povezani smo bili slovenski ter italijanski verniki, duhovniki, bogoslovci. Ta povezanost je prišla do izraza v celotni liturgiji, ki je bila štirijezična: molitve, berila v slovenščini ter italijanščini, prav tako prošnje, kanon v latinščini, petje doberdobskega zbora pa v cerkveni staro-slovanščini (Gospodi pomiluj) ter slovenščini. S petjem so med mašo sodelovali tudi skavti in skavtinje.
NAGOVOR G. NADŠKOFA
Pred posvetitvijo je g. nadškof takole nagovoril novega mašnika:
Predragi Karlo!
Kmalu te bo skrivnostna moč Svetega Duha spremenila v Kristusa-duhovnika. Zakrament mašniškega reda ti bo dal oblast odpuščati grehe in spreminjati kruh in vino v Kristusovo Telo in Kri. Na veke boš duhovnik, deležen človeško-božjega Odrešenikovega poslanstva. Kristus bo po tebi ponovno postajal človek in v tebi in po tebi obhajal skrivnost svoje smrti in vstajenja v slavo Boga Očeta za odrešenje ljudi.
Danes se pričenja tvoje mašniško bivanje: pesem, drama, skrivnost! S sv. Avguštinom lahko trdiš: Christus factus sum! Kristus, božji Maziljenec sem postal.
To mašniško posvečenje prinaša veselje
članom tvoje družine, ki so tu prisotni, in tvoji mami, ki ti je iz božje skrivnosti enkratno blizu in z božjim žarom prečiščeno ljubeznijo gleda nate.
Veseli so sobratje v duhovništvu, zlasti pa se veseli slovensko občestvo, ki vidi v tebi uresničene dolgoletne sanje, sad tolikih pričakovanj, upanj in molitev.
Veseli se tudi tu prisotna mladina. V tvojem pogumu in v tvoji velikodušnosti, s katerima si odgovoril božjemu klicu, tudi sama sluti in čuti spodbudo in vabi-
lo,	da odgovori Bogu, ki kliče.
Vsa goriška Cerkev se zahvaljuje Bogu, ki te je izvolil in te ljubi z neskončno ljubeznijo.
Prosimo vsi, da bi bilo — po priprošnji naših zavetnikov Mohorja in Fortunata in pod varstvom Brezmadežne Matere Marije — tvoje življenje neprekinjen »da«, ki ga velikodušno izrekaš Kristusu Gospodu.
Po nagovoru so sledile litanije vseh svetnikov, ki so jih peli bogoslovci. Nam starejšim se je zdelo, da smo znova v predvojnih časih, ko so v goriški stolnici podobno odlično peli tedanji bogoslovci.
Po posvečenju novega mašnika se je nadaljevala sv. maša, ki se je zaključila z novomašnim blagoslovom in blagoslovom nadškofa. Ob koncu je vsa cerkev zapela: »Marija skoz’ življenje...« Da bi Marija res vodila novega mašnika in nas vse »skoz’ življenje« do srečne večnosti.
K. H.
Opomba: V Ogleju mi je že ponovno prišlo vprašanje, zakaj ostaja ob velikih liturgičnih slavjih osrednja ladja prazna. Vem, gre za dragocene mozaike. Toda lahko bi se našla rešitev. V nekaterih telovadnicah pokrijejo parkete s preprogami, kadar gre za kulturne prireditve. Ali bi ne mogli nekaj podobnega napravita tudi v oglejski baziliki za izredna liturgična slavja?
Četrtič zavrnjena pomilostitev četverice
Predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan se je na prireditvi v Tacnu iasno zavzel za pomilostitev »četverice«, ki jim je sodilo in jih obsodilo vojaško sodišče v srbskem jeziku. Kot da bi hotelo predsedstvo SFR Jugoslavije omalovaževati Kučanovo zahtevo, je nekaj dni nato že četrtič po vrsti zavrnilo zahteve predsedstva SR Slovenije po pomilostitvi, predsednik SZDL Jože Smole pa je zaradi tega 22. junija zagrozil predsedstvu države, da bo slovenska politika zaradi nasprotovanja Beograda morala sama ukrepati.
Slovenski politiki so torej zašli v težko zagato, ki so si jo sami skuhali, saj se spočetka temu procesu niso dovolj odločno uprli. Sami so dejali, da je treba pravni red spoštovati (čeprav je šlo za zlorabo pravnih predpisov) in po obsodbi so v nedogled prosjačili za pomilostitev oseb, katere so pustili klavrno na cedilu, ko bi bilo treba proti Beogradu takoj odločno nastopiti.
Nov slovenski časopis
Slovenska demokratična zveza (SDZ) je začela izdajati neodvisen časopis, ki se imenuje »Demokracija«. Prve tri številke so bile priključene »Gorenjskemu glasu«, ki izhaja v Kranju, četrta pa je 21. junija že izšla samostojno.
List bo zaenkrat izhajal štirinajstdnevno, jeseni pa naj bi postal tednik. Njegove strani so odprte vsem opozicijskim skupinam v Sloveniji. V zadnji, četrti številki je objavljeno tudi prvo nadaljevanje iz Tolstoyeve knjige »Minister in pokol«, kjer je podrobno opisana tako-im. vetrinjska tragedija.
VAŽNO OPOZORILO
S 26. junijem je prišlo do spremembe telefonske številke »Katoliškega glasa« in s tem tudi tele-faxa. Dosedanjo številko 83177 nadomesti nova 533177.
Gospodarski interesi močnejši od protestnih izjav
na Koroškem
V PROTITOKU	7 I iv v a ||	-	-	■ ■■	-
Kriza realnega socializma - nov izziv svetu Zak,Jucek Heminega Iub,,8ja
Načelnik italijanskih demokrščanskih poslancev Mino Martinazzoli je takole označil zagato zahodnoevropskih komunistov: »Ker so se vsi dosedanji modeli komunizma v praksi izkazali — milo rečeno — kot neučinkoviti, morajo svojim privržencem dokazati, da je edini dober in priporočljiv model tisti, ki ga oni sami zagovarjajo, ki pa ga v resnici nikjer ni.«
V	zadnjem petletju se v svetu dogajajo res velike in do nedavnega nepojmljive spremembe. Obiskovalci, ki se vračajo iz Sovjetske zveze, presenečeni pripovedujejo o neverjetnem življenjskem zagonu, ki je tudi na zunaj zajel rusko javnost.
Voditelj poljske Solidarnosti Lech Wa-lensa je na čelu ljudskega gibanja, ki do sedaj v svojem skoraj desetletnem boju ni terjalo ene same smrtne žrtve, izšel kot zmagovalec na nedavnih na pol demokratičnih volitvah, prvih v kaki vzhodnoevropski državi. Predsednik Jaru-zelski je celo izjavil, da bo partija leta 1992 zapustila oblast.
Na Madžarskem se že dalj časa govori o strankarskem pluralizmu, javno je bil rehabilitiran voditelj nekdanje »madžarske pomladi« Imre Nagy.
Na Slovenskem do kakšnih bistvenih političnih premikov sicer ni prišlo, a v časopisju in na javnih shodih se piše in razpravlja s tako odprtostjo, da celo tednik slovenske politične emigracije »Svobodna Slovenija« dobro tretjino vsake številke posveča prav tisku v matični domovini.
Tega svetovnega gibanja ne bo več mogoče zadušiti. Mogoče ga bo zatreti s silo (glej Kitajsko), a prej ali slej bodo klice svobode zopet pognale. Tako se je zgodilo na Poljskem: še pred nekaj leti je Jaru-zelski na videz triumfiral, danes je moral kloniti pred »tehnikom iz gdanske ladjedelnice«.
Vsa ta dejstva sprožajo dvoje razmislekov. Prvič: polom t. i. realnega socializma sam na sebi prav gotovo predstavlja potrditev mnogih argumentov njegovih nasprotnikov. Danes drugače presojamo znane in brezprizivne stavke papeža Pija XI. iz okrožnice Divini Redempto-ris: »Zato v ničemer ne bo sodeloval s komunizmom, komur je mar krščanske kulture.«
Vendar prav ta potrditev predstavlja
Sovjetska potniška ladja »Maksim Gorki«, ki je 11. junija odplula iz Hamburga na 18-dnevno križarjenje po Severnem morju, je 20. junija zadela v Ba-rentsovem morju, 342 km od otočja Sval-bord (Spitzbergi) ob ledeno goro, ki je v premcu ladje povzročila 7 m dolgo razpoko, v katero je naglo začela vdirati voda. Na krovu je bilo 575 v glavnem zahodnonemških turistov in 378 članov posadke. Reševanje je poteklo vzorno in vsi potniki so bili v kratkem času na varnem. Ladjo, ki je dolga 196 m, široka 20 m ter ima 25 tisoč bruto reg. ton, so splavili leta 1969 v Hamburgu, lani pa so jo preuredili za daljša križarjenja. Čeprav se je ladja po poškodbi nevarno nagnila, je posadki uspelo obvladati položaj in jo privesti do prvega pristanišča.
Sovjetske podmornice na jedrski pogon postajajo resen problem za radioaktivno zastrupitev okolja. 7. aprila letos je sovjetska jedrska podmornica doživela
v	Barentsovem morju blizu Severnega tečaja brodolom, pri čemer je izgubilo življenje 42 članov posadke. 26. junija je prišlo skoro na istem kraju do nove nesreče. Na podobni podmornici je zaradi eksplozije v primarnem delu reaktorja izbruhnil požar, ki pa ga je posadki uspe-
lo	omejiti. Poškodovan ni bil nihče, plovilo pa je ob pomoči dieselskih motorjev s počasno vožnjo doseglo sovjetsko pristanišče Severomorsk. Po trditvah nekega sovjetskega podmorniškega kapitana botruje tem pogostim nesrečam nestrokovnost osebja, ki upravlja reaktorje.
★
■ V Angoli je bil ubit kapucinski misijonar 47-letni Amedeo Giuliati, ki je v tej afriški državi deloval zadnja tri leta. Doma je bil iz province Rovigo. Odkar je leta 1975 Angola dosegla neodvisnost (prej je bila več stoletij portugalsko prekomorsko ozemlje), so izgubili življenje že štirje kapucini, vsi po rodu iz Veneta.
■ Isti dan, ko so bile volitve za evropski parlament, je bil na Poljskem drugi krog državnozborskih volitev, ki je pa bil dejansko omejen le na kandidate komunistične partije in njenih zaveznikov.
veliko skušnjavo, ki bi bila morda tudi opravičena, če ne bi bila tako samovšečna, da bi namreč ob vsaki priložnosti metali na krožnik tisti neprijetni stavek: »Vidite, mi smo imeli prav.« To tembolj, ker gibanje za demokracijo na evropskem vzhodu ne raste iz tradicionalnega borbenega antikomunizma, ampak bi ga bilo morda bolje označiti kot »postkomunizem«.
Jasno je, da postkomunistična družba ne bo preprosto vrnitev k prejšnjemu stanju, ampak nekaj, kar bo šele zgodovina opredelila. Neizbežno je torej, da kakor izgublja na svojem življenjskem zagonu komunizem, tako izgublja svojo raison d’etre tudi antikomunizem. Tu ne gre, kot se včasih poenostavlja, za to, da bi enega in drugega izenačevali ali postavljali na isto raven, ampak preprosto za zgodovinski proces, ki nakazuje rojstvo novega zgodovinskega obdobja, v katerem se s preživelimi miselnimi kategorijami enostavno ne bo več mogoče znajti.
Drugi razmislek pa je naslednji. Ob krvavem zatrtju študentskih demonstracij na Kitajskem so mladi od Zveze komunistične mladine Italije pred višjimi šolami delili protestne letake s kar se da odločnimi besedami obsodbe pokola in »oslepljenega« režima.
Ne glede na ne ravno najbolj okusno dejstvo, da išče ravno komunistična stranka naklonjenost javnega mnenja s sicer nedvomno iskrenimi, a obenem propagandnimi obsodbami kitajske komunistične vlade, v omenjenem letaku vzbuja posebno pozornost predvsem naslednja poved: »Mogoče je edina krivda (kitajskih študentov) v tem, da so žejni svobode, željni boljše prihodnosti, željni pravega socializma.«
Da, pravega socializma, a kakšen je pra-
vi	socializem? Na vprašanje, kaj meni o krizi socializma, je prof. France Bučar odgovoril, da »socializem ni v krizi, ampak je mrtev.« V to se je pa res vredno zamisliti. V to bi se morala zamisliti tudi naša slovenska skupnost v Italiji, ki je pred več kot 40 leti svojo usodo vpregla v voz marksizma. Kaj smo imeli Slovenci od tega?
A kaže, da iztreznitev nikakor ne more prekoračiti meje pri Fernetičih.
žč
V	prvem krogu so namreč od skupnih 292 bili izvoljeni le trije komunistični poslanci. Zato je bila to pot volilna udeležba izredno nizka, komaj 25,3 %, medtem ko je v prvem krogu 4. junija bila 62 %. Že v prvem krogu so kandidati »Solidarnosti« osvojili od sto sedežev v senatu kar 92, v poslanski zbornici pa od 161, ki jih je režim dovolil opoziciji, 160.
■ V prestolnici Afganistana Kabulu, ki ga že dalj časa oblegajo muslimanski protikomunistični gverilci, 24 let deluje 64-letni italijanski duhovnik Angelo Pa-nigotti. Vsak dan mašuje za kakih 20 katoličanov in pomaga ljudem, kolikor more. Pravi, da jim zelo primanjkuje živil. Tudi tistim redkim diplomatom, ki še vztrajajo na svojih mestih, postaja življenje vse težje. Sam je prišel v Kabul z namenom, da pomaga uživalcem mamil, ki so dostikrat ostali brez vseh sredstev in je bil on zanje zadnja opora.
■ Na drugem največjem otoku Filipinov Mindanau so filipinski komunistični gverilci maoistične smeri »Nova ljudska armada« napadli neko vas, ki je proti njim organizirala vaško samoobrambo. Ker je bil brat tamkajšnjega evangeličanskega pastorja na čelu te samozaščite, so se znesli nad vaščani tako, da so napadli kapelo, v kateri je pravkar bilo bogoslužje, ter pobili 38 vernikov. Med njimi so bili tudi otroci in žene. Pastorja, njegovega brata in še enega poveljnika protikomunističnih straž pa so obglavili. Ali ne spominja to dogajanje na čase komunistične revolucije v letih 1942-45 v Sloveniji?
Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj. (Kitajski pregovor)
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
Cerkev na Koroškem — in z njo seveda vse verno ljudstvo — je te dni zaključila Hemin jubilej. Ta se je začel oktobra 1987 v Beljaku pod geslom »Koliko prihodnosti ima naša preteklost«, nadaljeval s papeževim obiskom (in romanjem treh dežel) 25. junija lani v Krki s svetopisemskim rekom »Oni bodo njegovo ljudstvo« in končal zadnjo nedeljo z naslovom »In jutri...«.
Poleg tega bo veliko dobrih del spominjalo na koroško grofico, ki je bila pred 51 leti razglašena za svetnico in je dala zgraditi kar devet cerkva. V Brežah je bil postavljen oz. prenovljen dom za prizadete, v Keniji bi rada fara sv. Heme iz Celovca poleg cerkve postavila še knjižnico in izobraževalni center, farani župnije sv. Nikolaja iz Beljaka pa so se sporazumeli za podporo pri graditvi cerkve v Ajdovcu — in še mnogo drugih idej čaka na izpolnitev.
Že v petek 23. junija zvečer se je pravzaprav začel Katoliški shod (zadnji je bil leta 1983 na Dunaju, ko je prišel papež prvič v Avstrijo) in sicer z molitvijo in bogoslužjem v noč. Iz vseh koroških cerkva so se ob 21. uri oglasili zvonovi in vabili k pobožnosti. Sobota je imela program od dopoldanskih ur do poznega popoldneva. Deževno vreme, ki že tedne dolgo vse spravlja v slabo voljo, je prav za to prireditev počakalo in kljub težkim oblakom držalo do konca.
RAZNA SREČANJA
Po raznih župnijah in domovih so dekanije dopoldne pripravile srečanja na temo, ki je posamezne skupine najbolj zanimala (Nedelja, Skrb za starejše farane, Sožitje, Tujci — gostje — prijatelji, itd.).
Tudi otroci so imeli svoj program: okrog stolnice so bile postavljene mize, kjer so lahko risali na temo »Ko bom velik — sanje o moji Cerkvi«. Sodelovali so lahko s petjem, igranjem, plesom, lutkami in se pomerili tudi v svetopisemskem znanju (v Kolpingovi hiši so med 400 učenci izbrali zmagovalca).
Mladina je v svojo sredo povabila tudi prijatelje iz Slovenije in Furlanije in na raznih koncih mesta pripravila možnosti srečanja, pogovora, iger, petja, glasbe, delavnic, a tudi kraja miru ni manjkalo.
V	uršulinski cerkvi se je vsakdo lahko zatekel v tihoto, k meditaciji ali pogovoru. Poleg tega je bila v Marijini cerkvi in pri Šolskih sestrah v provincialni hiši priložnost za zbrano molitev in spoved. Točno ob napovedanem času je prišel na Stari trg krški škof dr. Kapellari, ki je istočasno tudi škof za mladino in na arkadnem dvorišču starega magistrata odgovarjal na vprašanja.
Popoldne je bila sklepna slovesnost. Pri zmaju na Novem trgu, kjer je bil postavljen oder in na njem kip sv. Heme, se je poleg častnih gostov (deželnega glavarja dr. Haiderja, njegovega namestnika dr. Ambrozyja, nekega škofa iz Bolivije in drugih zastopnikov cerkvenega in političnega življenja) zbrala velika množica ljudi.
Najprej je bila na vrsti meditacija s plesom. Zastopniki mladih in starejših so podali perspektive za prihodnost (tudi v slovenščini), otroci pa so v nebo spustili bele balone, na katerih so bili privezani lističi z njihovimi željami.
Kot moderatorka je povezovala spored Kornelija Vospernik, ki sodeluje tudi pri slovenski televizijski oddaji. Vmesne pesmi je lahko pel vsak v svojem materinem jeziku. Deklaracijo komisije za Hemin jubilej sta prebrala predsednika Marija Thurn-Valsassima in dr. Valentin Inzko.
ŠKOFOVE MISLI
Škof Kapellari se je v daljšem nagovoru (nekaj stavkov je prebral tudi v slovenščini) dotaknil vseh kočljivih točk, ki se nanašajo na versko in tudi politično-go-spodarsko življenje.
Tako naj bi ne bil središče sveta in Cerkve človek, ampak Bog in nedelja naj bi ne bila samo dela prost dan, temveč praznik z obiskom sv. maše. Življenju je treba dati čast in izrazil je odločen NE splavu. Poleg tega je nujna zvestoba in kultura v zakonu, ki bi ne smel biti samo egoizem v dvoje ali troje.
Dostojanstvo in pohvalo je dal tudi ženam oz. materam, ki so prve učiteljice življenja in vere za otroka in imajo tudi vedno važnejšo nalogo v cerkvi. Delo doma, ki tolikokrat ni nič vredno in ni plačano kot ostali poklici, bi morali bolj upoštevati.
K odnosu do politike, gospodarstva in kulture je škof jasno povedal, da se je Cerkev že zdavnaj ločila od njih in se
tudi ne misli vrniti nazaj. Pač pa je bolj ali manj naklonjena tisti stranki, ki globje ceni človekove vrednote. Katoličani naj se le politično udejstvujejo, če gre za demokratično družbo, ki temelji na pravici in resnici. Medsebojna strpnost med večinsko nemško govorečimi in slovensko manjšino je nujno potrebna in tudi naloga katoličanov na Koroškem. Sicer pa Cerkev ni nobeno društvo, ampak Kristusovo telo, ki naj bi ga bili vredni.
Zastopniki iz vseh koroških župnij so prinesli hleb kruha in vrček vina, ga med seboj zamenjali in odnesli nazaj v svoje fare kot znak povezanosti med seboj. Po
II.
Virgil Šček je bil človek zravnane drže, odkritega pogleda, mož reda in natančnosti. Prijeten sogovornik, bistrega duha, bogatih izkušenj, duhovitega izražanja. Bil je markantna duhovniška osebnost, pa ponosen Slovenec, tesno povezan z ljudstvom. Bil je njegov glasnik in branitelj kot duhovnik, politik in kulturni delavec.
V	načelnih zadevah je bil premočrten in nepopustljiv. Kar je spoznal za pravo, to je ognjevito branil in pri tem je trmasto vztrajal. Prav zato je pogosto prišel V spore s sebi podobnimi značaji: z Josipom Vilfanom, Jankom Kraljem in proti koncu tudi s tržaškim škofom Antonom Santinom zaradi Škofove odklonilne politike do Slovencev.
Kot slovenski duhovnik je Virgil Šček živel, delal in trpel. Bil je drugi Čedermac in drugi Krek primorskim Slovencem. To potrjuje tudi njegovo zadnje pismo sestram Bredi in Marici — duhovna oporoka velikega Slovenca:
Verjem trdno vse, kar me je mati učila. Ljubil sem slovenski narod.
Nisem iskal časti, ne denarja.
Nikdar nisem naroda goljufal,
ilažnivo obljubljal. Quod non est DEUS — nihil est. Apostolska vera — granitna skala!
Virgil Šček
Tretji predavatelj je bil Marko Tavčar iz Devina. Obširno je objasnil Ščekovo društveno, politično in publicistično delo. Najprej Ščekovo tajniško delo v Zboru svečenikov sv. PaVla. Zajel je vse slovenske in hrvatske duhovnike na Primorskem in v Istri in vsklajeval njihovo versko, .kulturno in narodnostno delo v petih odsekih: 1. Odsek za praVno varstvo duhovnikov. 2. Za šolstvo. 3. Za narodno politiko, za socialno in gospodarsko področje. 4. Za kulturo. 5. Organizacija verskega življenja.
Poslanska doba v rimskem parlamentu je bila za Ščeka najbolj naporna. Štirje slovenski poslanci so skupno vložili 92 posegov ali interpelacij. Od teh je Šček sam opravil natačno polovico — 46 nastopov in posegov za najrazličnejše potrebe: za slovenske šole, društva, za potrebe slovenskih kmetov, delavcev, železničarjev, dijakov, za povračilo vojne škode, za zamenjavo denarja, za znižanje davkov, za slovensko Alojzijevišče.
Bogato je bilo ščekovo publicistično delo v Trstu in v Gorici v sklopu slovenskih katoliških ustanov. Ustanovil je skupaj z Ivanom Rejcem Zbornik svečenikom sv Pavla (glasilo), Verbum Dei, Staničev vestnik, Čuk na palici, Naš čolnič. Z Al. Resom je ustanovil Jadransko stražo, ki je izdajala slovenske knjige (Našo založbo).
Leta 1923 je v Trstu ustanovil in sam urejal tednik Mali list, najbolj bran tednik (15.000 izv.) na Primorskem. V Gorici je dal pobudo za ustanovitev lastnih katoliških ustanov: Katoliško tiskovno društvo (KTD), za katoliško tiskarno in knjigarno, za Goriško Mohorjevo družbo (G-MD). Postal je tajnik KTD in razvil bogato delavnost: Sam je spisal šest molitvenikov (od teh je samo »Kam greš« dosegel 100.000 izv.), sestavil je Zgodbe Svetega pisma ter Krščanske resnice, poskrbel, da so natisnili katekizem v rezijanščini in katekizem za Beneške SloVence.
Šček je posebno skrbel za otroke. Poleg veroučnih knjig je izdal knjige: Kolački,
11	zvezkov Pravljic ter Bukvice strica Janeza. Največ uspeha je dosegel z mesečnikom za otroke »Jaselce«. Sam jih je urejal in pritegnil 200 otrok k sodelovanju in dopisovanju. Izhajale so tri leta 1927-29. šček je poleg vsega naštetega dopisoval v vse tedanje liste in revije. Sam je našel 21 naslovov.
Četrti predavatelj je bil Peter Stres,
izpovedi vere in Hemini pesmi je zaključne besede povedal generalni vikar dr. Franki. In kot da nebo dlje ni moglo zdržati, se je spet ulil dež.
* * *
Nedelja, ki smo jo praznovali kot He-mino, je bila zaključek triletnega praznovanja. Ne pa zaključek prizadevanj za lepši in boljši jutri, za iskanje neminljivih dobrin, ki vodijo v božjo slavo. Luč vere na Koroškem ni ugasnila, potrebno pa bo nenehno dodajanje goriva in veliko dobre volje in potrpljenja. Naj nam pri tem pomaga tudi sv. Hema!
R.B.
zgodovinar iz Nove Gorice. Podal je zanimivo okvirno študijo o krščanskem socializmu na Primorskem. Krekovemu gibanju se je pri nas pridružila tzv. mlajša krščanskosocialna skupina. Tej so pripadali Ivan Rejec, Virgil Šček, dr. Engel-bert Besednjak, dr. Jože Bitežnik, Filip Terčelj, Tone Vuk in Anton Rutar, pa Rado Bednarik, Josip Rustja in dr. Janko Kralj. Predavatelj je omenil zlasti načelne članke o krščanskem socializmu, ki so jih objavili ti možje, zlasti Ivan Rejec in Virgil Šček v publikacijah: Zbornik svečenikov sv. Pavla, Naš čolnič, Mali list, Goriška straža, Novi list, knjige GMD (Socialna čitanka) itd.
Po predavanjih je bila živahna debata. Najprej se je oglasil pisatelj Boris Pahor. Poudaril je Ščekovo sposobnost za politiko. Šček je znal v vsakem položaju najti izhod in bil pobudnik vedno novih idej, kar manjka našim današnjim voditeljem.
Milko Matičetov je opozoril na Ščekove zasluge za iskanje glagolskih napisov. Poudaril je važnost mladinskega mesečnika »Jaselce«, ki ga je Šček urejal in širil po deželi.
V	pogovoru so nekateri predlagali, da bi primorski izobraženci pripravili letos v Avberu Ščekov shod, ljudsko srečanje, ■kot je bil nekdaj Krekov shod pri Sv. Joštu nad Kranjem. Poskrbeti je treba tudi za zbiranje Ščekove zapuščine.
Tone Požar je izrazil začudenje, da Virgil Šček ni dobil mesta v Zlati knjigi primorskih Slovencev.
Zborovanje se je zavleklo do dveh popoldne. Po prigrizku, ki ga je pripravil komenski dekan, so se udeleženci podali v Avber. Tam so obiskali lepo vzdrževane grobove Virgila Ščeka, njegovih staršev in sestre Brede.
Nato so šli v župnijsko cerkev sv. Nikolaja. Ob štirih je bila maša v spomin rajnega Virgila Ščeka. Po evangeliju je T. Požar rekel: »V tej župniji je Virgil Šček 14 let z govorjeno in pisano besedo oznanjal Kristusovo vero in pot do krščanske pravičnosti, ki vodi do notranjega spreobrnjenja posameznika in družbe. Učil je pravičnost v medčloveških odnosih v družini, župniji in narodu. Boril se je tudi za krščansko pravičnost med narodi, da bi vsi živeli v medsebojnem spoštovanju, strpnosti, ljubezni in miru. V tem težkem delu je po 59 letih omagal in šel v večnost. Sadovi njegovega dela in trpljenja pa bodo še dolga leta Slovencem kažipot k Bogu in naši trajni sreči. Naj mu sveti večna luč!«
Papežev glas po telefonu
Z običajnim telefonskim klicem je možno odslej neposredno poslušati duhovne misli iin nauk papeža Janeza Pavla II.
Interkontinentalna vatikanska radijska služba je pred dobrim mesecem uvrstila v svoje sporede razne odlomke iz papeževih govorov v italijanskem, angleškem in španskem jeziku. Registracija sporočila traja dve minuti in predstavlja strošek enega telefonskega klica. Služba traja vseh 24 ur z redno obnovljenimi sporočili.
Prva dva tedna je bilo zabeleženih pet tisoč klicev, po večini z ameriškega kontinenta. Predvsem je prišel na vrsto an--gleški, zatem pa španski jezik.
Za sprejem papeževih duhovnih misli je potrebna mednarodna predklicna številka, nato 3977793010 za sporočila v italijanščini. (Po »Vita Nuova«)
★
Romanje vojakov v Lurd
Nad 20.000 vojakov iz 17 držav se je udeležilo 31. romanja. Romanje je potekalo pod geslom »Zaupati življenju, ker ga Bog živi z nami«. Tudi s Koroške se je udeležilo romanja 250 vojakov.
Dve nesreči sovjetskega ladjevja
Stoletnica Virgila Ščeka
I
Tudi mladostna dinamika g. Dušana Jakomina ni mogla mimo te svetopisemske obletnice. Mojzes je bil 40 dni na gori, Bog ni dal deževati 40 dni in 40 noči, Elija je 40 dni potoval na goro Horeb, 40 dni je bil Jezus v puščavi.
Po smrti dr. Jakoba Ukmarja je g. Jakomin pomembna osebnost v Skednju. Velik je bil njegov delež pri škofijskem zborovanju leta 1978 »Iz oči v oči«. Pri desetih komisijah je četrta za slovenske vernike bila njemu poverjena. Od tedaj v življenju Cerkve potekajo razne pobude, pri katerih je g. Jakomin odgovoren za slovenski del. Tako pri letošnjem misijonu, pastoralnih župnijskih svetih itd. Mladostno zagnanega ga poznamo iz številnih nastopov pevskih zborov v Kulturnem domu in drugod. Poleg Skednja, kjer deluje že 36 let, skrbi za slovenske vernike na Kolonkovcu, vodil pa je zbore tudi v Mačkoljah, Opčinah in Dolini. Z mladostnim dinamizmom je prisoten povsod, naj gre za verske ali kulturne probleme.
Za slovesno jubilejno mašo, v ponedeljek 26. junija, je doživel izreden sprejem. Cerkev polna luči in cvetja, narodne ■noše, Šolske sestre, radijski uslužbenci in verniki iz raznih župnij so do kraja napolnili cerkev.
V	svečanem sprevodu strežnikov in duhovščine ter ob petju '»Najvišji vsemogočni Bog«, je visoko zravnan pristopil k božjemu oltarju. Poleg domačega župnika je med sobrati bilo tudi nekaj italijanskih duhovnikov. Jubilejno mašo je daroval za duhovniške poklice.
Z jubilantom sta somaševala generalni vikar g. Renato Podberšič iz Kopra in g. Jože Ličen, župnik v Bertokih. Evangelij je bil bran v obeh jezikih. G. Podberšič je jubilantu prinesel pozdrave in voščila obeh koprskih škofov -Piriha in dr. Jenka. Izražena je bila želja, naj bi še dolga leta služil Bogu in Cerkvi.
Veliko več kakor zunanja slovesnost je dar božji in klic, kogar Bog izbere na tako pot. Iz Jeremijevega poklicnega videnja je navezal svoje misli na svojstve-
nost duhovniškega poslanstva. Vse sloni na tem, kako ljudje doživljajo izkustvo svetega. Tako je nekaj edinstvenega slovesnost, ko prevzema službo duhovnik. Samo on kaže pot do svetega Boga. Ni pisatelj, ne umetnik, pač pa veliko več ko vse to: poslan je, da oznanja evangelij vsem ljudem. Uči nas moliti, vliva moči in dviga k zaupanju, da nas Bog ljubi. Ali ni v našem življenju Bog odsoten? Veliko je mladih, ki jih Bog po raznih dogodkih kliče, a se ne odločijo, ker ne vidijo znamenja svetosti. Saj je dovolj materialnih dobrin; ob vsem tem pa smo še najbolj potrebni ljubezni. Po dobrem duhovniku je Bog sredi našega življenja, ki ni samo zemeljsko; duhovnikovo poslanstvo je, da nas pripravi na končno srečanje z Bogom po božji besedi in zakramentih.
Lepo je bila izražena prošnja neke sestre: »Gospod, zahvaljujemo se ti za vse, kar si dobrega storil po g. Jakominu, da si mu podelil dar duhovništva, za tolažbo in moč Svetega Duha. Pomagaj mu, da bi postajal vedno bolj tvoj, vedno bolj dokončno odprt tvoji daritvi in tvoji besedi.«
Na koru so peli združeni zbori iz Skednja, Opčin in Mačkolj; čudovito je izzvenel »Oče naš« Korsakova. Velika večina ljudi je pristopila k sv. obhajilu. Josip Stančič, predstavnik župnijske skupnosti pri Kolonkovcu je pridružil tudi svoja voščila in želje vseh ostalih.
Slovenska in italijanska skupnost sta jubilantu izročili spominska darila. Morda naj lepše od vseh pa je prejel po telefonu: neka osem ali devetletna deklica mu je tako-le voščila: »Voščim vam vse, kar je dobrega, najbolj pa, da bi imeli čim manj pogrebov in čim več krstov.«
S tem voščilom se je slovesnost v cerkvi zaključila. Pevski zbori in veliko prijateljev se je nato zbralo v Domu J. Ukmarja, kjer so pevci jubilantu priredili še koncert pesmi.
Tudi mi voščimo jubilantu, naj ga božji blagoslov spremlja tja do najvišjega jubileja!	F.	V.
in memoriam: Vezilo Kosovelovim
Slovenska prosveta v ulici Donizetti 3 organizira tekom leta bogata kulturna srečanja. Zaključek sezone pa je na zadnjem ponedeljkovem večeru potekel v izjemno elitnem slogu. Bil je to res gala večer, posvečen spominu Kosovelovih, katerih častni gost je bila gospa Karmela, priznan glasbeni virtuoz.
Po kratkem uvodu predsednika Sergija Pahorja je prvi nastopil odlični zbor od Novega sv. Antona, ki ga vodi Edi Race. Na besedilo Srečka in Stana Kosovela so zapeli troje pesmi: »Spomin Ivanu Cankarju«, »Pa da bi znal« in »Jutro na Krasu«. Z mojstrsko tenkočutnostjo podane pesmi je občinstvo nagradilo s prisrčnimi aplavzi.
Druga točka je bil nagovor skladatelja Ubalda Vrabca. Ker je Tončko Kosovel dobro poznal, je z njemu lastnim temperamentom v domiselnih potezah orisal mnogostranost njenega značaja. Po Vrab-čevi analizi so njene raznosmeme lastnosti oblikovale vso družinsko skupnost tudi v umetniškem razvoju. Po njeni zaslugi je Tomaj bogatejši za Srečkov muzej, kjer je Tončka skrbno razporedila vso pesnikovo zapuščino od fotografij, poezij in drugih predmetov in kamor smeš stopiti le s posebnim spoštovanjem.
Tretja točka je obsegala krajše strnjene enote Kosovelovih pesmi. Te je samostojno uglasbila in zapela prof. Dina Slama-Pahor. V zasedbi njenega ansambla Gallus Consort sta jo ob spremljavi flavte in viole da gamba dopolnjevala mož prof. Miloš in hčerka Irena. Žlahtni ženski alt, vzajemno z omenjenimi glasbili, so se lepo prilegali navdihu in zgradbi besedila.
Srčiko večera pa je vsekakor predstavljala recitacija Kosovelovih poezij. Podala sta jih Matejka Peterlin in Marko Kravos. Oba profesorja, tudi igralsko učinkovita, nista razočarala, vživela sta se v razpoloženjske odtenke pesnikove duše, da je občinstvo brez diha prisluhnilo: »Sam, sam, sam moram biti, svoje prozorne peroti v brezdaljo razpeti in mir iz onostranske pokrajine vase ujeti...« Zamaknjenemu v širino vesolja, mu v svetišču duše zapoje: »Kakor kristal bi bil rad, da se bo svetila katedrala, kakor metulj bi bil rad, da bi molitev trepetala v vesolju takrat...«
iNekaj novega za občinstvo je bilo branje nekaterih odlomkov iz Srečkovega dopisovanja s sestrami. O glasbi n. pr. piše:
PO ZADNJIH EVROPSKIH VOLITVAH
Slovenska skupnost je na zasedanju svojega deželnega tajništva v Nabrežini pozitivno ocenila svoje volilne izide na evropskih volitvah v sklopu liste manjšin »Federalizem«. Kot je poudaril deželni tajnik Ivo Jevnikar, je lista v vsedržavnem merilu napredovala v številu glasov (od 190.879 na 206.299) in potrdila enega izvoljenega evropskega poslanca, in sicer v sardinsko-sicilskem okrožju. Žal pa se je delež furlanskih glasov na listi manjšin izredno znižal.
Zelo dobro so se uveljavili slovenski kandidati, ki jih je predlagala SSk; pisatelj Boris Pahor je v svojem okrožju prejel 3.138 preferenc in je bil v Trstu in Gorici najbolj voljeni slovenski kandidat. Prof. Andrej Bratuž je prejel v okrožju 1.881 preferenc. V severozahodnem okrožju sta prejela Marija Ferletič 235 in dr. Vinko Milič 57 preferenc. Na otokih je prof. Andrej Bratuž prejel 161 preferenc, v južni Italiji pa prof. Albin Sirk 259 preferenc.
Za srednjo Italijo še ni bilo mogoče prejeti dokončnih izidov o preferencah, a jih 'je tudi tam nekaj desetin. SSk se je namreč s svojim glasilom obrnila tudi na lepo število slovenskih izseljencev po Italiji s prošnjo, naj podprejo listo manjšin in s tem tudi prizadevanja Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini.
Pokrajinski tajnik SSk za Tržaško Miro Oppelt je poročal o izidih v pokrajinskem merilu, pri čemer je posebno pozornost posvetil občinam, kjer bodo prihodnje leto upravne volitve. Podobno je za Goriško poročal deželni predsednik SSk Marjan Terpin.
Sledila je razprava, -v kateri so prisotni analizirali potek volilne kampanje in izide volitev. Ugotovili so izredno razpršitev slovenskih glasov in kritično ocenili stališča, ki so v slovenskem okolju zapostavljala nastop SSk, čeprav je šlo za vsedržavno uveljavitev in podkrepitev slovenske prisotnosti. Na splošno zadovoljstvo pa ni bil izvoljen skupni kandidat Liste za Trst in socialistov odv. Cam-ber, ki je svojo volilno kampanjo ob soglasju obeh strank osnoval na nasprotovanju temeljnim zahtevam slovenske manjšine.
Slovenska skupnost je izrazila zahvalo kandidatom, aktivistom in sredstvom množičnega obveščanja za opravljeno delo v težavni volilni borbi.
... »skozi tiste daljne zvoke zašumi vse-mirje, srečanje duš, daljna potovanja sanj, obup in resignacija, upanje in veselje, vera in vdanost. To je čustveno kaotičen misterij človeka, potopljenega v šumenje predpomladi, človeka, ki veruje v dušo in v nje Bogopodobnost. Kajti Bog je slika najvišje popolnosti, lepote, resnice in ljubezni! Tja hoče duša!«
Povsem neobičajen je bil tretji in zaključni del programa. »IN MEMORIAM« Tončke Kosovel se je dirigent italijanskega porekla, Fabio Nieder, predstavil s svojim vokalno-instrumentalnim ansamblom. Mednarodno uveljavljeni skladatelj, ki je veliko nastopal na mednarodnih prireditvah, se je navdušil za slovensko kulturo, zlasti za pesnika Kosovela. Spoznal je tudi njegovi sestri Tončko in Karmelo, zato jima je posvetil skladbe izven tradicionalnih kompozicij. Kakor si moderno slikarstvo svobodno razlagamo, se tudi Niederjev slog izraža v sodobni glasbeni govorici. Delu občinstva so v presledkih nastopajoča glasbila z majhnim številom not bila težje razumljiva. Glasbeni strokovnjak je razložil, da je to razredčena glasbena govorica in se šele v celoti s pevskim delom zlije v celoto.
V	tem spletu barv in razpoloženj je odlično dojel duh Kosovelovih pesmi, zlasti Integralov, to se pravi, da jih pojmujejo »raztrgane« in »disharmonične«, kakor jih je sam Kosovel označil. Da je mlajša generacija bila do kraja potešena ob tem nastopu, je bilo razvidno po bumih aplavzih, ki so izvajalce ponovno priklicali na pozorišče.
Končno je bil zopet nekoliko ovrednoten naš kulturni kapital, ki bi nam v bližajočih se počitnicah kar prav prišel, da se ne bomo več osredotočili na krmilo avtomobila ali še ob izpolnjevanju stolpca toto-calcia.
F. V.
Nov izbruh narodne nestrpnosti
V	sredo 31. maja ob 13.40 je na mestnem avtobusu, ko je vozil med trgom Oberdan in glavno železniško postajo, neki moški srednjih let nahrulil dve dekleti, ki sta govorili slovensko, z besedami: »»Pojdita govorit slovensko (s’cia-vo) v Jugoslavijo, ven iz Trsta!«
Deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar je potem, ko je zvedel za ta sramotni dogodek, naslovil na deželni odbor interpelacijo, v kateri ugotavlja, da je omenjeni izbruh nestrpnosti tudi posledica politične napetosti, ki jo nekatere krajevne politične sile neodgovorno podžigajo. Brezigar nadalje opozarja, da so taka dejanja v opreki s splošnimi načeli človekovih pravic, pa tudi z mednarodnim dogovorom o odstranjanju vsakega rasnega ločevanja, kar je odobril tudi italijanski parlament z dne 13. oktobra 1975, zakon 654.
Zato svetovalec SSk sprašuje predsednika deželnega odbora, ali je pripravljen obsoditi te vrste dejanja politične nestrpnosti, obenem pa poziva deželni odbor, da podvzame informacijsko akcijo o vsebini mednarodnih pogodb in dogovorov, potrjenih od italijanskega parlamenta, ki se nanašajo na človekove pravice, s posebnim poudarkom na pravico rabe materinega jezika.
IZŠLA JE MLADIKA št. 5/6
• Slovenci v knizi realsocializma
• Ivan Oman zamejskim Slovencem
• 40 let klasične gimnazije v Trstu MLADIKA - vseslovenska družinska revija
tra in Pavla. Ob 10. uri bo slovesna sv. maša in nato, če nam bo vreme naklonjeno, običajna procesija s sv. Rešnjim telesom po vasi. Te procesije so se vedno v velikem številu udeleževali tudi verniki iz sosednjih župnij. Zato jih vabimo in pričakujemo tudi letos.
Čestitke
Dr. Marija Kostnapfel - Čebron je na videmski univerzi uspešno diplomirala iz literarnih ved. Z odliko je zagovarjala tezo o mučeniškem pesniku Balantiču.
Še veliko nadaljnjih življenjskih uspehov ji želijo tržaški in goriški prijatelji!
•
Mesečna maša za edinost bo v Trstu,
Marijin dom, ul. Risorta 3 v ponedeljek 3. julija ob 17.30. Sledi predvajanje diapozitivov z ekumenskih potovanj. Vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu.
KRATKE NOVICE
Slomškova kaseta
Čez tri leta bo praznovanje 130-letnice prenosa Lavantinske škofije iz St, Andraža v Maribor. Do takrat se bo zvrstilo veliko prireditev.
V	Mariboru pa so pod vodstvom Brača Zavrnika izdali kaseto s Slomškovimi pesmimi in citati. Pesmi recitira gledališki igralec in Prešernov nagrajenec Vlado Noval, poje pa Mariborski oktet pod umetniškim vodstvom Mitja Reichenber-ga.
Kaseta je razdeljena na dva dela. Na eni strani so nabožna in duhovna besedila, na drugi strani pa Slomškove bolj vesele pesmi.
■	Karavanke ne ločijo več Slovenije od Koroške. 16. junija so se srečali sredi cestnega predora, ki bo izročen prometu čez dve leti, delavci s slovenske in avstrijske strani. Preboj karavanškega pogorja sta izrabila tudi avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vranitzky in predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič, da sta se sešla na Brdu pri Kranju in se dve uri pogovarjala o zadevah, ki se tičejo obeh držav, pa tudi o raznih mednarodnih vprašanjih. Vnovič sta se sestala nekaj ur kasneje v samem predoru. Na Hrušici pri Jesenicah pa je imel isti dan slavnostni govor predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj, ki je posebej poudaril, da bo nova cestna povezava približala Slovenijo in Jugoslavijo ostali Evropi. Šinigoj je tudi pospremil oba predsednika zveznih vlad v St. Jakob v Rožu, kjer je bilo skupno avstrijsko-jugoslovansko srečanje.
Novi sv. Anton
Pevski zbor Novega sv. Antona je v nedeljo 11. junija obiskal nekaj znamenitih krajev na Gorenjskem. Najprej se je ustavil v starodavni božjepotni cerkvi na Crngrobu. Tu je daroval sv. mašo svetoantonski dušni pastir g. Marij Ger-dol, pel je pa zbor ob spremljavi zelo lepih baročnih orgel.
Pevce je nato vodila pot mimo Škofje Loke v Poljansko dolino, domovino pisatelja Ivana Tavčarja. Tu se jim je za krajši čas pridružil tudi Ivan Oman, predsednik slovenske Kmečke zveze, ki ima v Poljanski dolini svojo kmetijo.
Izlet, ki je bil tudi romanje, se je zaključil na Brezjah, kjer je še enkrat zadonela pesem Bogu in Mariji na čast.
V	novi cerkvi v Cerovi jah bo v nedeljo 2. julija ob 19. uri
POČASTITEV SV. CIRILA IN METODA
Vabljeni vsi dobrotniki, prijatelji in častilci sv. bratov
Sv. Križ pri Trstu
V	nedeljo 2. julija bomo po stari navadi počastili naša farna zavetnika sv. Pe-
■ (Papež Janez Pavel II. je v nedeljo 18. junija med mašo v baziliki sv. Petra razglasil dva nova blažena: škofa Antona Luccija (1682-1752) in redovno ustanoviteljico s. Elizabeto Renzi (1786-1859). Škof Anton Lucci je pripadal minoritskemu redu. Bil je svet in učen dušni pastir ter goreč in neutruden pridigar. S. Elizabeta Renzi pa je najprej vstopila v red avguš-tink, ko pa je Napoleon razpustil mnogo redov, med njimi tudi njenega, se je kot učiteljica posvetila dekletom s podeželja, iz česar je nastala nova kongregacija Ubogih sester Žalostne Matere božje, ki ima sedaj 56 hiš, od teh 48 v Italiji,
■ V Italiji so 25. junija nabirali pri službi božji za papeževe dobrodelne namene. Predsednik italijanske škofovske konference kardinal Poletti je v posebnem pismu pozval vse duhovnike in vernike, naj pokažejo solidarnost s papežem in Apostolskim sedežem ter s svojim darom pripomorejo, da bo sv. oče lahko ustregel številnim prošnjam, ki prihajajo za pomoč z vseh koncev sveta.
■ Rimska občina je izročila m. Tereziji iz Kalkute in njenim redovnicam zgradbo, v kateri bodo skrbele za reveže in brezdomce. V njej bo 40 ležišč, sestre pa bodo potrebnim vsak dan razdelile 140 obrokov hrane. Ista mestna občinska uprava bo odprla še dve drugi hiši v dobrodelne namene. Prva bo za tiste nesrečnike, ki so zboleli za Aidsom, — tudi zanjo bodo skrbele omenjene sestre —, druga pa bo za brezdomce in jo bo upravljala škofijska rimska ustanova Caritas.
■ Pred severnoameriško obalo severno od Nevv Yorka je grška petrolejska ladja »World Prodigy«, ki je prevažala 25 milijonov litrov nafte, trčila ob čeri, pri čemer je ob boku nastala 50 m dolga odprtina, iz katere je steklo v morje pet in pol milijona litrov umazane tekočine. K sreči je varstvenikom s posebnimi plavajočimi pregradami uspelo zajeziti širjenje naftnega madeža.
o
T
A
o
!
0 5TJ
.v *-> %
T A
v« v. ;■ ^
U! .
n.a
rrri
Dobra žetev za sekte
V	Latinski Ameriki se vsako uro 400 katoličanov pridruži eni od 4.077 registriranih sekt. Računajo, da je 10 % od 150 milijonov prebivalcev nasedlo vedno bolj nasilnemu vplivu teh fanatičnih skupin. Revščina in lakota pretresata tamkajšnjo Cerkev do skrajnih temeljev. (»Eco del-l’Amore«)
Italijanski škofje za sv. obhajilo na roko
Italijanski škofje so že večkrat glasovali, ali naj se uvede obhajilo na roko. Velja pravilo, da je sklep sprejet, če se za to možnost odloči dve tretjini škofov. Italijanski škofje do sedaj ponovno tega predloga niso sprejeli. Pri nedavnem skupnem zborovanju italijanskih škofov pa se je velika večina odločila za to možnost. Sklep bo začel veljati, ko ga bo potrdil Sv. sedež.
PRAZNOVANJE SV. CIRILA IN METODA NA VEJNI PRI TRSTU
Sreda 5. julija: ob 11. uri sv. maša pred oltarjem sv. bratov.
Nedelja 9. julija: ob 17.30 slovesno somaševanje za duhovne poklice; sledi ekumenska pobožnost v kripti.
Sodelujejo: novomašnik g. Božo Rustja iz Kamenj na Vipavskem, zlatomašnik g. Božidar Božiič iz Ilirske Bistrice in g. Rado Sonc, župnik v Podgradu <40 let mašništva).
Poje mešani pevski zbor Novega sv. Antona v Trstu pod vodstvom Edija Raceta.
Zaželene narodne noše ter skavtinje in skavtje v krojih.
Vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu
Goriški občinski svet odobril resolucijo za zaščitni zakon
V mesecu juniju je goriški občinski svet posvetil več sej obravnavi občinskega proračuna za leto 1989 in ga odobril na seji 21. junija z glasovi večine SSk, DC in PSI.
V obsežni in poglobljeni analizi vseh področij delovanja občinske uprave sta prišla v ospredje tudi problem štandreš-kega upepeljevalnika in zaščitni zakon slovenske manjšine v Italiji.
O tem je še posebej govoril svetovalec Slovenske skupnosti dr. Damjan Paulin, ki je tudi predložil dnevni red, s katerim goriška občinska uprava poziva parlament in rimsko vlado, naj čimprej odobrita zaščitni zakon za Slovence v Italiji v skladu s pričakovanji zainteresiranega prebivalstva.
Po dolgi razpravi so dnevni red odobrili svetovalci SSk, DC, PSI in PCI, vzdržali so se zeleni, PLI in PRI, proti pa so volili predstavniki MSI. Glede upepeljevalnika je goriški župan zagotovil, da bo občina zahtevala od goriške pokrajine, da čimprej reši problem nove naprave za uničevanje odpadkov in da, ko bo ta zgrajen, se upepeljevalnik v Štandrežu zapre.
Novi kvestor
V teh dneh je prišlo do zamenjave go-riškega kvestor ja Barbata z novim Angelom Torricellijem, ki prihaja v Gorico po izkušnji na Sardiniji, in sicer v Sas-sariju, kjer je poveljeval oddelku mejne policije.
SSk je novemu uglednemu predstavniku oblasti poslala brzojavne čestitke in ga povabila na čimprejšnje srečanje.
Delegacija goriške SSk pri SZDL N. Gorica
V ponedeljek 26. junija sta se v Novi Gorici na sedežu SZDL srečali delegaciji goriške SSk in medobčinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Slednjo je vodil predsednik Branko Dolenc, ob prisotnosti predsednikov goriške, tolminske in ajdovske občine, za SSk pa so bili prisotni člani tajništva Terpin, Breščak, Černič, Frandolič, Brešan in Špacapan.
Dolenc je svoj poseg osredotočil na zadnja politična dogajanja v Sloveniji in Jugoslaviji, ko se SZDL pripravlja, da bo na volitve šla ne več kot edina organizacija, pač pa kot ena od političnih formacij, ki si danes v Sloveniji skušajo zagotoviti ljudsko podporo. Prvi spopad je pravzaprav že v teku, in sicer v podpisovanju za Slovensko listino (ki jo predlaga SZDL) ali za Majniško deklaracijo (ki je izšla iz vrst SDZ). Izredne važnosti pa bo za bodočo politično ureditev Jugoslavije decemberski kongres Zveze komunistov Jugoslavije, na katerem se bo partija po vsej verjetnosti morala opredeliti za nadaljnjo demokratizacijo družbe po slovenskem receptu ali pa za srbski koncept centralizacije.
Špacapan je obrazložil pomen samostojnega nastopanja za zamejske Slovence in naštel težave, s katerimi se mora majhna stranka srečevati, ko je prisiljena s svojim majhnim številom glasov v sklopu večine kaj iztržiti za slovenski narod, vendar je edina politična formacija Slovencev v Italiji in zato že njen obstoj, ne glede na rezultate, priča o življenjskosti SSk in njenih volilcev. Matična država, in v prvi vrsti SZDL, je dolžna, da edino slovensko stranko v Italiji podpre in po svojih zmožnostih pripomore k pravilnemu informiranju o njenem delovanju.
Terpin je poročal o evropskih volitvah, v katerih se je SSk z listo manjšin Fe-deralismo Še kar dobro obnesla, Černič pa je pojasnil stališča SSk o goriškem upepeljevalniku, o svojem odstopu od predsedniškega mesta in o zadnji izjavi župana Scarana v občinskem svetu v Gorici, ki je na izrecno zahtevo SSk pri partnerjih večine zagotovil, da bo dosedanji upepeljevalnik zaprt, kakor hitro bo pokrajina poskrbela za novega.
Ob koncu sta se delegaciji zmenili za ponovno srečanje v Italiji in Dolenc je izrazil željo SZDL, da bi se ob tisti priložnosti poklonili G. Gradniku v Medani in na Plešivem.
Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan ’89
Kot je razvidno iz oglasa, bo v soboto 1. in nedeljo 2. julija v Števerjanu v priredbi SKPD »F. B. Sedej« 19. Festival
narodno-zabavne glasbe Števerjan '89. Letos nastopi 20 ansamblov. Poleg tradicionalnih gostov iz Slovenije prideta letos tudi dva ansambla s Koroške in dva iz Benečije.
Kot vsa leta bosta dve komisiji ocenjevali besedila in glasbo. V sobotnem delu, ki se bo pričel ob 20.30, bodo nastopili vsi ansambli. Od teh bo polovica pripu-ščena v finalni del tekmovanja, ki bo v nedeljo s pričetkom točno ob 18. uri. Ta del bo v neposrednem prenosu prenašal tudi radio Trst A, ki je skupaj s Kmečko banko in Briško gorsko skupnostjo pokrovitelj letošnjega Festivala.
Nedeljski finalni del Festivala se bo zaključil s podelitvijo nagrad, med katerimi izstopa tista za najboljšo melodijo v znesku 1.000.000 lir.
V okviru 18. Festivala je SKPD »F. B. Sedej« priredilo tudi razstavo domačega slikarja in fotografa Davida Pintarja. Odprtje razstave bo v soboto 1. julija ob 20. uri v spodnjih prostorih Sedejevega doma. Isto društvo je izdalo tudi priložnostno brošuro s programom in fotografijami Festivala, ki so ga tudi letos podprli številni domači vinogradniki in podjetja.
Slavnostni koncert na Sv. gori
V okviru raznih pobud ob 450-letnici svetogorskega svetišča je bil v petek, 23. junija v svetogorski baziliki koncert, ki so ga izvedli Slovenski madrigalisti, komorni zbor Nova Gorica in obalni komorni orkester Koper.
V uvodnem delu so se predstavili madrigalisti in izvajali Gallusova dela, v osrednjem delu koncerta so se prvim pridružili pevci novogoriškega zbora in skupno zapeli dve deli Stevana Mokranjca, v zaključnem delu se je zboroma pridružil še orkester iz Kopra. Ob sodelovanju sopranistke Olge Gracelj in Cecilije Kobal, ki je spremljala na orgle, sta zbora in orkester izvedla Haydnovo Missa brevis. Celotni program je dirigiral Janez Bole.
Dovršena izvedba, veličastna svetogor-ska bazilika, primerna izbira del in lepa udeležba so dali koncertu res slavnosten pečat.
■
Iz Beneške Slovenije
Procesija je prišla v parlament
Pod zgornjim naslovom je glasilo beneških Slovencev »DOM« objavilo daljši članek o zadevi g. Boža Zuanelle. Kot znano je Božo Zuanella imel letos 25. aprila tradicionalno prošnjo procesijo, kot so jih nekoč imeli po vseh župnijah na deželi na praznik sv. Marka. Za procesijo pa ni zaprosil dovoljenja domačih orožnikov. Nekdo, ki mu je župnik Zuanella trn v peti, ga je zaradi tega zatožil orožnikom. Ti so pritožbo poslali pretorju v Čedad, kjer čaka na razsodbo.
O zadevi je najprej pisal »Dom«, za njim so tožbo zoper župnika povzeli vsedržavni dnevniki. Sedaj je zadeva Zuanella prišla pred parlament. Demokrščanski poslanec Danilo Bertoli ter komunistična senatorja Spetič in Battello so vložili v parlamentu vsak svoje vprašanje notranjemu ministru, kaj misli o fašističnem zakonu glede procesij in kaj meni ukreniti v obmejnih krajih, da bi se ne večal šovinizem, ki moti sožitje ob meji.
Tudi videmska škofija je izdala noto, s katero »obsoja slična izvencerkvena dejanja in izraža polno solidarnost z župnikom v Trčmunu«.
Iz ovadbe in vseh komentarjev jasno izhaja, da je župnika zatožil nekdo, ki bi rad prestraši! njega in druge slovenske duhovnike v Benečiji, ki stoje z ljudstvom v obrambi domačih tradicij, izročil in jezika. Najbolj žalostno je to, da gre tudi za domačine — beneške Slovence.
Zažgali so cerkev v Štoblanku
Kakor skoro vse cerkve v Slov. Benečiji, stoji tudi župnijska cerkev v Štoblanku na osamljenem kraju. Po smrti Marija Lavrenčiča župnijo upravlja dr. Emil Cencig iz Gor. Tarbija.
V soboto 24. junija ponoči so neznanci skoz glavna vrata vdrli (to se ni zgodilo prvič) v cerkev, izpraznili puščice za darove, nato pa šli v zakristijo, kjer so podtaknili ogenj. Zgoreli so mašni plašči in drugo bogoslužno perilo, mašna knjiga in druge knjige, ogenj pa je tudi močno poškodoval stene in strop zakri-
SJCP.D. »FRANČIŠEK B. SEDEJ« - ŠTEVERJAN vabi na
19. FESTIVAL ŠTEVERJAN '89
ki bo v parku Sedejevega doma v soboto 1. julija ob 20.30 in nedeljo 2. julija ob 18. uri. Nastopi nad dvajset ansamblov iz Slovenije, Koroške in Furlanije-
Julijske krajine.
V Sedejevem domu bo v soboto 1. julija ob 20. uri odprtje razstave slikarja Davida Pintarja iz Števerjana.
stije. Škode je za 400 milijonov, bila pa bi lahko še večja, če bi se bil požar razširil na samo cerkev. K sreči je dež to preprečil.
Poraja pa se pri tem brezvestnem dejanju vprašanje, ali je res šlo samo za rop, ali pa so v ozadju kake druge temačne sile.
Župnik Pasquale Guion, eden beneških duhovnikov, ki vkljub visoki starosti vztraja v župniji Matajur na pobočju istoimenske gore. On z gg. Cencigem in Zuanello so nosilci slovenske zavesti v gorskih predelih Beneške Slovenije
Iz Jugoslavije
Tudi Hrvati so ustanovili novo stranko
Hrvatska demokratična skupnost (HD-S) je za Hrvatsko socialno liberalno zvezo druga stranka na Hrvaškem, ki je postavljena v narodnostni okvir. Policija je ustanovitev HDS prepovedala, zato so se zborovalci zbrali za zaprtimi vrati. Predsednik je postal znani »maspokovec«, t. j. član »masovnega pokreta« iz sedemdesetih let prof. dr. Franjo Tudjman. Prav zaradi njegove izvolitve pa je v novonastali stranki takoj prišlo do razcepa, ker se nekateri z njegovo izvolitvijo ne strinjajo. Beograd je take neenotnosti le vesel.
Kaj vse lahko pove pregret srbski teolog
V kinodvorani v Novi Pazovi je bilo javno zborovanje društva Sava za ohranjanje zgodovinske resnice, obrambo Kosova, srbskega jezika in cirilice. Kot govornik je nastopil pravoslavni teolog in filozof dr. Žarko Gavrilovič.
V uvodu je dejal, da bi bil bolj vesel, če bi se društvo imenovalo sv. Sava, kajti s tem, da so izločili besedo »sveti«, so se odrekli svojemu lastnemu otroku. Sedanji jugoslovanski vrh je obtožil, da izvaja protisrbsko politiko, tako kot jo je bivši, ker podpira posilstva otrok, starih od šest do devet let, medtem ko se birokracija predaja razkošnemu življenju. V vsej svoji zgodovini so bili Srbi vsega krivi. Tako za Turčijo, Avstrijo, Rusijo, kominterno. Srbi so krivi, ker živijo. Namesto da bi jih hvalili, ker so osvobodili Jugoslavijo, jih napadajo, češ da iščejo prevlade. Tudi odposlanstvo evropskega parlamenta je prišlo v Jugoslavijo brez vednosti gostitelja. (!)
In potem najbolj domiselno: Evropa ne vidi, da je bilo Kosovo prodano Enverju Hoxhi (vodji albanske partije) že med vojno v dogovoru s papežem, ki je bil fašist, o zadnjem pa se ne ve, kdo je. Nato je še Srbe pozval, naj si. mirno in potrpežljivo prizadevajo, »da bi vera v Boga zavladala nad nami vsemi.«
Mednapadm kongres o jezikovnih manjšinah
Deželni svetovalec Bojan Brezigar (SSk) se je udeležil v Leeuvvardenu na Nizozemskem mednarodnega kongresa o jezikovnih manjšinah in se pri tem sestal tudi s predsednikom Narodne frizijske stranke Davidom Bljsmo in z deželnim svetovalcem iste stranke Noelom Falka-no.
Pri tem so omenjeni pozitivno ocenili rezultate zadnjih volitev v evropski parlament. Skupina Svobodna evropska zveza, v katero so vključene stranke jezikovnih manjšin, sedaj šteje pet poslan-
cev, enega več kot v pretekli zakonodajni dobi. Izvoljeni so bili Flamec, Bask, Korzičan, Irec in Sardinec, verjetno pa bo do poslanca prišla tudi avtonomistična stranka Andaluzije v Španiji. Žal pa dosedanji flamski poslanec Kuijpers, ki je tudi pri nas in v Sloveniji dobro znan, to pot ni bil izvoljen.
Na srečanju se je govorilo tudi o formalnem pristopu SSk k Svobodni evropski zvezi. SSk namreč že vrsto let sodeluje pri dejavnosti te Zveze kot opazovalka. Predstavniki Frizijcev so obljubili, da bodo prošnjo SSk k pristopu podprli.
Svetovalec Brezigar je imel tudi poglobljene razgovore s predstavniki Frizijske akademije (Fryska Akademy), ki je znana frizijska raziskovalna ustanova. Brezigar je opozoril na Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) v Trstu in na primernost, da se ga vključi v načrt »Mercator«, ki ga finansira Evropska skupnost.
Izletnikom v Turčijo
Potovalna agencija IOT v Gorici nam je sporočila, da ji je uspelo rezervirati namesto 35 mest v letalu 40. Ker je trenutno 35 že oddanih, se lahko javi še pet oseb, in to najkasneje do ponedeljka 10. julija. Po tem datumu bodo na upravi lista tudi na voljo potovalke s prospekti in natančnim programom vsega potovanja.
Torej, kogar mika zelo slikovito potovanje v Turčijo, se še lahko prijavi. Ne bo mu žal.
■
Čestitke
Slovenska skupnost iz Gorice čestita svojemu članu Rencu Frandoliču ob rojstvu drugorojenke Daše.
DAROVI Za Katoliški glas: Zorka Rolih v počastitev spomina drage tete Marčele Pertot
30.000 lir.
Za Katol. dom: N. N. 20.000; N. N. 100.000; N. N. 100.000; N. N., Gorica 100.000; Kmečka banka, Gorica 1,500.000 lir.
Ob poroki hčerke Tatjane daruje družina: za Katol. dom 100.000; za skavte 50.000; za župnijo sv. Ivana v Gorici
50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Riharda Sosič v spomin na moža Ferdinanda 50.000; Danila Vidau v spomin na Marijo Sosič-Nussdonfer 20.000; dsta v spomin na moža in tasta Petra 100.000; Manuela Zotti 50.000; Iva Golob v spomin na vse svoje pokojne 20.000; Vecchiato-Volčič ob krstu hčerke Katy 100.000; Elvis in Barbara ob poroki 100.000; ob maši za Neri 20.000; starši in ‘botri ob krstu Andreje in Sarah
60.000 lir.
V spomin na Marijo Sosič-Nussdorfer
so darovali za cerkev na Opčinah: Zora Hrovatin 20.000; Ana in Cvetka Gialli 20.000; Ana Crismani 20.000; Pepka Šker-levaj 20.000; družine Sosič, Dolenc, Žerjal 150.000; MalusA 100.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: N. N. v hvaležen spomin na g. štuheca 20.000 lir.
Za CPZ - Opčine: družine Sosič, Dolenc, Žerjal v spomin na Marijo Sosič-Nussdorfer 100.000 lir.
Za cerkev v Sv. Križu pri Trstu: Angela in Lučano Sedmak v spomin na pokojne sorodnike 100.000 lir.
Za dela v Marijinem domu v Rojanu: Zorka Pivk v spomin Antonije Filipčič 50.000; M. K. 25.000; šola »Fran Erjavec« 100.000; Terezija Bambi 100.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
rnimu
Spored od 2. do 8. julija 1989
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.15 ‘Mladinski oder:	»Trnjulčiea«.	Radijska
igra. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 »“Prežganka«, izbor humorja Borisa Kobala in Sergeja Verča. 14.10 Na počitnice. 15.30 Počitniški rendez-vous. 17.00 Jožko Lukeš: »Neverjetna zgodba«.
Ponedeljek: 8.10 »Mal položi dar domu na oltar«. 9.15 Otroški kotiček: »Lov za ukradenimi milijoni«. 10.10 Francoska glasba. 12.40 Koroška poje. 14.45 Beležka. 15.30 Razmišljanja Magde Jevnikar. 16.00 In ti, kam pojdeš v soboto zvečer? 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album.
18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Na počitnice. 9.15 Otroški kotiček: »Lov za ukradenimi milijoni«.
10.10 Francoska glasba. 12.40 »Glas harmonike«. 14.45 Kresničke. 15.30 Premišljevanja za današnji čas. 16.00 »Kulturno-politikii« v kuhinji. 17.00 Kulturna kronika 17.10 Klasični album. 18.00 »Boginja iz Sesljanskega zaliva«.
Sreda: 8.10 Iz dvignjene zavese. 9.15 Otroški kotiček: »Lov za ukradenimi milijoni«. 10.10 Francoska glasba. 12.40 Folklorna glasba. 14.45 Beležka. 15.30 Iz zemlje gre v trto — o poeziji. 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Spomini Staneta Kavčiča.
Četrtek: 8.10 Križem po svetu. 9.45 Otroški kotiček: »Lov za ukradenimi milijoni«.
10.10 Dunajska glasba v Freudovem času.
12.00 Glasbeni portret Urbana Kodra. 12.40 Moški zbor Srečko Kosovel dz Ajdovščine. 14.45 Beležka. 15.30 Razmišljanja Magde Jevnikar. 16.00 Koroški portreti. 17,00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album.
18.00 četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 V Evropi manjšin. 9.15 Otroški kotiček: »Pravljica o črkah«. 10.10 Dunajska glasba v Freudovem času. 12.00 Film dn njegova vloga v naši družbi. 12.40 Folklorna glasba. 14.45 Beležka. 15.30 O tolmačenju otroške risbe. 16.00 Koncert za srce in orkester. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota:	8.10 Kulturni dogodki. 9J5
Otroški kotiček: »Pravljica o črkah«. 10.10 Dunajska glasba v Freudovem času. 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele. 12.40 Mladinski zbor »Vesela pomlad« z Opčin. 15.30 O tolmačenju otroške risbe.
16.00 Med zemljo in sanjami. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Sonatina za glas in klavir.
DAROVI
Švab Ivica in mama: za skavte v spomin Mare Franco 30.000; za -Dom Jakoba Ukmarja 20.000 in za Katol. glas 20.000 lir.
N. N., Tržaški Breg: za Sv. goro 20.00; za semenišče v Vipavi 10.000 lir.
Za slov. misijonarje: N. N. 100.000 lir.
Za kočo sv. Jožefa v Žabnicah: N. N. 100.000 lir.
Za misijon p. Kosa SJ: N. N. 176.000; Anica Ferluga 20.000; N. N. 30.000 dir.
KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupdna 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societa Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tdska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina:	Italija	40.000	lir
inozemstvo	55.000 lir
zračna pošta	85.000 dir
Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19 % IVA
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
Albine Uršič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na Posebna zahvala župniku Vojku Makucu za vetaku in vsem darovalcem cvetja.
Stmaver, Gorica, 21. junija 1989
katerikoli način počastili njen spomin, pogrebni obred, organistu Gabrijelu De-
Svojcl