-   152   -
 Hiše in hišno  orodje  starih
Slovanov.
Hiše starih Slovanov so bile sostavljene iz štirih sten , ki so bile ali lesene, ali spletene ali pa zidane. Luknje so zamašili z maham, ometali z blatam. Apna niso poznali.
Pokrivali so hiše s slamo, bičevjem in steljo, kakor revni še dan današnji.
Prostor med streho in štirimi ste'nami hiše so imenovali J?izba." Stropa ni bilo. Mi imenujemo zdaj izbo večidel prostor med stropam in streho , ali stanico pod streho. Novejši slovenski pisavci pa imenujejo po izgledu Rusov in Poljcov izbo vsako sob o ali stanico (čimer).
Zraven izbe je stala e um na ta, to je hramba za potrebne reči.
Ob steni okrog- in okrog je bila klop, ki so ji lava *) rekli. Njih miza je bila stol, okoli kteriga so na tleh sedeli. Toraj pravijo Hrovatje mizi se stol.
Ker se beseda „peč" v v si h slovanskih jezikih najde, se vidi, de so stari Slovani že tudi peči imeli. Dimniki pa jim niso bili znani. **)
Iz hiše viditi, so prebili skozi steno nekoliko okroglih lukinj, toliko, de se je mogla glava skozi pomoliti. Tako luknjo za oko, ali zavoljo podobe očesa so imenovali okno. — Še dan današnji vidiš na kmetih okna, de se komaj glava skozi nje pomoli. Tode to ni zdravo: hiša je tamna in nezračna, toraj nezdrava.
Ležali so stari Slovani na tleh na slami ali ste-
lji.   To spričuje beseda postelja.   Desiravno so naše
postelje drugačne, je staro ime vender ostalo.
(Vedež).
—   153   —
v
*) Serb pravi »lava«, Polje »lava«, Rus »lavka«, Ceh »lavice.« V Bohinj i na Krajnskim pravijo »leva« zidanimu zapečku zraven peci, kjer luč (treske) hranijo. (Glej Linharta II. zvez. str. 801.)                                 Vred. Vedeža.
**) Zali Bog! de še zdej vsaka hiša nima dimnika, in de so tedej v tem naši Slovenci še zmirej po stari ajdovski šegi!
Vred. Novic.