List 51. Tečaj XXXVIII. gospodarske, obrtniške •r / '• •• < r • r / V'"1 ' V • • • . .«i • \ • V Izhajajo vsako sredo po ceF po po V Ç ili. Yeljajo v tisbarniei jemane za eelo leto 4 gold pol leta 2 gold a za eelo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr ěetrt leta 1 gold.; pošilj » V V» 1 ' Ljubljani v sredo 22. decembra 1880. V * X O b s e g : Janez Dzierzon oče čebelarstva Idrijska koralna uda mineralno gnojilo našemu polju. % / Krompir v jeseni sajen Mravlje se preženó gotovo 17 nogovrstne novice. Naši dop Gospodarske novice. Novičar. Nekaj o pravdah in tožbah, posebno na kmetih. Janez Dzierzon oče umnega čebelarstva. *) Ime Dzierzonovo je dobro znano vsem f našim čebelorejcem ki niso zaostali v na předku čebelarstva, zato smo prepričani da jim ustrežemo, ako jim podamo njegovo in kratek živo-A tudi ostale f sliko topiš čitatelje „Novic" utegne zanimati ta životopis, da izvedó kaj več o možu, kateri je s svojim izumljenjem prouzročil celo revolucijo v Čebeloreji in kterega je velika mno-žica kmetijskih družeb od blizo in daleč imenovala za častnega svojega člana. Janez Dzierzon rodil se je dne 11. januarija 1811. 1. v Luko vicah v gorenj i Sleziji. îStarisi so mu bili ^ polj edelci. Cebelarstvo ticalo je Dzierzonu tako rekoč v krvi, kajti tudi oče njegov je bil velik prijatelj čebelam ter jih je skušal udomaćiti pri s voj ih so- sedih krat te y katerim so ta- pridne ziva- znane. Sin se je toraj * • uze v prvi svoji mla- dosti učil, kako s če- líce bile še zeló ne- belami ravnati in priljubile so se mu tako, da mu je v poznejših letih čebeloreja bila najljubŠa zabava. Dzierzon obisko- val je domačo občin-sko šolo in stariši nje- govi opazivsi pri njem nenavadne sposobno- sti y poslali so ga po- tem na meščanske šole v bližnje mestice Pi-čenov. Dokončavši z dobrim vspehom to šolo, podal se je Dzierzon leta 1822. na Vratislavsko gimnazijo ter šel leta 1830. na vseu-učilišče. Kedarkoli mu je čas dopuščal, zoval je čebele ; opa-po- sebno pa je o šolskih počitnicah marljivo skrbel za ulnjake svojega očeta, pridno učil se čebeloreje in trudil se spoznati prirodne tajnosti čudotvornega in marljivega naroda čebel. |Leta 1834. posvećen je bil Dzierzon za duhovna ter je ne polno eno leto oskr- * Po prijaznosti sl. vredništva „Pražskih hospodarskih Novin" smo dobili sliko velecenjenega stvaritelja umne čebelo reje, župnika Dzierzona zonovi osnovi" dobro znan » je našim čebelorejcem po knjižici gosp. župnika L. Porente ,,Novi kranjski panj po Dzier- , ki vsuv * a *uau, kajti to knjižico je družba kmetijska kranjska kot poseben ponatis iz „Novic" 1. 1876. na svitlo dala, po tej osnovi izdelanih 500 panjev pa čebelarjem in učiteljem darovala. Mnogo teh panjev pa je šio še po druzih potih v deželo. Vred. boval mesto duhoviiega pomoćnika v S al ko vic ah. Leta 1835. uže je bil imenovan za župnika v Karlovicah pri Stoberavi na Slezkem in še dandanes posluje v tej slovanski župi blagodarno, da-si tiho. Brž ko je svoje župnikovanje nastopil, dal si je napraviti velik ulnjak, katerega je leto za letom razšir-jeval. Ker mu je v kratkem zmanjkalo prostora na njegovem zemljišči, napravljal je v bližnjih občinah podružnice tako, da je v kratkem imel v svojem posestvu nekoliko sto ulnjakov ter so ga vsled tega za „kralja čebel" krstili. Leta 1853. upeljal je Dzierzon laške čebele v svoje panj eve , v katerih jih je tudi razmnožil ter po Evropi razširil. Poznavajoč naravo čebel, varoval se je vsacega pregreška proti zakonom božje prirode in vsled tega posrećilo se mu je doseći to, kar dandanes občudujemo, namreč gotovi in stalni dobiček od čebel. Da bi bil pa vspeh čebeloreje očividen , napravil si je posebne panjeve, katere še dandanes po njem imenujemo Dzierzonove ali panjeve s premakljivimi satniki. Dzierzon skušal je Čebelam satovja dodajati in istega razširjati, poleg potrebe ga poveće vati ali pomanj-ševati ali pa odvzemati in v druge panjeve ga prena-šati. On je skrbel za to, da bi čebelorejec postal popolnem gospodar svojih čebel, da bi jih ne le opa-zovati, ampak tudi po svoji volji ravnati in oskrbovati mogel. Vsled globokomiseljnega opazovanja svojega napravil je panjeve ednostavne, pa tudi dvo- in tristavne, da celó cele Čebelnjake v enem. V njegovih panjevih mogoče je čebele pri njihovem delu opazovati ter jim po potrebi tudi pomagati. On je povzdignil čebe-1 orej o na nepričakovano stopinjo razvitka. Literarno delaven postal je Dzierzon še le leta 1845., pošiljajoč svoje članke v „Frauendorfer Blatter". Leta 1848. izdal je v Břeku svoj izvrstni spis o čebe-loreji z naslovom ,,Teorij a in praksa čebelarska". Od leta 1854—1856. izdajal je Dzierzon čebelarsk m e- sečnik, konečno pa je leta 1861. izdal jako priljubljeni in v mnogo jezikov prestavljeni spis „Umno četi el ar s t v o". Dzierzon more se po vsi pravici imenovati „oče čebeloreje", kajti načela in pravila njegova so sploh priznana in ne samo posamezna društva in občine so ga za zasluge njegove za čebelorejo odlikovale s častnim članstvom in častnim občanstvom, temveč tudi vlade so njegove zasluge priznale ter mu podelile različne redove. Iz vsega srca častitamo bratom Poljakom k tako izvrstnemu sinu, — častitamo pa tudi kmetskemu stanu, iz katerega se je rodil Dzierzon — enako mnogo drugim najslavnejšim možem, ki so sinovi kmetskih očetov. Daj Bog, da bi se veliki rodbini slovanski rodilo še mnogo tacih prijateljev — ne samo čebeloreji, temuč tudi ostalih oddelkov umnega kmetijstva! Ivan Hribar. Jdrijska koralna ruda, mineralno gnojilo našemu polju. Spisal Ernst Kramar, asistent c. kr. agrikulturno-keiničnega poskuševališea na Dunaji. K neobhodno potrebnim rastlinskim življejem prištevamo tudi fosforovo kislino. Sploh je znano, da v rastlinah brez nje in brez kali-a ne morejo nastajati protejinove tvarine. Akoravno je pa fosforová kislina tako važna za rastlinsko rast, se je vendar jako malo nahaja v zemlji. Zeló rodovitna Banaška prst ima celó malo (le 0114-0-123%) fosforne kisline. V dilu- vijalni zemlji gorenjske planjave sem našel največjo množino (0*05 %)> a le malo sledu tega jako važnega rastlinskega življeja. Z žetvijo vsako leto precejšnjo množino tega življeja zemlji vzamemo; zaradi tega je razvidno, će ga z gnojilom popolnem ne povraćamo, mora zemlja preje ali pozneje opešati in postati popolno nerodovitna. Umni kmetovalec poslužuje se zaradi tega tacih gnojil, v katerih se nahaja fosforová kislina, na pr., g vana, superfosfanov itd. Žalostna resnica je, da se intensivno kmetijstvo ne more več vzdržavati brez teh gnojil. V dokaz temu navedem samo to, da se od leta 1841. do 1879. ni nic manj kot 150 milijonov metričnih centov g va na vpeljalo v Evropo. Celi po 50 in več metrov z gvanom — tako imenujemo ptičjek, to je, gnoj morskih ptičev — pokriti otoki so uže prazni in gotovo bo — morebiti še celó kmalu — přišel čas, da bodo ti gnojni kupi izpraznjeni, z izjemo onih, pri katerih se zaradi s lab eg a gvana izplačalo ne bo, vva-žati jih v Evropo. Gnojila s fosforovo kislino si bomo potem pripravljati morali le iz kosti*) in pa iz tacih rudnin in kamenjev, ki imajo fosforovo kislino v sebi. Take rudnine so, na primer, fosforit, apatit, osteolit itd. Precejšnja množina tacega kamenja nahaja se v Po doliji, v Nemčiji (Nasavi), naSpanjskem in Francoskem. Tudi v Avstrij i dobivamo jih na Ce ske m in Gališkem, vLavantinski dolini na Koroškem, a žalibog, da ne v veliki množini. In kaj je z našo Kranjsko domovino? Se li mar ne nahajajo take rudnine pri nas? Odgovor na to vprašanje gotovo je velike važnosti. Bliža se čas — ne trdil bi , da ne caka uže pred durmi — ko bode naša zemlja donaševala le takrat dobiček, kedar jo bomo obilno preskrbeli s fosforovo kislino. Bi ne bilo morda dobro, ako bi imeli taka gnojila v deželi in bi jih zamogli našemu kmetovalcu podajati za primerno plačilo? Taka tvarina za pripravljanje superfosfanov je pa koralna ruda v Idriji. Koralna ruda (Korallenerz) , katera ima navadno nekaj odstotkov cinobra v sebi, je pešceno kamenje z vezano z ilovnato tvarino, temno barvano z živalskimi ostanki. Ne nahaja se pa zmerom v skladih z živosreberno rudo skupaj in tudi ne v posebnih skladih, ampak navadno v ležiščih. Vsako leto pridobiva se okoli 8000 do 9000 kilogramov te rude, iz katere se tudi živo srebro prežiga. Sežgane ostanke so prej z drugimi sežganimi tvarinami nametavali na kup , dandanes jih nasipajo posebej. Koralne rude je v teh ku- pih gotovo okoli 400.000 d o 500.000 kilogramov. Uže leta 1870. se je v laboratoriji c. kr. agrikul- turno-kemičnega poskuševališea na Dunaji preiskavalo marsikaj v tem obziru. V teku lanskega leta razkrojil sem devet različnih kosov koralne rude in našel v njih fosforové kisline: 7*90 - 10-10 — 1090 - 16-08 — 19-70 - 23-70 — 29-32 — 29-50 — 33-03 odstotkov. Povprečno ima tedaj ta ruda okoli 30 odstotkov fo s f or ove kisline. Ce vzamemo to številko v pod-lago, imamo v tej rudi, katera zdaj popolno neporab-ljena na kupih leži, nic manj ko 120.000 do 150.000 kilogramov fosforové kisline. Kdo bi mislil, da je v teh zamečkih taka vrednost zakopana za naše polje Î En kilogram fosforové kisline v gnojilih veljá 50 kr. ; torej so ti nasuti kupi rude vredni okoli 60.000 do 75.Ô00_ g o 1 d. **) *) Kosti človeške in živinske obstajajo iz apna in fosforové kisline. Vred. **) Naj bi ta zanimivi Članek opozoril vodstvo idrijskega rudnika, da bi se toliko vredni gnojilni zakladi obraćati za-Čeli na prid domaćemu kmetijstvu. Vred. Iz te koraJne rude dali bi se pripravljati sup fosfani, ki bi imeli povprečno 15 odstotkov fosforové kisline, od te pa bi bilo 10 do 12 odstotkov raztoplj izdaja Dunaj gosp pisarnica c. kr. statistične ceutralne komisije na ) dr dobili srao přežalostní odg Jan. Winkl ; ki ga ondi daj slavnoznani statistikar za KISline, OU IG pa UI U1IU IV U.KJ XL, UUSIUHVVV i «a^tu^iji v ^ v . » 7 uvxjiacuxi oi«uonivoi , ii. kisline. To bi pa popolnem zadostovalo, ker tudi drugi vsako gori navedenih let skupaj, pa tudi za vsako de superfosfani navagno nimajo več ko 10 do 20 odstotkov želo posebej. Ker bi bilo našemu listu preobširno po- pisavati eksekutivne dražbe vsake avstrijske dežele, naj da v vsem skupaj je eksekutivnih dražeb fosforové kisline. Gospodarske Krompir v jeseni sajen. Po skušnjah angleškega župnika. Na podlagi večkratoih skušinj, da kromp povemo bilo : ) 7 ki 1875. leta 1876. 1877. 1878. 1879. Je >> >> 5.005 6.342 7.981 10.264 12.360 7 7 7 7 v jesen kalil v an- na njivi obležal, je potem spomladi lepo in v jeseni lep pridelek dal, anglešk fajmošter gleškem časniku j e sen s ko sajenje priporoča tako-le „Če se krompir čez zimo v kleti (keldru) shrani začne kaliti in iz vsacega očeša dolge, blede klice po-ganjati. Take prezgodne kali pa slabijo rodovitno moč ne rodi Tako je vsako leto Šio več posestev na kant Pri teh dražbah je leta 1875. izgubilo 3 7 semenskega krompirja tako, da spomladi vsajen 77 77 77 77 1876 1877 1878 1878 krepkega kromp in se tudi težko ubrani gnjilob Ce Kolika zguba 77 77 77 5.391 8.428 11.748 13.958 pnikov vse ? )7 77 77 77 77 77 77 77 * pa krompir namesti v kleti spravimo na podu ali v ka Na veliki kmetijski soli dunajski je letos 550 kem drugem hramu, slabeje, posuši in kali kajt zmrzniti more 7 pa to se če je vreme gorkeje, zvene kromj. se učencev, izmed katerih 216 v kmetijskem gozdarskem oddelku. 7 334 pa v na njivi posadi, jo v^r«iw«,«. r— — zraku in prerano ne kali, spomladi pa krepko požene • _ •____- ji • u „ i:_____: J u pomrjó obvai Ce Be pa krompir uže v jesen i • v ř * Vinskega prid elk a vse Evrojpe letošnjega leta je, zmrzline, se ne posuši na kakor časnik ,,Weinlaube'( poroča, za četrti del manj, kakor je v navadnih letih, po tem takem kakih in jeseni dá več in boljega pridelka Tako fajmošter angleški 100 do 120 milij onov hektolitrov manj * Brnsko kislo zelje slovi tako po svetu Po tem priporočilu navdušen je slavnoznani angleški mnogo v Rusijo in na Laško izvažvajo fabrikant kmetijskih strojev in veliki posestnik ward lani kmalu po vseh Svetih sadil nekoliko H god da ga Brnu, glav- njega krompirja v težko ilovnato zemljo. Letos spo mladi sredi sušca meseca pa na isto njivo bli unega sadil nekoliko krompirja iste sorte J e s e n s k nem mestu Moravske, prideljujejo ondašnji kupčijski vrtnarji na milijone zeljnatih glav, katere naravnost, kakor so, prodajajo ali pa v kislo zelje zrezane. Hvalijo Brnsko željo posebno zafo, ker ima trde glave in tanko Tudi Kranjsko zelje, od katerega se tudi perje kromp od Je za tedne prej dozoril in bil veliko lepši na tisoče glav, posebno v Kašeljnu, prideljuje pomladi vsaj enega, pa tudi bolj zdrav. uvui^m — ^aiu oo g« voimy piuu«. v xi ou m u« Vec druzih gospodarjev, ki so po priporočilu faj- morje; menda je ravno tako lepo in dobro, kakor je dobrem glasu , je na zato se ga veliko prodá v Trst in na moštrovim krompir j sadili, je isto sreanj skuš Brnsko. naredilo, katera se uže 25 let fajmoštru potrjuje. Marsikaj se utegne ugovarjati proti jesenski sa- to ditvi krompirj 7 al 7 probiren geht ubers Studieren 7 Pođučne stvari Je 9 77 k u š n j u pravi k družbe kmetij ske gornje avstrijske, iz katerega smo posneli ta spis Naj se kaj malega poskusi > vsaj ljo kakih 15 20 Nekaj pravdah in tožbah 7 krompirjev ne pride gospodar v zgubo, če tudi skušnja Morebiti se skušnje angležkega župnika tudi podleti. pri nas potrdij 77 Boljša je posebno na kmetih. r> atka sprava, nego dolga pravda u Mravlje se preŽenó gotovo veli star pregovor. Al ta rék, kakor se posebno po nekaterih krajih domovine naše kaže, je dandanes popolno ob veljavo přišel. To 7 če se na pot, po kateri lazijo v hišo JuJe> da pa tudi je stan 77 mož-beseda", staro prejasno potr-prijateljstvo, staro 7 na vrt i. t. d. s usmiljenje in potrpljenje druzega drugim zeló opešalo y kredo naredi debela poteza. Nobena mravlja si ne upa P° nekaterih krajih do malega zginilo, kar poleg drugih več po tej poti lezti. Tudi če se s kredo pot potrese, nezgod tudi v slabih denarnih zadevah med ljudstvom přežene mravlje. Časnik „Der Obstgarten", ki ta svet tako potrebni „kredit" čedalje bolj spodjeda. Znani so daje, pravi: Hn^nn na mnÎAnn!" Pnalriiaimn ? mi kraii. iz katerih skorai slednii tožbeni dan skozi „Čudno, pa resnično 7 Gospodarske novice. celo leto dohajajo ljudje k sodnijam drug druzega tožit in denar zapravljajo. Demoralizacija gledé „mož-beseda" je po * Odsek osemnajsteríh odbornikov zemljiske je v seji dognal davkovske tarife vseh dežel. kah Je števil- malo premenil tarife, kakor smo jih v zad- njem našem listu objavili. Tako je vse to delo imelo priti pred celo centralno komisijo v konečno obravnavo. Ali je cela komisija imela še znano. uže sejo 7 nam do danes ni do * Koliko posestev v našem cesarstvu je od 1880. prišlo na kant -«.v-zv-zv. [j> ují/v iviAi ft/w/ii/ j to je , jjv *z>r\sorvliijvviit uji u/jLto poškodovanje polj a, travnikov in senožeti s samovlastno vozarenje ne po pravih potih zem tujo nego čez tuje travnike, njive in senožeti, nepremišljeni prepiri itd. Znani so mi premožni imoviti posestniki, kateri so po tacih tožbah ob vse premoženje prišli. Take tožbe, izvirajoče iz golega napuha in trmoglavosti, so pač naj-ostrejše obsodbe vredne ! Nasledki so jim navadno: jok in tuga obupajoče žene , zdihovanje po milem kruheku in potrebni obleki nedolžnih in lačnih otrok, propali in bledi } bolj sencam podobni obrazi, pomanjkanje y prepiri, kletvina, jeza, tatvine, demoralizacija itd. glad, Vse casa to ima gotovo še brez števila druzih prežalostnih na-sledkov ne le za prizadete, nego temveč za cele občine. Enake tožbe in pravde požró po nekaterih krajih leto in dan cele tisočake denarja. Kolika je pa zamuda , kateri bi se bil dal tisočkrat bolje vporabiti in obrniti ! Pri tej priliki pride mi na misel neka zgodbica iz lanskega leta. Zbesedili ste se v neki vasi dve stranki za prazno ničvredno — reč. Na to še malo popraskanje sledi; zdajci gresta ena drugo k sodniji tožit. Dan obravnave se določi, vsaka svoje priče seboj vzame. Sodnik, moder in previđen mož, obravnavo izvrši, ter konečno obe stranki po nekoliko dni v zapor dene. Da bi bilo pač več tako modrih in previdnih razsodeb pri tožbah za prazni nic! Koliko potov, denarnih stroškov in zamude zlatega časa bi se s tem neumnim pravdanjem prihra- ■ WÊÊ I renji ter bi jim slednjič slast po brezpotrebnem toža-pošla, kar bi tudi sodnijskim uradnikom nji- hovo poslovanje mnogo olajšalo, ljudem pa na stotine denarja in časa za bolj važna opravila prihranilo. To bila bi ob enem dobra zagozda Čedalje bolj razširjajo- cemu se uboštvu, katero z drugimi nadlogami vred cele dežele preti z vso silo vničiti. A ljudje naj bi pa tudi to enkrat dobro si v spomin vtisnili, da ,,kar je moje, to ni tvoje! Sklep : pogreša" orati ! „Prava kršćanska odgoja se še vse preveč Ljudska šola ima tu še obširno ledino Martinjivrhar. Slovensko slovstvo. * „Peter rokodelčicu je imé drugi zanimivi knjižici za mladino, ki jo je izdal gospod Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani v isti obliki in po isti ceni, kakor ,,Dragoljubce U Ta „Petra rokodelčiča" , povest, ki ima na Nasi dopisi. Izpod Karpatov 7. dec. (Konec.) Slabe agrarne razmere ter azijatski madjarizem v uradih, cerkvi ia šoli pretijo pogubiti slovaški narod, pa kar njegovo mi-serijo še najbolj povišuje, to je judovstvo, katero je celo Ogersko poplavilo ter jo kakor rak na živem telu zajeda. Madjarski aristokrati, majhni in veliki so va- jeni, denar le izdavati, pa nikakor ne si ga pridobivati. Ker pa so dandanes takošne okolnosti, da se najveći bogataši s svojim premoženjem dobro gospodariti morajo, ako na nič priti nočejo, a največi del madjarskih velikašev o umnem gospodarstvu kar pojma nima, pre- pušča svoja posestva v najem, in sicer najbolj judom. Jud v najem vzeto posestvo ali ob svojem obdeluje ali ga v malih parcelah za dober dobiček malim kmečkim najemnikom v odkup daje. Jud po navadi svojemu zem-ljiščnemu gospodarju dotično letno odkupnino redno plácaje, a ker stari ali mladi magnat za svoje mnogovrstne potrebščine na tem denarji nikoli dosti nima, mu iz-prva ob vsem potrpežljivi Hebrejec za dobre obresti še vrhu tega z denarjem pomaga. Magnat ali magnatic živi tako nekaj časa brez vseh skrbi, vendar malo po malo jud denarja več tako rad ne daje, tudi letne na jemnine, pravi, da ne more več odrajtovati, a zahteva, da se mu vrne posojilo, katero je z obresti vred visoko narastlo. V takošnem položaju pa si aristokratski posestnik ne more drugače pomagati, nego s tem, da svoje posestvo prodá, in jud ga kupi. Tako judje postajajo veliko bolj srednji in mali posestniki povsod na Oger skem in povsod zahaja ljudstvo z magnati vred v njihove roke in njihovo oblast. Jud, veliki posestnik ali najemnik, je veliki gospod v svojem okraji ; on je cerkveni in šolski patron ter politični vsemogočnik. Vendar „nobel" judje še niso za narod najveće zlo; prave ljudske pijavke so mali hebrejci, kateri še nimajo mnogo přemožen ja ter se za barantarje po vaséh naseljajo. Ti ljudje gulijo kmečko ljudstvo na vsakateri način ter v da po svojo last pridobivajo koče in kmetije, tako, katerih vaseh nahajaš vec judov nego kristijanov, kristijani so sami revni hlapci in robotarji judom. ne a se Bieda sa vali na národ, K studenej zemi ho tlači ; Jako ten ljud moj úbohy Toljko bied unášať stači? Res čuditi se je, kako narod slovaški toliko nezgod prenašati in strpeti more ter še na lepo srečno in slavno bodočnost upa, kakor njegov odlični pesnik Vajanski dalje pravi : Přijde aj k nám už svoboda Bleškami do biedy hodi, Cože sa s biedou zrobilo? Vrahom na návštěvy chodi! y je namenjena Da, slovaški narod še ni izgubljen vkljub tiranič- čelu lično podobo bolj odrasli mladini ïn se dobiva pri „Vrtčevem" vred- ^mu madjarizovanju in judovskemu gulenju; ništvu pa tudi v bukvarnici Giontinijevi za 45 kr. prijatelji mladine sežejo tudi po tej novi knjižici! Na nenavadno Mnogovrstne novice. Na Ruskem imajo prav hud vkljub vsem težavam, katere ga tarejo, on še na svojih zdravih in čvrstih koreninah ipak krepko živi. Pod neusmilje-nim madjarskim in judovskim gospodstvom sicer hira in otrpljen je kakor zdrava rastlina o hudi zimi; kedar mu pa sedanji mraz neha ter ga drugič vseoživljajoče se na solnce z milimi žarki nove svobodě obsija y tedaj vodah Mi zanaŠa zima —o zimo; reke so novo oživi in na novo razevete. Saj to solnce mora vsem zgodaj zamrznile in brodarstvo je nehalo po Slovenom prisijati: Bog daj, da bi nas skoro z vso mi-pa smo blizo božica in še zmerom nam pri- loto ogrelo, da nam sedanji mraz po narodnih vrtih pre- veliko škode ne storí ! Gledé na te slovaâke in ogerske razmere opomnim pozoru j em posebno na dva zla, katerih mi Slovenci 2 vso mocjo in brižnostj kmets t y to je jedro našega naroda, varovati moramo. Eno je to, da naj skrbimo, da se naše kmetij ep n e bij o,*) posebno 0 tacih pokrajinah ne Varujmo, da se pri nas ne zarodí zgodilo, kar sem unidan prerokoval,jâamreô to, da gla ni d dovolj Ta je, kakor sem uže v zadnjem dopisu oznanil vtorek in četrtek, obravnaval postavo, po kateri naj se, ker zbornica poslancev ni še mogla pričeti obravnave za proračun celega prihodnjega leta, privoli četrtletno poberanje davkov po dosedanji razmeri, česar pa levičarji niso hoteli privoliti, zato se je pa tudi deloma industrije (obrtnije). kmetski proletarijat, skrb pa nam mora biti to Druga in da najveća in najiskrenejša a z ari ni in a a se v nase vasi in uicu -—i— j— elijo, kajti kmetskemuljudstvu navo, med njimi tudi eden s Kranjskega,* med ne ni kmete judj većega zla, nego je judovst sôvali so z nami Istrijani: Vid uli č Franceski. Mnogo pa jih je „obolelo" za to obrav- tako in se to med je bila večina desnice ogromna. Ijudstv pogubi zasadi in zagrize ga mor in material Vrh tega se je Do zdaj nas po sreči še to zlo ne tare zato bodimo pred njim še toliko bolj na straži, 9 pa prav obravnavala postava o Bosenski železnici od Se nice do Sarajeva, o kateri so levičarji neizrekljivo ve liko prazne slame mlatili samo zato, da bi zavlekli ob ZjcXVjU K^ ^ —J----------------J / L J i • • * • . , . , tako kakor pred kugo, katera v bližnjih pokrajinah raz- ravnavo zarad potrjenja g ornj ea vstrij s kih poslan- Odvracujmo vse početke, da ne bode prekasno! skih volitev. Toda vse take poskušnje — pri katerih se ..........je poslanec Schônerer odlikoval po svojih „nobel" ma- sero medicina paraturu , je uže saj a „Principiis obsta star pregovor. V tem obziru upam, da naše vrlo duhovništvo, nirah zavrnila ki desnica odločno pa mirno. Preteklo soboto trajalo je zborovanje — ne gledé na ki svoj narod ljubi ter njega moralni in odseke, katerih eden je uže ob 9. uri zjutraj imel sejo je národno . materialni blagor želi, največ premore. Naj o tem nikog nm uiagui av» , • jf' ----- ---j ---- liberalne fraze o kristijanski ljubezni ne motij od 10. ure dopoldne zjutraj do 5. popoldne , ter od ure zvečer do 4. ure v nedeljo zjutraj. Pri gornje tù gre za naš la3tni obstanek gubo za nas laollil uuotauciv , au u<\I uaou ÍC Žalostna priča tega so nam Ogerska, Galicij ali za našo lastno po- avstrijskih volitvah poskušala je levica po govornikih m vse druge dežele dovstvo vgnjezdil y er koli se je vzlasti po kmetih ju- nemogoce raziuge, piusuje m zuganja , — a edini go Kristus je učil ljubiti svojega bliž- vornik desnice poročevalec Lienbacher jim je ne (Schaup, Weber, Edelbacher in Granič) vse mogoče in nemogoče razloge, prošnje in žuganja edini go- li jega kakor" samega sebe , vendar ne bolj : mi pa ljubili bolj nam pogubno judovstvo, nego same bi sebe naš nego oderušnosti narod, ako judovski pohlep in njegovi naše kmetsko ljudstvo prepustimo Dunaja 20. dec dunajském mestnem zboru na svetu , Dr. Ahasvérus. {Iz državnega zbora, pa tudi o gre ekaj. ) Drugače uze ne usmiljeno razdejal vse njihove fraze — in z odločno većino 15 glasov so bile volitve — hud trn v pêti liberalcev — potrjene. Izvoljenci gornje-a vstrij ski grof Durk-heim, opat Moser in vitez He i den se ve da so se pri glasovanji umaknili iz zbornice ter niso posnemali lani izbacnjenih svojih prednikov: Grosa, Han del na Dehnea, kateri so celó sami za-se glasovali. — Ko y kakor da drug druzega spodriva. Tako^se nečno so se obravnavale mnogobrojne iz niže in gornje pa tudi njegovim Avstrijskega, Srajarskega, Tirolskega došle prošnje gledé bolj godi vitezu Kalteneggerju, domišljevanim naslednikom rodi. pa se vé da redno še tišti dan pogine katerih se vsak dan eden uravnave zemljiškega davka. Vse te dežele imajo Pa tudi dobiti mnogo višji zemljiški davek, in naravno je, da se državnemu zboru se dnj teden ni godilo bolj ob tega branijo z rokami in nogami Levičarjem pa je ravnaval je in to z gorečimi meči in gorjačami obrav- ta nezadovoljnost voda na njihov mlin, trdečim, da po a vendar si je slavo vikšanja je kriva sedanja vlada, državni zbor in se ve naval zeló imenitne predmete, „ - - i • x \r te*a tedna moral deliti z državnim zborom IL, to je, z da njega sedanja večina. Vse to pa so gole laži G , % « • * rr • i 1 • 1 _ _!L v» nlrn f AWI ttami n 1_______ _ / dunajskim mestnim rzaviiiui iuurum lu jc, i* uč* ujc^a ov-*—j -------- ^ - ~~ f« w lí,ťlij — borom. Zato mi pa bralci vendar pa jih nekateri verjamejo, ker se ne dá tajiti, 77 zameriti, ako par besedic spregovorim da bodo one dežele res morale vec zemljiškega davka placevati. Toda vzrok temu ni ne vlada, ne večina dr Novicu ne smej tudi o državnem zboru A . Znano je, da je pri dunajském shodu ustavovercev žavnega zbora, ampak prejsnja ustavoverska večina dr- . i i« ________i__i.____nun a mria în n a rr r% tt a rrn ff Karfl wi lfi tako nOstaVA alrlanilo Xraiava non. preteku zato po svojem županu y ____________srce više kipelo žavnega zbora, ki je tako postavo sklenila, katera cen ker je ta shod sijajno"pozdravilo dunajsko mesto tralni davkarski komisiji daje popolno neodvisnost in mesec marsikatero „nemškoť ki se v Sofiensaal" v tisti prostost; krivo onega povikšanja je pa gotovo tudi to paradni kočiji pripeljal, v kateri se pri največih slav- ali recimo bolj prav — pravični vzrok povikšanja • - ' Ravno ta mestni zbor pa se je ta, da so vse omenjene dežele z Galicijo vred mnogo nostih vozi cesarju itd je gledé naprave slovesnega plesa za poroko cesarje- let mnogo mnogo premalo zemljiškega davka plače viča Rudolfa zadnji čas tako nesramno in tako su- vale. Zdaj se ve da je neprijetno več plačevati, al č< cas tako in tako su- vale. Zdaj se ve da je neprijetno vec plačevati če rovo vedel, da se je sicer zeló potrpežljivemu cesarju je tako po pravici, mora tako biti. — Pri obravnavi uže vendar preveč zdelo, ter da je zarad „obravnav" teh peticij sta veliko fraz skozi okno govorila Fiiren- ín > preiskav a menj slavnostni nega zbora namenj dklonil za ženitovansko slovesnost na- kranz in Granič. Očitanje vladi in centralni komi- od mest- siji je odločno zavrnil finančni minister Dunaj evski. bogim Jako dobro in srečno je levičarje zavračal tudi vitez z da se svota 40.000 gold dá dunajskim, katerim on s cesarico_daruje 20.000 gold. Krzeczunovicz. — Dr. Rieger nasvetovai je sklep ~ * * * ker so zemljiško postavo sklenili UUUC4 j O iV 1 Lia y jLxwtvi.* w ^ v ^ ter cesarjevič tudi 20.000 gold To lik pom sme se reci po debate rekši da te neizbrisljive dogodbe o sedanj zato sem jo preteklo sredo o poldne ustavoverci in ker je večina centralne komisije ustavo- litični situacij poleg druzih novic takoj telegrafično nil. verna yy zdaj ne državni zbor in ne vlada nima o tej Novicam" nazna- zadevi nič več odločevati. Ta nasvet je bil tudi sprejet. katere pa telegrama mojega niso nič omenile. **) Gledé Kranjske danes moram poročati sledeče v Prvi lavor minulega tedna gre tedaj dunajskému branji centralne komisije sprejete številke: Dosedanji mestnemu zboru, inšele drugi državnemu zboru zemljiški davek je znašal 943.000 gold. zemljiškega davka cela svota ne spremeni ako se znašal bo # --ZiCJlilJIOik.Cga uav j\a uvia ovvnm uvi ojji^uuv/m j íiuwawi w w Žalibog, da, na pr., na Kranjskem, ko smo pod ta davek za naprej 630.618 gold, od rodovitnih franeosko vlado bili. so se silno razdrobile. ** y Vred. zemljišč, ki merijo 1 milijon in 635.915 oralov in so Telegram nam je žalibog, v taki pisavi došel, da nismo vedeli, kaj ž njim početi. Vred. * Celeberrimus baron Schwegel. Vred. vcenjena na 2 milijona in 866.448 gold. Zbornica imel svojo moc in svoj vspeh. Govoril je dalje in sicer poslancev se je po vsem tem zatvorila in poslanci zeló dvakrat mož mladine gosp. prof. Šuklje; govoril ie trudni po obilném delovanji so šli na pocitnice. Kedaj tako, kakor le govoriti zna vedno mlada navdušenost in se zopet pnčne zborovanje, ni še določeno. pa temeljita učenost. Na Dunaji 14. dec. bila posvetila „Slovenija niku slovenskemu, je bil Govorili so med prepevanjem večer (PreŠernov večer), ki ga je slovanskih pesem v teku večera zastopniki vseh slovan-dne t. m. najvećemu pes- skih stebel, primerjaje svoje velike pesnike z našim Pre- 1 • XT I v v Iv* • • «i lep in vspesen Hvalež- sernom > naglašaje vzájemnost njihovo sorodnega pev- nost in pa spoštovanje zbralo je krog Slovencev tukajš- skega duhá, zagotavljaje vzajemno pomoč in nadejaje in dijakov, da se se boljše bodočnosti slovanskih rodov. njih mnogo slovanskih veljakov skupno oslaví veliki naš pesnik. Veselo in pravedno je ta večer, da v lice oholim bilo " nemškim Videlo se je „pursem da ta večer je počastilo dokaj znanih veljakov, koustno razvpivajo nemštvo vseučilišča itd. u 7 ki širo-hoče se kakor: zbornice poslancev prvosednik grof Coronini, slovansko dijaštvo sklepati in konečno dejanjsko skle-poslanci dr. Vošnjak, dr. Poklukar, grof Margheri dr. niti da stojí kot složna trdnjava sedaj in pozneje! Tonkli, dr. Vitezič,^ Nabergoj, Obreza, Pfeifer, dalje Ta volja in ta nadeja bolj in bolj prodira in oživlja tu-prof. Stritar, prof. Suklje, prof Suman, prof. Kander- kajšnje dijaštvo slovanstvo, in s to nadejo spisal sem pomozi Bog in vza- K^VX , ^««'jVJ f ^ " ^ ^ * " ~ " 7 r *-----------------J--J ~--J---- ~ nai itd., mnogi rojaki advokatje, mnogi vojaki dosto- to svoje poročilo. janstveniki Kuhnovega polka itd. Tudi ženski svet bil jemnost^ slovanska ! je mnogo in krasno zastopan. Prostorna dvorana (Zil- Da se vresnici 7 Gorici 19. dec. Moj Bog, koliko „Dante"-ov, linger, Wieden) bila je do malega napolnjena. — Zani- „Schiller"-jev,.... in — pretesnih ali „preširnih" mivi program jel se je vršiti s pozdravom društvenega Preširnov je moral člověk svoje žive dni povžiti, prvosednika g. Ë. Vole iča, ki je našteval posamezno bodisi da jih je sam bral, ali poslušati moral pri raznih v uovjuiiiftc* gt jlj. t \/ i v i v m. , *»» v WW..«. «« j»" j ^ wiwij m ^voiuoau uiui ai Mil i a^uiii velečastite goste in sl. društva, navzočna po svojih po- šolskih preskušnjah! Mnogim so pesniki in odlični pi- slancih. Bilo je društev 15 zastopanih. a ! 77 Slovenija satelji sploh to, kar drugim sv. Pismo, o katerem se na Dunaji" veseliti se more obširne simpatije v dija- pripoveduje, da.. ,, Hic liber est, in quo quaerit sua dog skih krogih. mata quisque, — Invenitet pariter dogmata quisque sua*'. Ko se je odpela veličastna S. in D. Jenkova ,,Mo- Meni je aploh ljubše, če mi kdo samo, golo, pa pravo govoril je gosp. Danilo Maj aró n slavnostní pisateljevo sliko dá, ko sliko z okvir) em po svojem lltev" , ^u» Vlil JV* J^ vs o • Lyuunu i" "J "i " u » « v ^ium^iju T vy uuuv vami, out* u U U A V 11 I CUJ UVJ govor. Času primerno se nam je zdelo, da je govornik okusu narejenim. Tako sliko brez okvirja sem ognjevito povdarjal etično pravo, na katero se sme val ogleda- v 77 poleg historičnega prava naš slovenski narod opi- gosp. prof. J.Marn Uciteljskem Tovariš-u"; izpostavil jo je na ogled rati, ko terja svoje pravice in svoje življenje. Gosp. 7 slika lJr ešer na" Je 7> govornik je izvirno, v lepi in (morda pre-) visoki be sedi razvijal svojo misel in kazal na Prešérna, da on je izpregovoril besedo o slovenstvu , da on pritisnil je govi 7 ki 7 crtice njegovega obraza so Doktor ja Franceta spisi nje vanji", sami za se govore. Ne, po tolikem „Preširno- kakoršno nahajamo v našem slovstvu > ni no3ii svoji tlačeni domovini Marn vode v morje; delo je truda vredno. Priznati pecat etienega prava 7 prava do mora vsak, ki je Prešerna v ,,Tovarišu" braî samostojnega življenja! — Gosp. Josip Žužek je prav res tak in ne drugačen. 7 da JG bii spretno deklamoval PreŠirnovo pesen trohneno srce" prekrasno: „neiz-Obema govornikoma donela je hvala in priznanje vsega občinstva. — Prehajaje k pevskim njegovo g. Jo sipino Velik hrup je vzrocila v Gorici porotno-sodnijska obravnava zadevajoča zdravnika dr. J o ž. G o 11 m a y r - j a *) in soprogo točkam tega večera omenim naj 7 da je društveni odbor G. (rojeno Carnelli evo iz Ka- nala). Zatožena sta bila zarad goljufije. Gospá G. pravo zadel, da za petje izbral si je pesni Prešernove: namreč je jemala — kjer je mogU — denarja na po-zakaj s čem naj ga lepše slavimo pesnika, kakor pa s sodo, ž njim kupčevala in zemljišča kupovala, premo-poezijami njegovega srca. — V tem oddelu pač zasluži ženje pa možu prepuščala, to je, na njegovo ime prepi- ko so upniki zahtevali povraeila, delala se ki Je sè svojim sovala m popolno hvalo gosp. Stanko Pir na t lepim in moćnim glasom (bariton) zares slavno izvrševal je, kakor da ne bi mogla plaćati ; mož pa tudi ni hotel i 1 • #1 %-r « f • i # TT 1 # « .. m .* -l t A Ér « * ^ ^ 1 • • nalog solista v spevih: „Nezakonska mati", mar silo koncem 77 Kdo Je nič vedeti. Od do 15. decembra 11 dni Je U in „Nezvesta". Občinstvo se je priznavaje gla- trajala senzacijska obravnava. sredo je prišlo do se 7 da vsacega speva in se Slovenci vred veselilo željno in težko pricakovane razsodbe , katera se glasi: Pir na t čuti v sebi moč in nagon, skladati dr. Gollmayr je nek pesni sam 7 kakor se je kazalo v njegovi ,,Milici" (be- vriv, soproga njegova je sojena na sede Cegnarjeve), ki jo je ta večer pel oktet sloven- in zatoženko skih prej pevcev Zato radostni kličemo Pir na tu ,,na- ob- let težke ječe. Zagovarjal je zatoženca dr. Frapporti, katerega govor je bil l« non plus ultra. Po tožbi državnega pravdnika bi zna-In tudi druge pevske točke so se vršile lepo. šala vsota po goljufiji nabranega denarja čez 16 tisoc Se ve, da veljá v tem vsa hvala društvenemu pevovodji Janu Jiříku 7 ki 7 kakor pred 10 leti še sedaj tu- gold. nega 7 kajšnjim slovenskim dijakom ljubljen prijatelj, sè pravo govori slovansko domoljubnostjo vodi in vadi društvo „Slove-nijo" v petji, kedar manjka v tem slovenske moči. Zato opozorujemo mile rojake v domovini na tega moža in porotniki pa so priznali le 6500 gold, zgoljufa-izidu omenjene obravnave se po mestu veliko Gosp. grof Samuel Gyulai je podařil 200 gold, za zimsko kuhinjo za uboge. Po dolgera 7 prav lepem in gorkem vremenu Maribora 15. dec. imamo od včeraj dež. Narodna naša Čitalnica ima mu sosebno z ozirom na zadnjo slavnost kličemo hva- na Stefanovo, dne 26. decembra ob 7. uri zvečer svoj ležno: slava! redni občni zbor. K obilni udeležitvi vabi vse d. n. Za tem in po prebranih telegramih (došlo jih je sosebno dragi: od očeta dr. Bleiweisa , od ljubljan- ude Na Radovici 17. dec. odbor. Přetekli torek proti poldne skih znanih pisateljev, od ljubljanskih bogoslovcev) go- je v bližnji vasi Boldraž silni ogenj popolno končal vorile so se napitnice gospodom državnim poslancem vojakom, slovanskim kolegom - dijakom i. dr. — Od hiše in druga hišam spadajoča poslopja 7 orodja ; kakor tudi skoro ves živež za ljudi in živino. Rešiti se zdravljal je na to drž. poslanec gosp. dr. Vošnjak v ni dalo mnogo, deloma zato ne, ker ni bilo ljudi doma, imenu svojih gospodov sodrugov poslancev. Govor je deloma zavolj silne sape ne, ki je prouzročila, da se je * Bode dobro došlo! Vred. * Z prevzv. knezonadškofom ni v rodu. Pis. ogenj nagloma razširil. Pihal je k sreći jug, o nasprotni o proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto sapi zgorela bi bila cela vas. Prihiteli so ljudje na po- 1881. f po katerem se bode potřebovalo 19.338 gld. moc pa skrb nam je bila posebno ta, da se je ogenj premoženja pa ima 14.357 gold. j zato bo treba omejil.* Tudi požarna straža iz Metlike je prišla na prima nj kavo 4981 gold, pokriti iz me3tne blagaj- Pri šolskem zakladu tudi znaša pri manj nice. pomoč in so njeni vrli ognjebranci po dveurnem gašenji ogenj popolnem ukrotili in tako še večo nesrečo od nas kava 3696 gold., katero bo treba pokriti iz mestne odvrnili. — Naj zato v imenu vse občine požarni straži blagajnice. ~ mora do meseca oktobra 1881. leta dozidana biti in v Za napravo mestne kl a vn ice, katera v Metliki javno izrekam zasluženo hvalo! M. Grkšič župan Senožeškega okraja 19. grudna. kateri se bode vprihodnje morala klati vsa živina ka v/, fiu^au, "«ivu wu wuuu v^/nuuuujg iii^iaia ivici li v s a ZjI vilici, Ka* Gospod Se- tere mesó itd. se v Ljubljani povžije, je bilo dovoljeno schek, tukajšnji c. k. davkar, ki je bil nedavno v Krško 145.501 gold. 36 kr. Zidala se bo pa jako potrebna prestavljen in je vsem županom našega okraja ta le dopis klavnica na spodnjih Poljanah blizo fabrike , ki delà poslal : vžigalice. tej seji je nemška većina odborová vi- Gospod c. kr. deželni predsednik kot predsednik tezu dr. Kalteneggerj u, ki je 18 let tudi mestni r\ w ! . T « 11» • • 11 j________^ J 1____• 1_ L '1 ___ 1 ' 1 Y i Vv . i 0 c. k. finančnega vodstva v Ljubljani me je z dekretom dné 22. novb. 1880 štv. 901/12 blagovolil v Krško pro- mestiti. Pri ti preložnosti me je častna dužnost, slavni županij odbornik bil, podělila častno mešcanstvo, odborniki narodni ) čeravno > kakor je odbornik Jurčič v nji- 1 II 11 giu^uuoti uív> jv, uuiiuv;^, ' — hovem imenu objavil, pripoznaje večletno marljivo de- za podpora, katera sem svojmu velikokrat te- lavnost viteza dr. Kalteneggerj a v mestnem zboru, žavnemu poslu vedno pri gospud občenskemu predstoj- niso glasovali za to počeščenje iz političnega stališca niku , pri častnemu starosinstvo in pri vseli vrlemo in zato, ker je deželni glavar zmerom bil odločen nasprot- i poštenemo, žale Bog, siromoščnemu ludstvu najdil, mojo iskreno, srčno zahvalo izreci nik narodni stranki, stvar izvršila. Mirno in brez vse debate se je (Pozor mozje, ki imate pravico voliti v zbornico Ne spuščaje se v presojevanje teh ,,ljubeznjivih besed" moramo vendar odkritosrčuo povedati gospodu kupcijsko in obrtnijsko!) V soboto je zadnji dan za Seschku , da, ko bi bil on v času svojega tukajšnjega reklamacije (pritožbe), če kdo ni ali ne v pravo vrsto WVUWU»« , v^t* , . » ^ •------ ■ ------------J O ------J J o J \i ---' ôletnega poslovanja, prevzevši 47 000 gold, zaostalih vpisan v^imeniku volilcev. ces. davkov , vsaj tisto naklonjenost in prijenljivost do ,,SirOmOSČnega iUUSlV» luici, »aiciu uíu pyoia»a ^^ zjm. "4J u UJ u *J ^ » « » «• ť^ "«o^« v/coajoivi», branuje, bil bi v mnozih kmetijskih hlevih tega re3 si- kakor postava od leta 1869. veleva, da se ima vsacih ludstva" imel, katero mu postava ne za- Koncem tega meseca ima se tudi izvršiti ste-viljenje ljudstva po vseh deželah našega cesarstva romašnega okraja še kak govedni rep ostal , kjer ga 10 let ponavljati. zdaj žalibog v resnici najti ni. Žup an. ima // pole ki V „naznanilnico', g imena, spola, starosti jo gosposke izdajajo , se , vere. rojstnega kraja Litijskega okraja 17. dec. — Gosp. Frànzel pl. Vesteneck obraća, nepristranska deželna vlada pa— stanů itd. zapisati tudi „o b ce valni j eziku (Umgangs obrne. Prav tako! Pl. Vesteneck je, kakor Vam je sprache) člověka. To je pač čudna beseda „občevalni jezik znano, zopet šušmaril z volitvijo Litijskega cestnega odbora izpustivši celó kneza Windischgràtza, ki tudi kaj davka plačuje, iz vrste volilcev. 81. deželna vlada vprašanje ali je to materni jezik ali narodnost? Po pravici stavita v časniku „Karntner Volksstimme" ni pravilnosti Vesteneckovega postopanja odobriti mogla dva gospoda: en Lah, ki na Dunaji uže veČ nem- iň zaukazaia je nemudoma novo volitev. Ce imajo let pri trgovski hiši služi, pa celi dan z ljudmi ški občevati (govoriti) more: ali je zato Nemec y pa okrajni glavarji res tako ma'o svojega lastnega posla, ne Lah po rodu in srcu V — drugi pa duhovnik Slo- pa služi v čisto nemški fari da se še ukvarjajo s poslovanjem, ki spada v področje venec po rodu in srcu j avtonomnih občin, res ne vemo, aii ne bi bilo prav, kar e zopet v letošnjem deželnem zboru trdil gosp. dr. Bleiweis, da okrajnih glavarjev po tej osnovi treba ni, kakor veljá dandanes. Ker pa Vesteneck pri vsaki vo- je pravo in Ie nemški občevati more: ali je zato Nemec? Ker se ljudstva ne številijo zato, da bi se zvedelo: ka košen jezik se govori v enem ali drugem kraji le to, da se vpiše za Slovenca ; vsak , ki je litvi cestnega odbora kaže, da ima do cest toliko ve- po rodu Slovenec in čegar materni jezik je slovensk. selja, našel bi v Bosni, kamor smo uže lani mislili, da To naj je vsacemu vodilo v slovenskih krajih, sicer bodo pride, obilo opravila. V Bosni je mnogo cest popravljati nas Slovence prerodili v Nemce ali Lahe. in delati, no y tu bi imel hvaležnega delà na kupe. Tako nam pa tudi. vercev na Ljubljane. Dunaji številenjem ljudi v našem cesarstvu zadnje dni tega meseca bode se vršilo tudi številenje živine. Ker je po novi osnovi to številenje nekako drugače od Dvojna ogromna blamaža ustavo- poprejšnega pre i 10 leti, prosilo je sl. ministerstvo kme- bi bilo njemu vstreženo, Bošnjakom pomagano o kateri poroča tudi naš današnji tijstva vse družbe kmetijske in tedaj tudi našo dopis z Dunaja, bere se na obrazih ustavoverski kliki družbo, naj bi njene podružnice pri tem delu na privrženih „Ďeutschkrainerjev". Ce ona klika celó malo pomoč bile c. k. okrajnim glavarstvom, če ona kakega sramožljivosti v sebi ima, udarci s prestola cesarjevega pojasnila potrebujejo. Centralni odbor se je zategadel in ministra Dunajevskega v zbornici poslancev bili so obrnil do vseh podružnic kranjskih. prehudi, da bi jih ne čutila debela koža one klike, ka- Gosp. Jurij Subie, akademični slikar in vele- tera se drzne terorizirati vladarja, zasramuje pa hujska narode. vlado in rojak > Radostni pozdravljamo naše vrle poslance, ki so cenjeni nas akademije umetnostmi pozvan ki je pred letu dni bil iz dunajské v Atene, daje ondi slikal i podal se prišli po hudih bojih domov na počitnice zmagonosni, daljeval svoje studije kake je uni teden v Pariz, da bi še tudi tam na« mesece. t$r jim navdušeno kličemo : ,,slava nam še marsikaj priborijo, kar ni še rešeno. pričakovaje pa, da Radostni beremo v zadnjem listu „Slov. Gosp. u novico, da ni v jamo padel, njemu uže kopano od dveh A _ ^ m 1 ^ . A «Al m 1 Pogorelcem v Rebru Novomeškega okraja je višjih štajarskih strani, prečastiti gosp. dr. Gregorec. „Slov. Gospodar'4 namreč v navedenem listu objavlja, da „vrednik „Slov. Gosp.<% in profesor bogoslovja ostane tudi zanaprej č. g. dr. Gregorec." — To je kratka in presvitli cesar daroval 300 gold, podpore. (Iz seje mestnega odbora 17. dne t. m.) Gospod župan zboru naznanja pismo , v katerem se mestni na- čelnik g. M raz ovi č toplo zahvaluje za dar 500 gold, mirna objava, ki pa nam vse nesrečnim Zagrebčanom. Odbornik dr. Suppan poroča vedeti z Dunaja, pa tudi pričakovali. pové, cesar smo želeli iz Prečastiti gospod Fr. Beda y nas rojak m du (Dvojna bozicnica.) Ena bo v deklišk na hovnik trapiškega samostana v Maria-Zvezdi pri Ban- tišnic jaluki v Bosni, je bil přetekli teden na poti na Dunaj rotišni dečki nazoči, v četrtek 23. dne t siro podnjih Poljanah, pri kateri bodo tudi si i v Ljubljani z naznanilom, da se novi pisto v snuje v južni Afriki in misijon Tra- ludtie ob 4 da ^ *J v " * * "" ÍUUUC KJ iJ li UA J, - druga- JJrt » HiV;CliUiJCVC za izvršitev v Alojzijevišči na zgornjik Poljanah prihodnj pa Vi ncencij m. popo družbi J torek tega velikanskega podjetja potřebuje delavcev (polje- 28. dne t. m. popoldne ob 5. uri". K oberna veselicama delcev in različnih rokodelcev) pa tudi no vince v za ki se napravite na korist sirotám, se uljudno vabijo do samostan trapistov. Ker je poklic očetov Trapistov po- brotniki in dobrotnice ubozih otrók. leg razširjevanja katoliške vere tudi odgoja otrók in obdelovanje polja, vrtov, vinogradov itd., zato vabi pre- „Slovenec častiti oče Beda v 51. listu „Danice" y f (Pobirki iz časnikov.) V 140. listu pripoveduj y naj ,,uiu»cucvi , da „se soziganjc oi^vcuomu v;a,»ujjvuv" nadaljuje; přetekli teden ponoči namreč je pridrla v neko slovenskih kov na osnovi tega novega misijona v Afriki, kjer je nekdaj tudi naš tukajšnjo kavarno „vesela" družba in planila po ,,Bren Knoblehar posloval, pripomorejo tudi Slovenci z mi- celj a lošnjami in pa s tem , da gredó novinci ž njim in pa komaj otel gasožgala; „Slovenca" pa je previdni delavci. „Danica" je v navedenem listu razglasila po- tera vé, da sožiganje komu Gospoda! tako ne delà intelig režaj ka- šečnega lista ni kritiko ziv gosp. očeta Beda, na katerega opozorujemo tudi vanje, katero bi nepristranskemu občinstvu imponirale, nase čitatelje z dostavkom, da v prihodnjem listu bodo tudi „Novice" ponatisnile oni poziv. Ljubljani smo se čudili, da smo prve dni nego, da pad v podlo orožje petrolêrj tega meseca imeli zaporedoma toliko debele megle, — kaj pa hoćemo še le o tem reci, da v Milanu na bla- Novičar iz domaćih in tujih Dunaja. dežel ženem Laškem imeli so 9. dne t. m. tako debelo meglo da se ni ne za korak na uiicah naprej videlo, in se je zategadel sila veliko nesreč ljudem in vozovom pripe- ali leta 1775. je enaka gosta Presvitli cesar in cesarica sta se iz ogerskega Gôdôllo-a te dni preselila na Danaj. Peterburg. Ruska vlada bo# tudi o grških za tilo, 10 ljudi je celó smrt storilo, ki so povoženi bili pa v vodo padli, megla ležala na Milanu. Pravijo, da devah tisto politiko evropejskih vlad podpírala, ki je v stanu ohraniti mir med Turčijo in Grecijo. Papež Leon XIII. je dovolil, da se v cer- v zapadnih gubernijah vpelje Rim. kvah katoliških Rusov (V v nedeljo predstavljena slovenska ruski jezik namesti poijskega. To je znamenit ko jgra )7 Umetnost in narava „nase gore list" y u Je y vkljub temu y da ni privabila še precejšnje število občin- v obče dobro vršila, posebno ste rak do poravnanja obstoječih razmiric med rimsko ku rijo in rusko vlado. stva; igra sicer se je se odlikovali gospici Nigrini-ovi; tudi gosp. Kajzel je, kakor zmerom , na vrhuncu svoje naloge stal. Čudno, da noben časnik ni poprej objavil te predstave. (MoČvirski odbor) ima prihodnji četrtek 30. dne t. m. v mestni dvorani svojo sejo, v katero se vljudno Anglesko. Čedalje huji glasi se čujejo iz Ir vabijo gospodje odborniki. skega, kjer po večletnem trpljenji grozno razburjeni narod si prizadeva z moritvijo, požiganjem in vsakoja-kimi silnimi sredstvi rešiti jarma angležkega. Ce tudi se krvava sredstva, katerih se irska deželna liga poslužuje, nikakor zagovarjati ne morejo, vendar previdi vsak clovek, da je radikalnih reform vzlasti v agrarnih (kmetijskih) zadevah treba. Vabilo na narocbo za leto 1881 T) Noyíc u „Novice berite"! vesela igra, ki se je čitalnici ljubljanski o rodne svečanosti. „Novice berite! tako se je glasila narodom dvema letoma vršila v klanjajoce, zmerom popolno neodvisne in nikomur se pa z mirno besedo posto ne še pozabljene na- pajoče ne bodo nikdar zatajile trojne svetinje slovenskega naroda Kar se vsak teden zgodi u s to krilato besedo va- domá in po obširnem svetu, povedale bodo ci bimo danes tudi mi na narocbo „Novic", ki s pri- tateljem svojim na kratko hodnjim letom nastopijo svoj 39. tečaj, v katerem, In tako vabimo rodoljube vseh slovenskih kakor dozdaj, bodo zvesto spolnovale svoj obširni pokrajin na narocbo našega lista, častitim našim program, ki na cêlu stojí našemu listu. 0 go- prijateljem dopisovalcem pa se toplo zahvalujemo spodarskih (kmetijskih in obrtnijskih) predmetih za njihovo prijazno podporo v preteklem letu ter bodo stale, zmerom na vrhuncu znanosti m skušinj so nam kajti nad 20 tujih kmetijskih časnikov, ki 1 • "I • • V 1 • J jih uljudne pomoci prosimo tudi v prihodnje na razpolaganje, dajejo našemu listu med vsak teden obilega gradiva, in koiikor je našimi rojaki odličnih strokovnjakov v gospodar Narocnina „Novicamu ostane, kakor je bila dozdaj z Oglasnikom vred skih vednostih, vse ponosno štejemo med sode lávce „Novicam". Poleg obširnega tega polja ob delovale bodo tudi, koiikor meje pripušcajo ted Za celo leto po posti za pol leta po pošti za četrt leta po pošti gold 60 kr 40 1» niku, vse kar se strinja z nar od nim i našimi zadevami o slovstvu, vzájemnosti slovan ski, politiki itd. Nikdar udane puhlemu libe ralizmu, 30 za celo leto v tiskarnici prej emane za pol leta v za četrt leta v u gold y if 5? V yy j» Za pošiljanje na dom kr za celo leto vec ki je uže toliko nesrec nakopal vsem Vredništvo in založništvo ri i rricU . j Rin7Tiit