Iss raissniti držav Hud udarec po judih na Češkem in Moravskem. Pokrovitelj ali protektor nad Češko in Moravsko Neurath je izdal naredbo, ki je zelo hud udarec po judih in pomenja odstranitev judovstva iz češkega gospodarskega življenja. Po protijudovski odredbi se morajo vsi prenosi premoženja predložiti pokrovitelju v odobritev. Do sedaj sklenjene pogodbe se razveljavijo. Pokrovitelj bo imenoval v vseh judovskih podjetjih svoje zaupnike in komisarje. Judje morajo priglasiti svoje dragocene kovine in kamne, čeprav jih dozdaj še ni treba izročiti. Za prestopke teh od 15. marca 1939 veljavnih določb je postavljena kazen desetih let, ozdroma zaplemba premoženja. Ista usoda kakor v Nemčiji je zadela sedaj jude tudi v češko-moravskem protektoratu. Nova slovaška ustava. Vlada na Slovafikem je sprejela osnutek nove ustave. Po novi ustavi bi naj bila Slovaška republika. Predsednika voli parlament za dobo sedmih let. Predsednik je obenem tudi vr- hovni poveljnik vojske. Poleg vlade obstoji še državni svet, katerega tvorijo: ministri, predsedniki priznanih strank, predsednik parlamenta in člani predsedstva slovaške narodne stranke. Parlament šteje 80 članov. Francija bo vrmla Francovi Španiji 9000 zabojev zlata in dragocenosti. Francosko časopisje je že napovedalo znatno zboljšanje odnošajev med Francijo in Španijo. Bivša rdeča Španija je poslala leta 1937 na Francosko 9000 zabojev zlata in dragocenosti. Nacionalna Čpanija je vedno zahtevala ta zaklad zase. Francozi so ga držali kot poroštvo, da Francova Španija ne bo ničesar uk-enUa proti francoskim koristim. Pred vrnitvijo španskega zlata še zahteva Francija, da sprejme Franco 275.000 rdečih beguncev, kl se že vedno nahajajo na Francoskein. Za obrainbo Sueškega prekopa in za ohranitev ravnotežja v vzhodnem Sredozemlju. V turški prestobiici v Ankari so se vršila pogajanja med turškim in egip- tovskim zunanjim ministrom glede obrambe Sueškega prekopa. Oba zunanja ministra sta razpravljala tudi o vprašanjih priključitve Egipta zvezi prednjeazijskih držav. Pričakujejo, da bo egiptski zunanji minister Jahia paša po obisku v Ankari odšel tudi v Grčijo in tam stopil v stik z grškimi odločujočimi ljudmi, da bi ob kaki vojni nevarnosti grško otočje služilo za oporišča proti vsakemu vojaškemu nastopu, ki bi ogrožal Sueški prekop. — V Bukarešti pričakujejo prihod egiptskega zunanjega ministra Jahija paše, ki bo prispel v romunsko prestolnico s strokovnjaki za mednarodno pravo. Jahija paša se bo v Bukarešti pogajal za sklenitev političnega sporazuma z Romunijo. Obisk egiptskega zunanjega ministra v Bukarešti pomeni nadaljevanje dela za ohranitev ravnotežja v vzhodnem Sredozemlju, predvsem pa za sklenitev vojaškega sporazuma med Turčijo in Egiptom ter Romunijo. Posledica tega potovanja bi naj bil sklep posebne obrambne pogodbe za vzhodni del Sredozemskega morja. Pogodba naj bi bila izpopolnitev mirovne fronte, ki jo pripravlja Anglija. Vojaška pogodba med Francijo in Turčijo. Kakor zn&no, je Anglija že sklenila vojaško pogodbo s Turčijo. Ista pogodba je bila sedaj podpisana tudi med Francijo in Turčijo. Jstočasno z vojaško pogodbo je vrnila Francija Turkom dolgo časa sporno ozemlje Aleksandretto, nad katerim je izvajala pokroviteljstvo. Aleksandretta je v Mali Aziji in meji na francosko Sirijo nad Palestino. Podpis francosko-turške vojaške pogodbe je izredno važen za Francijo in Anglijo ter za mirovno fronto, ki jo ti državi organizirata. Posebnega pomena v pogodbi je določilo, da veljajo obveznosti o medsebojni pomoči med Francijo in Turčijo tudi za Balkanski polotok. Iz tega določila je razvidno, da je tudi Francija pripravljena z vsemi sredstvi in silami ohraniti sedanje stanje in mir na Balkanu. Velike zahteve ameriških Združenih držav od Nemčije. Pred ameriškim zveznim sodiščem v Njujorku je bila te dni obsojena nemška država na 50 milijonov dolarjev globe in odškodnine za dve tovarni streliva, ki so ju ob začetku svetovne vojne pognali v zrak nemški vohuni. Preiskaa se je vlekla 20 let in so ugotovili, da so vohuni delali po nalogu tedanjih nemkih oblasti. Nemška vlada obsodbe ni priznala. Američani pa nameravajo zapleniti za kritje globe nemško državno imetje, ki ie naloženo v Ameriki.