16. AVGUSTA 1973 — ŠTEVILKA 31 — LETO XXVII — CENA 1 DIN j ^SILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE ^ KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Planina pri Sevnici ZADNJA IZMENA Mudili smo se v brigadi na Planini. Tam je zdaj že peta izmena delovne akcije »Kozjansko 73«, ki gradi Kozjancem cesto. Na Planini se mude mladi iz Prekmurja in Koroške, čeprav so na solidarnostni delovni akciji šele tri dni, so pričeli z de- lom tudi v prostem času. Ustanovili so več interesnih komisij, ki so si že zadale prve naloge. Na prvi seji konference bri- gade so sklenili, da bodo v soboto, 15. av- gusta organizirali udarni dan. Povabili so mladince iz Murske Sobote, Šentjurja, sa- moiniciativno pa se je prijavila mladina iz Velenja. Tako bo v soboto delalo ves dan okrog 140 mladincev m brigadirjev. Zvečer ob šestih bodo prižgali taborni ogenj. Ob njem pa bodo imeli kulturni program. Da se bodo med sabo Čim bolj spoznali, bodo poskrbeli planinski mladinci s plesom v mladinskem klubu, ki jim ga je pomagala urediti četrta izmena brigadirjev. S to, peto izmeno mladih se bo na Kozjanskem letos zaključila delovna akcija »Kozjan- sko T3<' in prav od njih je odvisno, kako se bo zaključila. Peta i2mena brigadirjev obljublja, da bodo poskusili doseči vsaj takšne rezultate kot jih je četrta izmena, ki je bila ena najboljših do zdaj. MAJDA S. fefe šolstvo ^ je začetek šolskega ^ še malo odmaknjen, ujaj pa vsi, ki imajo skrbi niso povsem hladni j novim šolskim letom, fgarne so polne. Nekaterih i^kov še ni. Stroški bo- reliki. Upanj mnogo. Pe- l(šlcih prstov navzgor kot Jjorilo in želj prav tako. ojsko stran vznemirjenja iončanih počitnicah pred- fljajo praktične skrbi, jnejše analize pa bodo sevale razmere v posamez- , stopnjah šolanja. Kaj to pričakujemo novega v CTem in srednjem šol- [? Kakšne kakovostne eir.embe v organizaciji pe- škega dela? Kako bodo v ffiivih pristopili k uresni- i zastavljenih nalog iz la- B letos sprejetih mnogih ibenih dokumentov? In ne kancu .— kako se bodo i uvajanja ustavnih spre- b in delavske kontrole? ko prej pa ostane eno d temeljnih vprašanj še ■ej odprto — kako doseči iKjo kakovost vzgojnoizo- ievalnega dela. I celjsko območje pa ni malo nepomembno, da a v jeseni nadaljevala z delom oddelek višje comske komercialne in Ifr-ek pedagoške akademi- oba v Celju. V našem itku smo že večkrat zaipi- ' da so napori za "fizacijo in delo višje- »Istva na celjskem ob- nujno potrebni. Nare- Wf Jih družbeni, ekonom- P predvsem praktični, razlogi. življenje J oddelkov potrjuje, da je * Odločitev o ohranitvi J^Rs dela v celoti upravi- *• Celjska regija bo do- l^rokovnjake z višjo izo- *0 2a področje šolstva in -fciale z domačih tal. ?^ letos. Ali ni to pri- * dogodek v prizadeva- ?^'jskega območja? "^^seljiva so nadaljnja ^ v organizaciji višjega Celje bi naj že pri- ^ leto poleg pedagoške- ekonomsko-komercial- " oddelka odprlo na po- L nudbo mariborskega zavoda t-udi oddelek višje pravne šele. Možnosti za doseganje višje izobrazbe, za tvoren prehod iz srednje šole na viš- jo stopnjo bo neboleč. Nebo- leč z več plati. Najpomemb- neje pa je to, da raste števi- lo študentov, ki so neposred- no povezani z domač-m oko- ljem, z matičnimi občinami in gospodarskimi organizaci- jami. Kal znanja se bo lahko razrasla v nenehnem dotiku z družbeno bazo šolskega in nešolskega okolja. To je se- veda najčistejša voda na mlin uresničevanju družbenih do- govorov o kadrovski politiki. V celjski regiji so že pote- kali razgovori o dogovorjeni razpršitvi višjega šolstva v oibčinah. Nekateri menijo, da bo Celje ostalo predvsem pri pedagoških in eikoncmskih smereh. Velenje pa bi naj razvijalo tehniške smeri. V prihodnjem šolskem letu bo v Celju začel z delom odde- lek višje pravne šole. Vseka- kor pa glede na razvoj celj- ske industrije ne moremo pu- stiti vnemar položaja tehni- ške šole in njenih možnosti, da se razvije v višješolski tehniški center. Seveda bo pottrebno znotraj celjskega območja dogovoriti poti raz- voja višjega šolstva. To, kar imamo sedaj, da Velenje raz- mišlja tako, Celje pa druga- če, ne vodi nikamor. Ustano- viti bi morali regionalno sa- moupravno interesno skup- nost za višje šolstvo. Njena funkcija ne bi bila samo za- gotoviti ustrezna sredstva za delo oddelkov višjih šol. Pač pa naj bi usklajevala intere- se in stkala tako mrežo od- delkov višjih šol oziroma bo- dočega višješolskega centra, ki bi najbolj zadovoljila po- trebe območja. "V tem dogovoru mora najti naivJdneiše mesto gosnodar- §tvo območja. Res zaradi ne- jasnih poti prihodnjega raz- voja nekaterih gospodarskih vej ni mogoče popolno načr- tovati razvoja in kadrovskih potreb. Vendar pa se vsaj v zasnovah ve, kako in kaj. J. V. Občani Šentjurja praznujejo svoj občinski praznik, p.faznujejo ga v spomin, ko so partizani napadli Planino. Sleherni praznik pa je vedno tudi obeležen z delovnimi zmagami. Tudi le- tošnji praznik Šentjurja bo potekal' v znamenju novih pridobitev, novih delovnih zmag. In ravno tega je treba čimveč, da bodo tudi občani te občine hitreje krenili na pot uspešnega razvoja. Treba je novih delovnih mest, da bo še več delavcev stalo za modernimi stroji^ tako kot stoje ti trije delavci v ALPOSU. (Foto: BERNI STRMČNIK) PRIREDITVE OB PRAZNIKU že osmega julija so v Šent- jurju pričeli s proslavami v počastitev občinskega prazni- ka, ki ga praznujejo 18. avgu- sta. Praznik so si izbrali v spomin na leto 1944, ko so partizani osvobodili Planino pri Sevnici. Prejšnji teden smo se mu- dili v Loki pri Zusmu, kjer bodo letos praznovali praz- nik občine. V Loki si priza- devajo dati kraju čim bolj svečan videz. Pred šolo smo našli otroke in Poldko Zendz- yanovsky, ki nam je povedala, da preurejajo šolo. Fasado so že, notranjost pa bo gotova do praznika. Na centralni proslavi bodo sodelovali tudi pionirji z nekaj recitacijami. Posebno pa so veseli, saj bo- do prav na občinski praznik postavili temeljni kamen za novo šolo v Loki, ki so je res potrebni. Saj se zdaj otroci šolajo v res neugod- nih razmerah. Gasilci so pre- uredili tudi gasilski dom, ta- ko da dobiva Loka res praz- nični videz. V soboto, 18. avgusta bodo mladinci prižgali kresove in zvečer bo v Loki kulturni program, ki ga bo izvedla kulturna skupina iz Dobrine. Mladina pa bo pripravila tudi tovariško srečanje z brigadir- ji pete izmene delovne akci- je »Kozjansko 7.3«. V nedeljo, 19. avgusta pa bo svečana proslava občin- skega praznika z naslednjim programom: že ob osmi uri bo nastop godbe iz Šentjur- ja, nato bo vaja partizanske enote. Ob desetih bo sveča- na seja družbeno-političnega zbora, podelili bodo tudi na- grade »18. avgust«. Ob enaj- stih dopoldne bodo vgradili temeljni kamen za novo po- družnično šolo, nato pa bo ogled razstave NOV v učilni- cah stare šole. Popoldne ob dveh bo izročitev nove m.o- tome brizgalne, nakar bo sle- dilo tovariško srečanje. MAJDA S. SEZONSKO ZNIŽANJE 20—50 % ženska, moška In otroška konfekcija — športna konfekcija — žensko, moško perilo, kopalke in pletenine, usnjena galanterija '1 obutev OD 1. DO 21. AVGUSTA 1973 z urednikove mize Huda suša. V redakciji namreč. Trije na dopusUi. Dva se že od- pravljata. Dominika Poš v bolnišnici. Pa tudi Zdenko hoče obiskati virus gripnega razpoloženja. Ostala nas je majhna četica vojakov, ki čaka okrepitve. Zato, dragi bralci, čakam mnogo pisem. Največ o tem, kako ste se pojezili kje na dopustil. Ali pa doma. O tem, ali imajo tudi vaši žepi vse večje luknje. Naše vrle kmete, ki žele obilen sad, pa prosim, naj si vendar utrgajo toliko časa in povedo, kako kaže letina. Tudi dopisnikom klic v sili — manjka nam kratkih, prešernih, počitniških zapisov. Izjav. Intervjujev. Vsem šentjurčanom pa ob občinskem prazniku čestitka. Res, ve- lika, iskrena čestitka, da bi šentjurska občina še hitreje premagovala vse hibe nerazvitosti. Vaš urednik 2. stran — NOVI TEDNIK 16. avgust 1973 ^ > Golovec Iniciativni odbor, ki ga je celjska občinska skup- ščina imenovala za pripra- vo gradnje gospodarskega, rekreacijskega, športnega in centra na Golovcu, se je prejšnji teden prvič sestal. Začetek torej, ki vendarle obeta, da se bo na Go- lovcu nekaj premaknilo. Člani iniciativnega od- bora, sestavljajo ga znani gospodarski in družbeni delavci, so poudarili, da morajo objekti na Golovcu zrasti iz solidarnostnih na- porov vseh Celjanov. Ne le gospodarstva. Taka odloči- videna. Kajti objekti na na golovškem prostoru bodo namenjeni mnogim dejavnostim — gospodar- stvu, športu, kulturi, tu- rizmu in rekreaciji, poli- tičnim akcijam in še če- mu. Prav ta pisana namen- skost pa seveda zahteva napore vseh celjskih de- lovnih sredin, da so ude- ležene v organizaciji, v delu in pri iskanju finanč- nega pokritja. Pred posebno nalogo bo- do nedvomno sindikalne podružnice. Izpeljati bodo morale konkretne delovne akcije. Zbiranje sredstev. Raznega odpadnega mate- riala. Vse, kar bo omogo- čilo čimhitreje zbrati do- volj sredstev za pospeše- no gradnjo. V naporih za Golovec ne bi smel nihče ostati ob strani. Iniciativ- ni odbor zasluzi polno podporo, sodelovanje in razumevanje. Takoj ko se bo odbor konstituiral, iz- volil predsednika in začel snovati poti za realizacijo celotnega projekta, bi mo- rala steči akcija tudi v vseh delovnih sredinah. V tovarnah, podjetjih, šo- lah, na terenu. Vsepovsod. Posebej pa med neposred- - Gospo- darstveniki, športniki, kul- turniki, gostinci — vsi se bodo morali tvorno vklju- čiti v akcijo. ■ Iniciativni odbor za gradnjo objektov na Go- lovcu se bo vnovič sestal v prvih dneh septembra. Takrat bo že moral kon- kretno spregovoriti o or- I ganizacijskih in finančnih pripravah. Potrebno bo ustanoviti podjetje v iz- gradnji. In še razširiti krog vseh, ki bodo morali solidarno sodelovati v ce- lotni uresničitvi projekta. Rečeno je bilo, da bo pr- va hala na Golovcu stala že letos. Vemo, da ne bo. Nato je bilo obljubljeno, da bo na začetku letošnje- ga sejma obrti vgrajen te- meljni kamen na Golovcu Iniciativni odbor bo mo- ral res pohiteti z delom da ta kamen bo. Mora biti. Drugače se bo Go lovec oddaljil. . Pred javno razpravo Priprave za javno razpravo o novi zvezni in novi repu- bliški ustavi ter izhodiščih za nov občinski statut so po- dobno kot v drugih občinah tudi v Celju že stekle! Ta največja politična akcija le- tošnjega leta, akcija trajnej- šega pomena, terja polne angažiranosti vseh družbenih dejavnikov. Od samoupravnih institucij do vseh družbeno političnih organizacij. Da bi zvedeli kaj več o tem, kako so stekle priprave v Celju in katere naloge v zvezi s tem še predsbojijo, smo za nekaj odgovorov na- prosila predsednika Občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi v Celju, JAN- KA ŽEVARTA. VPRAŠANJE: Kakšen je bil dosedanji potek priprav na javno razpravo o novih usta- vah in občinskem statutu ter katere naloge na tem pod.roč- ju še obstajajo za naslednje dni. kolikor nas še loči do za- četka javne razprave v Ce- lju? ODGOVOR: Podobno kot v drugih občinah, smo se tudi mi odločili, da bomo z orga- nizirano javno razpravo pri- čeli prve dni septembra in jo seveda, kar zadeva zvezno in republiško ustavo, zaključili do 15. oktobra. Za ta.ko ča- sovno obdobje smo se odlo- čili iz dveh razlogov. Prvič, ker želimo k razpravam pri- tegniti kar največji krog de- lovnih ljudi v občini. In dru- gič, ker želimo razpravo o zvezni in republiški ustavi povezati o tezah, oziroma vsaj delovni zasnovi novega občinskega statuta. Pričakuje- mo, da se bo gotovo največ vprašanj nanašalo na konkre- tizacijo ustavnih sprememb v temelinih organizacijah zdru- ženega dela, v krajevnih skurinostih in seveda v obči- ni. Taka in podobna vpraša- nja bi ostala najbrž brez od-, govora, če do pričetka javne razprave ne bomo uskladili in dogovorili vsaj okvirna stali- šča glede organizacije, struk- ture in delovanja bodočega skupščinskega, komunalnega in delegatskega sistema. VPRAŠANJE: Poleg zelo konkretnega programa Javne razprave, ki ga je že osvojil "koordinacijski odbor, ki toč- jio določa, kje in kdaj bodo posamezne razprave ozijoma sestanki, je socialistična zve- za že organizirala nekatere razgovore z namenom, da se posamezna vprašanja iz ustavne problematike bolj po- globljeno obravnavajo. Kate- ra vp.rašanja so bila v teh razgovorih v ospredju? ODGOVOR: Ti razgovori oziroma razprave, ki smo jih že in jih bomo še organizira- li, so res namenjeni poglob- ljeni obravnavi posameznih ustavnih določil, še posebno tistih, ki opredeljujejo p>olo- žaj delovnega človeka in ob- čana v njegovih temelinih sa- moupravnih skupnostih in se- veda tudi v občini. V ospred- ju so torei bila doslei vpra- šanja, kaj je treba spremeni- ti, drugače postaviti, da bodo delovni liudje in občani res- nično lahko izražali in ures- ničevali svoje interese. In ka- ko izoeliati delegatski in skupščinski sistem, da se ta nit ne bo pretrgala vse do re- publiške in zvezne skupščine. VPRAŠANJE: Pred nekaj dnevi ste imeli razgovore na sedežu občinske konference SZDL s predstavniki nekate- rih, po številu pz-ebivalstva največjih krajevnih skupno- sti. Ali je bil tudi ta razgo- vor posvečen prav tem vpra- šanjem? ODGOVOR: Da, dalj časa že namreč ugotavljamo, da ima- jo nekatere mestne krajevne skupnosti, ki so tudi po šte- vilu prebivalcev najmočnejše, precejšnje težave z akcijami, ki zahtevajo aktivizaciio in pritegnitev večjega števila ob- čanov. Najbrž ni problem v tem, da prav tu stanujejo lju- dje, ki ne bi imeli interesa in potreb po skupnem sodelova- nju, ampak je osnovni pro- blem gotovo v tem. da oni težko pridejo do nas in ob- ratno, da mi težko pridemo do njih. Skupno smo ugoto- vili, da lahko izhod iz te in take situacije iščemo le v dveh smereh. Da znotraj ta- kih krajevnih skupnosti r>oi- ščemo dodatne oblike samo- upravnega povezovanja in or- ganiziranja, ki bodo biižie ljudem, oziroma da z ob'^f>rii razpravljamo o spremembi območij, ki jih t.e krajevne skupnosti TX>krivajo. želimo, da bi se občani v nredstoleči javni razpravi ot^r^delili tudi glede teh predlogov. RoTiofovor -Dripravil BERNI STRMf^NTK ?!?!?!? V tej številki Novega te- dnika smo vam, dragi bralci, želeli posredovati tudi obsežnejšo reportažo s praznovanja Dneva hme- ljarjev, ki je bilo minulo nedeljo v Braslovčah. Re- portaže ni! Ni pa je zavo- ljo tega, ker organizatorji niso omogočili našemu no- vinar,iu, da bi prišel na prireditveni prostor ... Jubilej: ŠmMARICl Marica Frecetova, spo- meničarka, revolucionar- ka in ugledna družbena delavka zagotovo ne bo za- merila, če smo indiskret- ni in povemo, da je ravno na današnji dan pred šest- desetimi leti zagledala luč sveta, na katerem .oega kot dobrega, vendar pa ni m koli niti za trenutek po- pustila v želji in prizade- vanju, da bi bil svet bo- ljši — v kar tudi verjame Rodila se je v zelezni- čarski družiiii, katere naj- večje bogastvo je bila ko- pica otrok. Otrok, ki so bili ješči, vedoželjni, ob- čutljivi za vsako krivico, nežni do najbližnjih in soljudi, trdi in nepopustlji- vi pred sovražnikom.. Marica, ki jo je veselilo, da bi .bila pedagog, je mo- rala v trgovino za pult. Toda tudi tu je imela sre- čo, prodajala je knjige, ki jih je tako rada prebirala Tudi vzgojiteljica je po- stala, seveda čez leta, ko je opravila vrsto težavnih življenjskih izpitov. Prve- ga, ko je leta 1941 sodelo- vala v središču odpora, ko je bila Frecetova hiša zbi rališče revolucionarjev ilegalcev in ko je bila sprejeta v partijo. Drugi izpit je naredila v gesta- povskih zaporih. To je bii izpit iz mMlka in nepopu- ' izpit je bil pregnanstvo — tabo- rišče. Po vojni je Marica Fre- cetova bila najprej na če- lu oddelka za ugotavljanje vojnih zločinov. Mnoge krvoloke je na svojo ne- srečo poznala osebno. Ko je bilo to delo opravljeno, je načelovala v celjski ob- čini za- zdravstvo in soci- alno varstvo, dolgo a. pa tudi prosvetnemu kulturnemu gibanju. ' Ena od najbolj nih potez Marice Fre^^. ve je, da nikoli ni hii^ ka, zaprta, enostranl če je bila kot druiil delavka dosledna, ko^, ventna, je znala 'razi^^ tudi svojo dobro cgfj razveseljevati ljudi oj^ sebe, ko je bil čas m in kraj primeren. S sm jim igralskim t-cilentovi,^ kolikor ji je čas dopusti uspešno služila celjski Ti liji, ko je le-ta bila i vrhuncu amaterskih dosa kov v vsem obdobju jj vojni. I Tudi danes je Marica a tivna. Aktivna je v ia čevskih vrstah, predvsa pa v odborih SZDL i družbeno aktivnost žct^ od občine do republiškil vodstva. 1 Ker je trenutno na i tavanju, ji želimo sreči pot in vrnitev, name^ šopka rož pa kopico brih želja. J J. KRAŠOVi Usta vno kramljanje čeprav že kar lep čas dovolj glasno govorimo o samoupravljanju v orga- nizacijah ■združenega de.a, z ustanavljanjem temelj- nih organizacij združene- ga dela vseeno kasnimo. Ponekod so počasni iz bo- ječnosti, drugje iz nerazu- mevanja, morda K.J2 tudi zavestno. In vendar slo- venski ustavni osnutek vseeno jasno določa — da je temeljna organizacija združenega dela TEMELJ- NA OBLIKA zdrmenega dela. V njej delavn nevo sredno in enakopravno uresničujejo svoje družbe- noekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vpra- šanjih svojega družbeno- ekonomskega položaja. Stavek v ustavnem be- sedilu je kompliciran. Ve- mo pa, o čem govori. Tu- di to vemo, da naj bi te- meljne organizacije zdru- ženega dela spletle boga- tejši samoupravni čut de- lavca. Kako v praksi snu- jejo to gradnjo hišne sa- mouprave od spodaj na- vzgor, je kajpak težko reči. Rešitve so različne. Tako v kolektivu, ki za- posluje 3000 delavcev, razmišljajo o dveh TOZD. V drugem, kjer jih dela 1500, pa jih bodo ustano- vili pet ali šest. Krivično bi bilo le po številu zaposlenih oceniti modrost in pravilnost od- ločitve o številu temeljnih organizacij združenega de- la. Bržčas tudi drži, da sedanja samoupravna iska. nja niso lahka. Še pose bej, ker morajo priprav- Ijalci osnutkov statutov, samoupravnih sporazumov in drugih aktov zelo na- tanko določiti razmerja, pravice, dolžnosti. A vse- eno še ni v celoti dospe- la misel o razširjanju po- lja samoupravnega življe- nja. Število predlaganih TOZD v delovnih kolekti- vih je navzlic vsemu eno izmed meril, recimo, sla- bo razumljivega ustavnega utripanja. Odkrijmo nekaj bojaz- ni, ki povedo, da smo v pripravi novih samo- upravnih aktov premalo izvirni. Preveč pod vti- som dosedanjih izkušenj. In malce skeptično nav- dahnjeni, češ da urejamo obliko, vsebine pa ne. A je morda bolj res nekaj drugega. Edvard Kardelj je v svojih TV intervjujih de- jal, da »mnoge hibe v dosedanjem razvoju sa- moupravnih socialističnih proizvodnih odnosov izvi- rajo iz labilnosti delavče- vih pravic in dolžnosti glede razpolago nja z do- hodkom združenega dela«. Tej misli o preslabi ali premalo izraziti fkonom- ski kontroli delavca nad dohodkom smo v zadnjem času vsi pritrjevali kot dobremu šlagerju politič- ne sezone. Ko je stekla beseda o samoupravni de- lavski kontroli, pa smo razgrnili ves šop zuna- njih tirov, po katerih se vozi delavčev denar, a ta zanj ne ve dobro Ali pa ne sežemo v srž problemov že s tem, če priznamo, da »začenja de- lavčeva neposredna eko- nomska kontrola slabeti celo v njegovi delovni or- ganizaciji?« Delavec je imel že se- daj vse formalne pravice, da izpelje to temeljno, za- res neodtujljivo pravico — da razpolaga z dohod- kom, se pravi z rezultati svojega dela. Ugotovili smo mnoge hibe v izpol- njevanju te pravice in dolžnosti. Razraščanje sa- moupravnih možnosti v temeljnih organizacijah' združenega dela naj bi seveda preraslo stare do- sedanje poti. Prav zato se vrnimo k misli, ali res menjamo oblike samo- upravnega življenja, vse- bine pa ne. V tem trenut- ku je stvar taka, da si globine vsebinskih spre- memb premalokrat pred- očimo, o oblikah pa pre- malo razmišljamo. O obli- kah samoupravnega življe- nja v organizacijah zdru- ženega dela namreč. Prav zato moramo sledi- ti vprašanju, ali poglavje o samoupravljanju v or- ganizacijah združenega de- la nudi dovolj oblik za uresničevanje delavčeve samoupravne vloge. Res- da konkretno življenje da- je različne odgovore o oblikah samoupravnega de- lovanja. Toda ustavni os- nutek nekam plaho doda- ja v 114. členu, da lahko s samoupravnim sporazu- mom ustanovijo v delovni organizaciji, sestavljeni or- ganizaciji združenega de- la, v organizaciji poslov- nega združevanja poleg delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja» tudi SKUP- ŠČINO ALI KONFEREN- CO SAMOUPRAVLJAV- CEV. Ta konferenca sa- moupravljavcev bi bila organ upravljanja, sestav- ljena pa bi bila po dele- gatskem načelu. Razen delavskega sveta in samoupravne delavske kontrole (če ne štejemo zbora delovnih ljudi _ i" referenduma) bi imeli to/! ko v organizacijah zdrVf ženega dela še konferen- co samoupravljavcev - kot važnejše oblike samo- upravnega ,odločanja de- lavcev. Ustavni osnutek!" lahko navrgel vsaj še eno možnost — ne samo, dn LAHKO ustanovijo v lektivih konference samo- upravljavcev, temveč dn^ morajo snovati tudi drug' organe ali oblike, ki volje in dela delavcev. So. do zagotovile najpopolnef še izražanje samoupravne že dalj časa živahno od- meva, za primer, misel c informativnih samoupm^^ nih skupinah. Morda bo- do kje zapisali v stat^ določilo o splošnem zbo^^ organizacije združene?'j dela, namesto o pol^^^^' nem aktivu in podo^^'^ Upravičena je boja^^'^' da bomo prezadovoljrii ustanovitvijo nekaj več i' meljnih organizacij zdr^ ženega dela. Pozabili P bomo, da z delavslci^ svetom TOZD vendar_ > niso izčrpane vse možn ' sti raznovrstnosti ob}'''^ . samoupravne tvornosti delovnih okoljih. JOŽE VOLFAl^^ mm ČEZ CESTO ^ 16. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 Razgovor ob prazniku občine Šentjur NA MIZI NEKAJ VEČ Predsednik šentjurske občine Vinko Jagodic o letošnjem slavnostnem ,,pogrinjku'' Vsak praznik merimo po omizju, kajti še vedno je telesni blagor najvažnejši od vseh počutij. Res je, da človek ne živi samo od kruha in za kruh, res pa je tudi, da od vsega, kar človek počne, edino brez jirane ne gre. Kruh, obložena miza, kako obložena, to je samo simbolično izhodi- šče za razgovor ob prazniku, ki ga. v spomin na 18. avgust 1944 praznu- je šentjurska občina. Pred 29. leti je na ta dan Kozjanski odred v jurišu zavzel Planino in jo do konca vojne ni spustil iz rok. Takrat se začne na tem območju razvoj ljudske oblasti, partizanskega šolstva. Takrat je bilo Kozjansko pojem posebne vrste bogatijo. Pod svobodnimi stre- hami in pod svobodnim nebom je zmesni domač kruh nekajkrat bolj teknil in ljudje so ga delili s partizani, delavci iz mest. Sedla sva za mizo, na njej je bila kavica, in pomodrovala ... NOVI TEDNIK: Šent- jurska občina je med ti- stimi, ki so po spoznanju da so na slovenskem raz- vita in manj razvita ob- močja, dobile status manj razvitih. Se je od takrat sem kaj premaknilo, je na skupni mizi, da se izrazim simbolično, kaj več, kot je bilo pred leti? VINKO JAGODIC: Pre- miki nedvomno so, zlasti na področju gospodarstva. Gotovo smo ravno zato, ker je slovenska družba spoznala nujnost pomoči manj razvitim, bili delež- ni kreditov, ki jih je Lju- bljanska banka namenila našemu gospodarstvu. Gre za naložbe v Alposu, v Tovarni lahke obutve, v lesni industriji Bohor, v Elegantu. V zadnjih dveh letih so te naložbe znašale 25 milijonov ali pnaltretjo staro milijardo. NOVI TEDNIK: Kaj te naložbe redvsem prinašajo. Rečeno je bilo, da je ne- razvitosti treba pomoči predvsem z odpiranjem no- vih delovnih mest? VINKO JAGODIC: Zapo- slovanje je brez dvoma va- žen dejavnik, vendar ne edini. Veseli smo lahko, da vlaganja, o katerih sem govoril, prinašajo tudi več- ji skupni dohodek, da bo gospodarstvo v občini aku- mulativnejše. To mora biti, zlasti, ko bo enkrat tudi infrastruktura odprla ob- čanom svet. NOVI TEDNIK: Kako to mislite? Bi morda bolj na- zorno povedali? VINKO JAGODIC: Po le- pih cestah bo za občane kak kilometer več nepo- memben. Zgodi se lahko, da bi občani vozili mimo nizkoakumulativnih tovarn v občini tja, kamor bi jih vabil večji zaslužek. Mo- ram povedati, da glede de- lovne sile v občini ni veli- kih rezerv, da pa po drugi strani ne moremo obdržati dobrih strokovnjakov, ker enostavno v občini še ni dovolj možnosti razvoja in napredovanja. NOVI TEDNIK: Se je občina Šentjur premaknila na lestvici občin v Slove- niji, razvrščenih po razvi- tosti? VINKO JAGODIC: Ne, ni se. Za kaj takega bi bil potreben kak gospodar- ski boom, vzemimo kakš- no »Gorenje«, ali pa privi- legij na račun kakšne dru- ge občine. Torej preskoka ni. Razen v strukturi pre- bivalstva. Kmečko prebi- valstvo je zdrsnilo od 52 na 39 odstotkov. NOVI TEDNIK: Kdaj bi občina prekoračila usodno mejo nerazvitosti? VINKO JAGODIC: Razli- ke bodo vedno, ali vsaj še zelo dolgo. Cilj je, da bi si škarje te razlike ožile. Mi bomo, kdaj, je veliko vprašanje, stopili v druž- bo razvitih, ko bomo ime- li tak narodni dohodek, takšen odstotek zaposle- nih, kot ga ima občina, ki je v Sloveniji na 40. me- stu. NOVI TEDNIK: In kate- ra je to? VINKO JAGODIC: To je občina Slovenske Konjice. Ravno za enkrat nas pre- kašajo v narodnem dohod- ku na prebivalca. Toda to bo težka pot. Ne rečem v centrih, kot je Šentjur, tu bo hitrejše napredovanje, toda zunaj središč, tam se ne bo tako hitro premak- nilo, razen.,. NOVI TEDNIK: Rekli ste razen. Je tudi na vasi to možno? VINKO JAGODIC: Je. Nekoč sem računal, koli- ko bi lahko kmetijstvo več dalo. V kmetijstvu so še rezerve. Letno povečanje kmetijske proizvodnje bi vrednostno izj-aženo moglo biti tudi po 10 odstotkov, to pa je pol stare milijar- de letno. Koliko to pome- ni, če bi ta denar bil vlo- žen spet v modernizacijo kmetijstva, v ceste, vodo- vode, izboljšanje energeti- ke. Seveda je pogoj dru- gačna družbena pomoč za začetni zagon. To pa so krediti, večji in ugodnejši. Predvsem pa drugačen od- nos do kmeta. Ne moremo storiti kaj pomembnejše- ga, dokler se do kraja ne odpovemo politiki ustvar- janja tudi na račun kmeta. NOVI TEDNIK: Kmeč- ko prebivalstvo, - kot pra- vite, se je zmanjšalo? Se bo ta proces še nadaljeval? Koliko kmetij v občini bi naj bilo, da bi kmetijstvo dajalo toliko kot daje, ozi- roma več, da pa bi kmet- je dosegli delavcem ena- kovreden standard? VINKO JAGODIC: Naj- prej, da se razumemo, pa- del je odstotek čistih kmetov, povečal pa odsto- tek mešanih kmetij, kjer so gospodar ali drugi čla- ni tudi zaposleni v gospo- darstvu. V občini je 930 čistih kmetij od 2.400 go- spodinjstev. Računamo, da bi 500 do 600 čistih, toda okrepljenih kmetij imelo življenjski prostor v ob- čini. Kmečko prebivalstvo, spet mislim na čiste kme- te, bo v dveh, treh letih zdrsnilo na 30 do 29 od- stotkov. NOVI TEDNIK: Prej ste omenili infrastrukturo: ce- ste, energetiko, vodno oskrbo. So tu tudi zado- voljivi premiki? VINKO JAGODIC: Pre- miki so, vendar niso do- volj hitri. Nismo potrpež- ljivi. Cesta Šentjur—Plani- na dobro napreduje, manj odsek proti Sevnici. V Dami je nas bo zagotovo povezal priključek na hi- tro cesto. V hudih težavah bomo ostali z občinskimi cestami. Za te je zakon, ki nam določa sredstva, močno krivičen. Imamo okoli 200 kilometrov ob- činskih cest. Zlasti so važ- ne ceste, ki povezujejo večje kraje. Na primer iz Slivnice v Kozje, iz Pro- seniškega v Šentvid, iz Slivnice v Sodno vas, iz Šentjurja v Sv. Jakob. Te bomo morali v razmeroma kratkem obdobju rekon- struirati. Hude zadrege in nevšečnosti so š telefon- skim omrežjem in kvali- teto uslug. Zdaj, tako ka- že, bo to hitreje urejeva- no. Glede energije, zlasti industrijskega toka smo v občini hudo na tesnem. Kar pa zadeva oskrbo z vodo, je na konju edino Planina, vse ostalo je do- besedna suša. NOVI TEDNIK: In po- dročje nadgradnje, druž- bene službe, takoimenova- ni družbeni standard? VINKO JAGODIC: Tu smo najbolj bosi. Pred- vsem na področju vzgoje in izobraževanja. Letos smo v občini dobili prvi vrtec, v Šentjurju je. Ta sprej- me pod streho 120 do 2400 predšolskili oti-ok, kolikor jih je. povprečno v občini. Nove šole potrebujejo v Loki in Ponikvi, dogradit- ve v Šentjurju in Slivnici. Izobraževanje bi moralo zajeti tudi odrasle, na de- lovnih mestih, ne glede na to, da smo že zdaj rezer- vat za kadre. Potem je tu kultura. Imamo bogato kulturno preteklost, Rif- nik, Ipavce, Slomška, Ko- cena itd. Vse to potrebu- je sredstva, da se ne bo zgodilo, kot se je s Koce- novo domačijo. Velikim rojakom smo dolžni ix>sta- viti pomnike, živečim ob- čanom kulturne hrame. Predvsem v Prevorju in Dob ju potrebujejo tak prostor za kulturno in društveno delo. In če bi začel še s problemi teles- ne kulture... saj bi ne bilo konca razgovora. NOVI TEDNIK: Kot predsednik dolgočasja ne boste pasli. Ste že drugič župan. Vemo, da to ni lahka dolžnost — vendar povejte, kaj vas pri vašem delu najbolj veseli in za- dovoljuje? VINKO JAGODIC: To, da se vendar kaj premika. Predvsem pa to, da so ob- čani pripravljeni sodelova- ti, da so pripravijenl tudi kaj žrtvovati za to, da se premika, da se razvija nji- hov kraj in občina v ce- loti. Izrabljam priložnost, da se občanom za njihov trud in pobude zahvalju- jem in jim zaželim srečen praznik in usp>ehov v pri- hodnje. JURE KRASOVEC OBČANOM ŠENTJURJA ČESTITAJO OB OBČINSKEM PRAZNIKU SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR . IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE lakaj tako? Celjski trgovci so se strogo domenili, da po- 'fošnik vrečk ne bo dobil več zastonj. Nekaj pa [^ora odšteti za polivinilasti izdelek, če hoče kup- j^no blago varno prinesti domov. Ali je to prav ne, prepustimo razsoji naših vrlih trgovcev, •^^jti vrečke so dragocen in vsega spoštovanja ^^en artikel. Tako vsaj menijo v celjski Planiki, Pfodajalni čevljev. Ce boste morda vrečko nujno Potrebovali in bi jo želeli pri njih kupiti, vam bo Pfodajalka modro odgovorila: Pri nas jih dajemo ^Pcu, ki kaj kupi, zastonj. Prodati pa vam no ■Moremo nobene. *n če boste še tako v zadregi, vam to ne bo Pj^^v nič pomagalo. Vrečke v Planiki ne morete ^Piti. Pa je vseeno, ali ste turist, domačin, po- mnik ali kaj drugega. Ali ne kaže to na pomanj- ^Je prijaznosti? , Cvetko drugačne narave pa smo utrgali v TT .''•'.iu na celjski železniški postaji. Za rezervacijo 1^'^nočišča v hotelu B kategorije v Beogradu vam ^^^^ zaračunali tri stare tisočake. Namesto v hote- kategorije pa se boste jezili nad turističnimi j^'^»&ami v C-ju. Razlika, ali ne? In visoka tarifa ^labo opravljeno delo. k. najbrž vse to sodi v naš letošnji turistični »m! KONEC PRAHU V KONJICAH Vse kaže, oa boao velike gore prahu, ki ga dvigajo tež- ki kamioni, naloženi z gradbe- nim materialom za hitro ce- sto Hoče—Leveč skozi vasi Žiče in Draža vas pri Slo- venskih Konjicah, verjetno kmalu izginile. V teku so že prve priprave, da bi cesto, ki poteka skozi obe naselji, v prihodnjih tednih že asfalti- rali. Skozi žiče so nekatera dela že opravljena, tako da bo treba sedanje cestišče na nekaterih mestih še nekoliko izravnati, utrditi in nato po- ložiti asfaltno prevleko. V Draži vasi pa bodo morali še poprej pripraviti most čez Dravinjo, ker v sedanjem sta- nju ne more daljši čas prena- šati težkih tovorov. Medtem ko gre v tem kraju le za del ceste, ki vodi iz Tepanja pro- ti Ločam in Poljčanam, pa gre v Žicah še za tisti del, ki iz tega kraja pelje v za- hodno smer, to je proti Slo- venskim Konjicam ob robu Konjiške gore. SVOBODO? Ljudje se danes ne za- vedajo, kaj pomeni živeti v svobodni deželi. Njihova ozkosrčnost ne pozna me- ja. Postajajo individuali- sH — poznajo le sebe, svoj avto, hišo. življenjski cilj vidijo v kupu denarja in svetu brez problemov. Ži- vijo v atomski dobi in vse to so njene posledice. To- da, ali vsi ljudje vedo, kaj je to atomska doba. Po- glej resnici v oči! želiš iti v Ameriko, pojdi raje v Afriko! Spoznaj afriško atomsko dobo. Spoznaj Afriko — rezultat evrop- skega in kasneje ameri- škega imperialističnega na- vdiha. Ostanki navdiha: splošna zaostalost, kolom, alni portugalski režim v Angoli, Mozambiku. Gvine- ji Bissau, rasistični režim Britancev v Rodeziji in JA republiki. Na srečo se črnska zavest prebuja, za- čutila je potrebo po pra- vi svobodi, opazila lepoto svoje domovine, ki jo ho- če tudi sama izkoriščati. Prebivalci hočejo dokazati, da ne zaostajajo za bel- ci, da so jim enakovred- ni v vsem. Potrebujejo samo čas, voljo in moč. Afrika resnično živi v zgodovinski dobi. Najprej svoboda, nato ostalo — geslo nekaterih afriških dežel. Atomska doba je torej še daleč. Nekoliko se ji je približal le se- verni del kontinenta. Egipt, Libija sta namreč neposredno vključena v bližnjevzhodno krizo. H- bombe nimata, imata pa dovolj orožja. Kaj pa ostali svet? Ame- rika, Evropa, Azija, Av- stralija ... Bo prenehal z oboroževalnimi tekmami, počakal, da se vanje vključi tudi Afrika ali jih še pospešili? Franciji se — kot kažejo zadnji je- drski poskusi na Pacifiku — zelo mudi. Tudi ostali hudo, hudo hitijo. To pa zahteva od njih atomska doba. Mogoče bodo ljudje kdaj čutili potrebo po po- čitku in razmišljanju. Spo. znali bodo, da niso sami na svetu. Toda prepozno bo. Nihče jih več ne bo potreboval. Postali bodo žrtve atomske dobe. Adra Segalla 4. stran — NOVI TEDNIK 16. avgust 1973 IZ • . DELOVNIH — v celjskem Topru dosegajo v tem letu solid- ne proizvodne rezultate, pa tudi prodaja poteka ta- ko, kot so pričakovali. La- ni so izvozili za 451.669 ameriških dolarjev, letos pa so v prvih šestih mese- cih mnogo uspešnejši. Iz- vozili so blaga za 682.998 dolarjev (za 51,2 odstotka več) in so polletni plan presegli za skoraj deset odstotkov. Računajo, da bodo izvozili za več kot milijon dolarjev. V Ele- gantu pa se sedaj priprav- ljajo predvsem na zimsko sezono. — Zaradi velikih težav pri ureditvi cen ima Etol v Celju že dalj časa teža- ve. Tudi ekonomski uspe- hi so precej slabši kot pred leti. V Etolu si pre- cej obetajo od sodelovanja s firmo IFF in z razširitvi- jo proizvodnega programa. Že letošnji proizvodni re- zultati kažejo na premike. Pri izvozu pa so v zao- stanku. Letos nameravajo izvoziti izdelkov za 476.000 dolarjev. V prvem pollet- ju pa so pristali na 106.004 dolarjev, kar je le nekaj več kot v enakem lanskem obdobju. Plan so dosegli komaj z 22,4 odstotka, ta- ko da jih čaka v drugem delu leta velika delovna naloga prav na področju izvoza. — Kljub nesreči, požaru v novi tovarni titanovega dioksida v Cinkarni, ta de- lovni kolektiv letos kar dobro gospodari. Kljub sla- bi oskrbi z domačim re- produkcijskim materialom v proizvodnji beležijo lepe uspehe. To je pomembno, če upoštevamo, da so se v Cinkarni več mesecev borili za nove cene svojih proizvodov. Problem so re- šili, a ne v celoti. Nove prodajne cene njihovih iz- delkov so še vedno nižje od tistih, ki jih proizva- jalci barvnih kovin in ne- katerih bai-vnih kemičnih proizvodov dosegajo pri izvozu. Cinkarna ima ne- kaj problemov z likvid- nostjo. Ta ji otežuje uvoz surovin, saj morajo imeti finančna sredstva v celoti zagotovljena. Vse to vpli- va na izvozne dosežke. Cinkarna bi morala letos izvoziti za 11.628.468 do- larjev. Vendar so pod plan- skimi rezultati in so plan dosegli le s 26 odstotki. Dodatne probleme pri iz- vozu je povzročil ix)žar v tovarni titanovega belila, kajti proizvodnja tega ar- tikla je sedaj manjša. — Celjska i,\čnA se le- tos lahko pohvali z uspeš- nim izvozom. Najprej so sklenili ugoden posel s So. vjetsko zvezo, sedaj pa so poslali poskusno pošiljko transportnih trakov tudi v Romunijo. Letošnji izvoz- ni načrt so še presegli — kar za 45,7 odstotka. Izvo- zili so za 64.137 dolarjev. 2ična pa ni brez proble- mov. Pri nekaterih proiz- vodih ne dasegajo proiz- vodnih načrtov. Likvidnost ni zadovoljiva, a tudi po- višanje cen reprodukcij- skega materiala bo položaj 2ične še poslabšalo. V Žič- ni pa intenzivno iščejo no- vo, oplemeniteno proizvod- njo. Nedavno so kupili dva stroja za proizvodnjo ru- darskih mrež. Nameravajo Jih izvažati. Gospodarstvo Žalca PRAVI BOOM Ob sprejemanju resolucije o gospodarskem razvoju v občini Žalec so l)ile planirane sorazmerno visoke stopnje rasti, tako fizičnega obsega proizvodn,je, kakor tudi dohodka, podjetniške akumulacije, amortizacije in podolmo. Mar.sikdo je zmajeval z glavo, če je tako planiranje realno, če so predpostavke dosegljive. Strokovnjaki, ki .so jih postavljali, so zatrjevali, da so dosegljive! In kaj so pokazali polletni gospodarski rezultati? Pokazali so, da predvidevanja niso bila pretirana, da so sfe napovedi uresničile. Sicer pa sem se ob pregledovanju gospodar- skih rezultatov žalskih delovnih organizacij .spomnil besed načelnika za gospodarstvo pri skupščini občine Žalec, dipl. oec. JOŽET.^ CEROV.ŠKA, ki mi je, ko sva razpravljala o zaključnih računih za lansko leto, dejal nekako takole: »Ce bo vse tako, kot bi moralo biti, če se nismo ušteli, in prepričan sem, da se nismo, potem tisto ta pravo še pride. Prizadevanja pri sanac-i,jah v preteklih letih bodo svoje rezultate pokazale šele letos, tudi drugo leto še v posameznih primerih ,..« In res, tisto glavno šele prihaja. Sicer pa poglejmo nekatere pokazatelje o go- spodarskih gibanjih v žalski občini v letošnjem prvem pol- letju. Za celotni dohodek je bilo planirano, da naj se po- veča za 23 odstotkov, podatki iz prvega polletja pa kažejo, da je njegova rast znatno hi- trejša, saj se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečal za 31 odstotkov. Družbeni proizvod je pora- stel za 25 odstotkov, dohodek deloTOih organizacij pa za 21 odstotkov. Medtem, ko se je amortizacija povečala za 45 odstotkov (vse delovna orga- nizacije obračunavajo tako- imenovano forsirano amorti- zacijo, ki je znatno nad mi- nimalnimi stopnjami, ki jih določa zakon), podjetniška akumulacija pa je porastla za 38 odstotkov. Da so bili v tem obdobju doseženi po- membni premiki tudi na po- dročju povečane produktivno- sti dela, kar je rezultat ura- janja novih tehnologij in so- dobnejše proizvodnje, pa se kaže v dejstvu, da se je pod- jetniška akumulacija na za- poslenega delavca povečala za 31 odstotkov. Seveda pa je temu primerno porastel tudi ostanek dohodka, in sicer kar za tretjino, to je za 30 od- stotkov, medtem, ko se je število zaposlenih povečalo le za 5 odstotkov in so osebni dohodki delavcev v tem ob- dobju, porastli za 10 odstot- kov. Razmerje med rastjo oseb- nih dohodkov in družbenega proizvoda je vsekakor zelo ugodno, čeprav bo treba ne- koliko več pozornosti v bodo- če posvetiti tudi osebnim do- hodkom. Izboljšala-se je tudi likvidnost, saj se terjatve do kupcev FM3časi, toda vztrajno zmanjšujejo. In kako stoje nekatera podjetja? Celotni dohodek so uspeli povečati v vseh delov- nih organizacijah, razen v Ferralitu in Stanovanjskem pKJdjetju, kjer so pod nivo- jem lanskoletnih dosežkov. Največje povečanje celotnega dohodka so zabeležili v SIP ŠEMPETER, in sicer kar za 86 odstotkov. Nedvomno je to izjemen dcs^ežek, med ka- tere pa lahko uvrščamo tudi GRADNJO iz Žalca, ki je v prvem polletju povečala ce- lotni dohodek za 66 odstot- kov. Odlične rezultate so do- ' segli tudi v Minervi in Zar- ji, prav tako pa v Tovarni nogavic na Polzeli in v Tek- stilni tovarni Prebold. Seveda se v podjetjih žalske občine ni povečal samo celotni do- hodek, temveč prav tako tudi dohodek. Tudi tu so bili do- seženi resnično izjemni re- zultati. Le nekaj primerov: MINERVA 68 odstotkov večji dohodek, SIP 64 odstotkov, TOVARNA NOGAVIC 32 od- stotkov, Testilna tovarna Pre- bold 30 odstotkov in tako da- lje. Glede podjetniške akumula- cije naj povemo še to, da je v prvem polletju letošnjega leta žalsko gospodarstvo ustvarilo nekaj manj kot de- set starih milijard dinarjev podjetniške akumulacije, kar je za 38 odstotkov več kot lani v istem času. Skladi pa so večji za 30 odstotkov, saj so delovne organizacije v tem času ustvarile skoraj pet sta- rih milijard dohodka za skla- de, pri čemer polovica ustvarjenega dohodka v okvi- ru žalske občine odpade na Tovarno nogavic na Polzeli in Tekstilno tovarno Prebold. Gospodarski dosežki prvega polletja v žalski občini so to- rej resnično več kot odlični in predstavljajo v pravem po- menu gospodarski boom. Še zlasti, če upoštevamo, da so bili ti rezultati doseženi v po- gojih poostrenega gospodarje- nja oziroma pogojih gospo- darske stabilizacije. V globalu vzeto močno napredujejo vsa podjetja, razen FERRALITA, ki se otepa z nekaterimi te- žavami, pri čemer pa velja omeniti, da je podjetje v fazi izvajanja sanacije, od katere je možno pričakovati ustrez- ne rezultate šele v predstoje- čem obdobju. BERNI STRMČNIK .Motiv iz Garanta na Polzeli, kjer so v novi proizvodni hali stekli moderni stroji, s po- močjo katerih delavci ustvarjajo pomembne gospodarske dosežke. (Foto: B. Strmčnik) Šentjur čeprav v Šentjurju res pri- manjkuje veliko vode, saj jo imajo že nekaj časa le dve uri na dan, pa naj se vam opravičimo, ker je prišlo v prejšnji številki do napake. Napisali smo, da primanjkuje Šentjurčanom od deset do petnajst litrov vode v sekun- di na prebivalca. Ce bi bilo to res, bi lahko samo šent- jurčani v enem dnevu izpraz- nili Blejsko jezero. Vemo pa, da šentjurčani le niso tako žejni, vsaj kadar gre z^ vo- do ne, MAJDA S. Celje POD PLANOM Prvih šest mesecev v gospodarskih gibanjiji predstavlja dober ali slab znak za predvideno cer bilanco. In čeprav vemo, da v našem gospodarskem ■ štoru še prevladujejo huda nihanja, nestabilnost, n-,' nje cen, likvidnostne težave, hibe v oskrbi z rep?' ciijskim materialom in sploh z obratnimi sredstv'^ močni admmistrativni posegi in morda še kaj, V ne sme omejevati v kritični analizi in oceni gospodarjenja v prvem polletju. ' V celjski občina so letos načrtovali nadpoprečn,- proizvodnje. Računali so pač na nekatere nove in^' ske objekte. Vendar pa je obseg industrijske proi^^.^ slabši, kot je bilo pričakovati. V primeri z lanski/ dobjem januar-junij znaša preseg sicer 9,5 odstotka je še pod planskimi predvidevanji. Kako uspešne so posamezne industrijske veje? v fični industrija najbolje delajo. Obseg industrM«'--:- izvodnje so povečali za 45,4 odstotka, v gradb. . nosti za 26,5, v kemični za 22,5 odstotka, v barvaj: talurgiji za 16,7 odstotka in v črni za 9 odstotkov ■ stilci so naredili le nekaj več kot lani v prvih mesecih. Pod lanskimi rezultati pa so v kovinski ir, industriji. Vse kaže, da se celjska kovinska industrija tud; ne bo izmotala iz vseh težav. Prav tako ne bo pres? že značilno stagnacijo, ki usodno vpliva na rejulta-: lotnega celjskega gospodarstva. Največji izpad gre se- na rovaš tovarne EMO. Ukinitev proizvodnje radiatoi kopalnih kadi in nespodbudni poslovni začetki v p vodnji kontejnerjev vplivajo na slabši položaj te najv celjske tovarne. Sorazmerno visoki krediti, ki jih je [ dobila, bodo morali dokončno pripomoči k sanaciji mer. Brez primerne organizacije dela in kadrovskih pitev ne bo šlo. Z boljšimi ekonomskimi učinki v 1 bbdo podatki o gibanjih v kovinski industriji kazali lejšo sliko stanja. V Libeli, žični in Klimi si bodo mj še močneje naprezati za preseganje lanskoletnih dosea Če ob ocenah obsega industrijske proizvodnje p« da se je v prv-em polletju zvišalo število zaposlai 3,5 odstotka, vidimo, da je storilnost večja za 6 odst( Niti obseg proizvodnje, niti storilnost ne da predvidenih načrtov. Enako je z izvozom. A ma pove podatek, da je celjska industrija izvozila v p polletju za 11,5 milijonov dolarjev ali za 33,9 več kot v tem obdobju. Izvozne obveznosti v letu 1973 so vi Plan je 25.805.344 dolarjev. Sedanja izvršitev plana še ne dosega 50 odstotkov. Navzlic vsemu pa smo 1 z izvoznimi rezultati zadovoljni, še posebej, če i da gre 80 odstotkov artiklov na konvertibilno pedi In sedaj poglejmo še, kako je s plačami. Podatki za osebne dohodke veljajo za pet mej Plače so večje za 8,2 odstotka v primerjavi s popn v letu 1972. Več zaslužijo v gospodarstvu (povečac 9,3 odstotke) kot v negospodarstvu (2,8 odstotka), števati pa moramo, da so imeli v družbenih deja\:« osebne dohodke zamrznjene. Ob koncu leta bode J razmerja precej drugačna. Poprečna plača je bila v maja 2.135 din — v gospodarstvu 2.112, v negospod pa 2.876 din. V gospodarstvu so se torej v primeri vimi petimi meseci lanskega leta povečali oseoni dd za 16,3 odstotka, v negospodarstvu pa le za 7,2 odS Ugoden porast prejemkov beležijo industrija, kmeti gozdarstvo in obrt. Navedeni podatki, ki jih je zbral oddelek za gosp stvo in družbene službe pri celjski občinski skia dajejo le površno sliko. Saj ne kažejo na resnično i nost gospodarjenja — rentabilnost in ekonomično« akumulativno sposobnost gospodarstva celjske obi prvem polletju. Vseeno pa govore o potrebi po še i nejših naporih za uresničitev vseh planskih postavk, i je še čas. Neugodne vremenske raz- mere letos zoi>et zadajajo resne skrbi našim kmetom. Ne le kmetje, tudi kmetijske zadruge so v skrbeh, kako bo z letino. Obiskala sem di- rektorja kmetijske zadruge v Laškem ing. Jožeta Novaka. Povedal mi je nekaj o sodelo- vanju s kmeti in nekaterih problemih, ki tarejo njihovo kmetijsko zadrugo. — Kakšne kulture v glavnem gojite v vaši KZ? V zadnjih letih kmetje pre- cej opuščajo žitarice. Pričeli so se intenzivneje ukvarjati z živinorejo. Večina naših kmetov se že bavi s pitanjem mlade govedi- Teleta nabav- ljajo preko naše zadruge ali pa so domače prireje. Kmet- je so zainteresirani za nabavo pitancev, dostikrat pa se zgo- di, da jim ne moremo ustre- či, ker nam telet primanjkuje. Sicer pa smo še vedno ob- držali nekaj hmelja. Površi- ne obsegajo okrog 6 ha. Vse to je le v zadružnem sektor- ju, medtem ko zasebniki hmelja nimajo več. Obiranje se vrši še vedno ročno, ker so premajhne površine, da bi se izplačalo strojno obiranje. Letos smo pričeli tudi go- jiti jagode. To so prvi posku- si in če bodo uspeli, bomo to panogo skušali razširiti- — Kako pa je sicer s s«- delovan,jem s kmeti? S kmeti sodelujemo precej uspešno, dajemo jim kredite za nakup pitancev in plemen- ske živine, strojev in umet- nih gnojil. Pomagamo pa jim tudi z nasveti pri nakupih in pri usmerjanju kmetij. Od kmetov odkupujemo pi- tano živino. Pitani bikci mif r^jo tehtati najmanj 420 kg, telice pa vsaj 350 kg. Sreču- jemo pa se s problemom, ker kmetje koljejo živino do- ma na svojo roko ali pa jo prodajajo tujim odkupoval- cem. Ti prihajajo zlasti z ju- ga in ponujajo višjo odkupno ceno. — Od kmetov odkupu.jete tudi mleko. Kako je to orga- nizirano? Res je, da odkupujemo tu- di mleko. V našem teritoriju je okrog 2200 molznih krav, mleko pa odkupujemo od kakšnih 700 krav- Za ; majhen odkup so krive > ceste in velika razdrobil kmetov. Zato je tudi ^ ko organizirati stalnej ze. Kmetje sami pa t* ko vozijo mleko vsak" Laško. Seveda se trudiJ to sodelovanje izboljšali — So kmetje zaintei< za sodelovanje s KZ? Zelo. In tudi mi sel trudimo, da bi sodd' poglobili in izboljšali- ' lost nimamo na razpo'« volj sredstev, da t)i kooperantom lahko več kreditov, da bi modernizirali. , — In kako bo le«>* tino? Naši kmetje imajo spravilom sena. Vren'^., razi t o neprimerno za na prostem. Sedaj, čas za spravilo otave, ^, zopet nagaja- Bomo ^ kako bo, ko bomo ^, obiranjem hmelja, ^^'^f namo, da bo naš l^to'^^ delek približno enak letnemu. JOŽIC-^" ,416. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 0tijstvo in meso DRSEČI IZVOZ ^j^akiOTano hitro se je r^. tisto, o čemer večina mesa ni marala ^Nekatere klavnice že J^jajo pristojne organe ^jjji izgutah pri izvozu ^ mesa v minulem K in zahtevajo hitre da hi odipiravili pora- ^se težave na mesnem ^vno združenje Kopro- , y Novem Sadu je v ža- j avgiista obvestilo o svo- jjjavah izvršni svet Voj- vodstvo zveznega sklar: jj' pospeševanje reje tn'^ jjjg živine in mesa pa jj^'estilo zvezne organe, jjo, da drseči tečaj di- a je bil uveden pred slabo vpliva na iz- aiesa in poslabšuje že , zapleten položaj v živi- jp. Po znižanju tečaja (erih tujih valut dobijo poženo meso precej manj kot prej. Kdo naj krije to razliko. Aid naj sredstva za- gotovi družba ali bodo odku- povali živino po nižji ceni? Razmere na trgu se torej poslabšujejo, še preden so uvozniki našega mesa začeli zaadrati uvoz z raznimi dajat- vami, s katerimi bd zniževali naše izvozne cene. Tudi to se namreč lahko zgodi kaj kmalu in takrat ■ bo še slab- še. Drseči tečaj- dinarja baje povzroča tudi drseči izvoz govejega mesa. Izvoznik dobi za kilogram mesa sicer toli- ko dolarjev ald lir kot prej — toda za njih dobi manj dinarjev. Naša izvozna ce- na se niža. Izvoz postaja vse manj donosen ali, kot trdijo nekateri, že povzroča izgubo. Ce jim take izgube ne bo pokril nihče, bodo izrvažaU manj. V naših mesnicah bi se lah- ko prodalo veliko več kako- vositnega mesa, kot se je v zadnjiih mesecih. Cene pa so precej nižje od prejšnjih iz- voznih. Kako se prilagajati novim razmeram, da ne bi povzročili večjega zastoja v živinoreji? Izvoaniki so že predlagali, naj jim neikdo krije razliko med prejšnjo in znižano iz- vozno ceno. Ali bo moč do- biti dovolj sredstev za to? V juliju so namreč imeli že toliko izgube, kot so lani abrali akumulacije v šestih me-secih. Druga »rešitev« bi bila znižana odkupna cena živiine za izvoz. A kaj bodo rekli živinorejci? Prevladuje strah, da bo pitanje nazado- valo. Na Gorenjskem se bodio gotovo laže prilagodili takim spremembam kot ob hrvaški meji. Cene telet in pitanih goved tam namreč niso ta- ko prekoračervale mej slo- venskega sporazuma kot ob meji, kamor je prihajalo več kupcev iz sosednje republi- ke. Ce je živinorejec dobil cenejše tele, pa tudi pitanca lahko proda po nižji ceni. Tam, kjer so bila teleta naj- dražja, je izdatek za tele presegel polovico izkupička za 450-kilogramakega pitanca. Zaradi spremenjenih raz- mer pri izvozu mesa gotovo še ni potretien tak preplah, kot ga poskušajo povzročiti nekateri, češ da bo prišlo do splošnega pvokola živine, če pristojni organi ne bodo nič ukrenili. Ob naraščanju cen so se sklicevali na med- narodni trg — torej bi se mu tudi zdaj morali prilaga- jati. Postopoma, ne šele ta- krat, ko bodo že zašli v sle- po ulico. Jože Petek \atjur :e?k.o smo že zakoračili tsec avgust — zadnji me- počitnic. Ker se z neza- do hitrostjo bliža novo d leto, ima marsikdo d željo, da bi si prislu- ekšen dinar; zato bo za- ±ieve počitnic izkori- £ pridno obiranje hme- - zelenega zlata. L-net i j skem kombinatu Ti leto močno opuščajo fevanje poljščin; usme- » se predvsem na živi- !!0. Gojijo -le še nekaj ri- i precej površine zav- ^ tudi sadovnjaki, pre- tie pa hmelj. Hmeljske Sne imajo približno 25 arov; od 1. 1966 dalje, a morali obnarvljati. 0*0 leto so nabavili ! a obiranje hmelja, že večjo površino obrali 5 strojem, letos pa na- *aio obirati kar 12 ha 6 ostalo pa bodo potre- ^ obiralce. Na žalost je ^ leto teže najti obiral- ^ letos bodo morali na Hrvaško, od kodar prihajajo nekateri že več kot deset let. K sreči bodo ta problem rešili s strojem za otiiranje. Z obiranjem naj bi začeli okoli 20 t. m., končali pa naj bi okOili 5. septembra. Tudi za sušenje hmelja so dobro poskrbeli, prejšno su- šilnico so opremili z moder- nimi napravami — puhalni- ki; kapaciteta sušilnice se je tako močno povečala. Stroški za večkratno škrop- ljenje, nabavo novih strojev občutno naraščajo, cene hmelju pa se bistveno ne spreminjajo — to je prob- lem, ki ga je treba na vsak način in čimprej rešiti. Kot je povedal tovariš Knez, zaenkrat še ni moč povedati, kakšen bo pridelek hmelja, saj je to odvisno samo od vremena. Obiralcem zelenega zlata želimo mnogo spretnosti; upajmo pa, da bo hmelj tako delel, da se bodo košare kar »same« pol- nile. Lenka Vrabič Velenje ZBORI V GORENJU Potem, ko se je okrog 5000 delavcev »Gorenja« vrni- lo na delo s kolektivnega let- nega dopusta, so v vseh ob- ratih in službah tovarne go- spodinjske opreme v Vele- nju sklicali zbore delovnih ljudi. Prvi zbor so imeU de- lavci obrata pohištva, galva- nike in elekt-ronike že v po- nedeljek, 6. avgusta, z zbo- ri pa bodo v soboto konča- li delavci v siplošnih služ- bah in servisu. V prvih dveh točkah dnev- nega reda je generalni di- rektor »Gorenja« Ivan Atel- šek podal oceno o gospodar- jenju podjetja v prvem pol- letju 1973 in spregovoril o poostrenem redu in discip- lini v tovarni. S tem naj bi dosegli še kvalitetnejše delo in izpopolnili delovne načr- te. Največ razprave na zborih je namenjene uveljavljanju delavskih ustavnih dopolnil. Delavski svet enote »Gorenje« je že sprejel postopek o us- tanavljanju temeljnih orga- nizacij združenega dela in sprejemanju samoupraivnega sporazuma o združevanju. Delavci »Gorenja« so že pred kolektivnim dopustom izvoli- li 7-člansko komisijo, ki mo- ra izdelati elaborat o usta- navljanju TOZD. Vendar so poudarili, da z ustanavlja- njem TOZD ne kaže hiteti," temveč morajo biti delavci o teh vprašanjiih temeljito seznanjeni. Le tako se bodo lažje odločevali in z usta- novitvijo temeljnih organiza- cij združenega dela koristili sebi in celotnegu kolektivu »Oorenja«. Na zborih so bili delavci še enkrat seznanjeni z vlogo delavske kontrole, čeprav so že pred tem izvolili komi- sijo za samovipravno in not- ranjo kontrolo, pravilnik o organiziranju in delovanju dela^rske kontrole v »Gore- nju« pa v celoti objavili v informativnem listu. H. J. VERA ZUPANČIČ . ^ privatnem življenju aospoiinja, v službi ra- ^^^ovodja, hobi pa ji je ^^t. Vendar tu ne bi ^gli govoriti o atletinji q' čem podobnem, ampa'k . predsednici atletskega ''^^a Rudar iz Velenja. velenjski športni sre- . '^i mnogo pomeni, saj } stopila med športne ia!>ce že pred štirimi IgjIvOi tega pa je že tri ^ na mestu preiseini- ka. Za delo z mladino se je že oi nekdaj navduše- vala. V a)ilcts'ci klub pa ]o je pritegnila hčerka, ki je aktivna športnica v klubu, in pa tovariši iz kluba. Sama športnica nVt steče v senci rogašike Terapije — in priložnost za tečnejši počitek je tu! GG L&ško ^ŠIBKA LETINA Letošnja turistična sezona v Laški občini ni obetav- na. K temu je mnogo pripomoglo vreme, ki .straši že vse poletje. Zdravilišče Laško je kljub temu dobro zasedeno. Tujih gostov je malo, je pa zato toliko več pacientov — zavarovancev. Obrati gostinskega podjetja Savmja delajo normalno, čeprav priliv turistov ni tolikšen, kot so pričakovali. »Turist biro« Laško si>oroča. da so zasebne sobe še proste. Zasebndfci imajo na voljo 132 ležišč, od tega pa jih niti polovica ni zasedenih. Šmohor nad Laškim sameva. Trenutno sta na obisku dve družini, drugače pa pridejo prehodni gostje. V tem letnem času ljudje odhajajo raje v višje gore, takšne točke, kot je šmohor, pa prihranijo raje za jesen. Termalno kopališče v Rimskih toplicah je odprto vsnk dan, razen ob ponedelikih, ko menjujejo vodo. Odgovorni se nad sezono pritožujejo. Glavni vzrok, da m kopalcev, pravijo, je vreme. Po pripovedovanju ko- pališkega mojstra ne bo doseženih niti 60 od-stotkov lanskoletnega prometa. S prometom se ne more pohva- liti niti gostišče Stara pošta. Planinska koča na Kopitniku je odprta. Domače pla- ninsko društvo skrb' da je v zalogi vedno dovoli hrane, in pa česa aa pod zob. B. MLINAR 6. stran — NOVI TEDNIK 16. avgust 1973 Krajevna skupnost Pesje PESJE JE GRADBIŠČE Pesje je majhen kraj, nje- gova lega pa je dostopna vsa- komur, saj leži ob glavni ce- sti Šoštanj—Velenje. Tu mdu- strije ni. Vse ozemlje, ki je na razpolago, bodo delavci iz rudnika. Gorenje in elek- trarne Šoštanj počasi zasedli s svojimi hišami Celotno Pes- je je gradnja. Mnogo prosto- ra je še na razpolago in ča- ka zagnanih graditeljev. Po zadnjem štetju le v kraju okoli devetsto šestdeset prebi- valcev po predvidevanjih pa- naj bi jih bilo leta osemde- set že dva tisoč. Kraj je raztegnjen na dol- žini enega kilometra, denarja za popolno komunalno uredi- tev pa ni dovolj. Krajevna skupnost se trudi, da bi pre- bivalcem poskusila pomagati. Mnogo so opravili prostovolj- nih ur prebivalci kraja sami. Kljub temu pa stvari ne bo- do prišli na konec v dogled- nem času. O tem in onem smo se v Pes jem pomenko- vali z Jožetom Jeričem, pred- sednikom KS. Pereč problem je v kraju trgovina, katero že dolga le- ta obljublja velenjska ERA. Trgovina naj bi stala leta 75, vendar je v kraju malo upa- nja, da bo plan realiziran. Mnogo se ukvarjajo tudi z otroškim varstvom. Zadnje čase se trudijo, da bi zgradi- li otroški vrtec. Pri tem je tudi občina pokazala razume- vanje. Z mariborskim Mar- lesom so v dogovoru, da bo prevzel gradnjo montažnega vrtca za približno osemde- set otrok. Z gradnjo bi pri- čeli že v tem šolskem letu, z delom pa bi zaključili v naslednjem šolskem letu. S tem bi bil problem zaposle- nih mamic rešen. 2enske iz Pesjega so zaposlene po to- varnah v bližn am okolišu. še naprej pa bi ostalo od- prto vprašanje, kaj napravi- ti z mladino, ki ni več za v vrtec. Res je, da se m'adi v zadnjem času precej vklju- čujejo v delo domačega igral- sikega društva Anton Tomaž Linhart. Mnogo pa je še ta- kih, ki se 'OS dan potikajo okrog vogalov in ne vedo kaj početi. Ravno v ta namen se bo kmalu pričela na vasi gradnja treh igrišč, ki bodo opremljeni z raznimi orodji in podobnim. Prvo manjše bo za najmlajše, nekoliko večje igrišče pa bo opremljeno z baliniščem in kegljiščem za nekoliko večje in odrasle. Tretje, ki pa bo največje, bo igrišče za nogomet, rokomet, skratka: za vse šporuie igre. Z deli bi pričeli že letos, za- ključili pa bi jih že v nasled- njem letu. Za izgradnjo ig- rišč ima mladina velik inte- res in bo pri delu s prosto- voljnimi urami tudi pomaga- la. To pa pomeni nekaj ce- nejšo gradnjo. Z novim šolskim letom bo štiriletna osnovna šola, ki za sedaj še zadostuje potrebam, uvedla otroško varstvo v po- poldanskih uran. To bo prav gotovo dobrodošlo za zaposle- ne starše, saj bodo brez skr- bi za svoje otroke. Le ti se bodo tu lahko učili, pisali na loge itd. Celotna ureditev kraja bi bila z letom osemdeset nekje zaključena- Ostalo' bo še mnogo nerešenih problemov ki pa jih bodo s časom lah- Jože Jerič ko odpravili. Zgraditi bo tre- ba še mnoge, za Pesje pre- potrebne objekte. Zadnje čase se mnogo go- vori o uvajanju delegatskega sistema v krajevnih skupno- stih. Tudi v krajevm skupno- sti Pesje so ta način dela več- krat obravnavali. Prepričani so, da bo krajevna skupnost z uvedbo delegatskega siste- ma imela večjo vlogo in bo tudi samostojnejša, ker bo finančna sredstva neposredno delila krajevna skupnost. Ra- čunajoč na ta sredstva, bo- do skrbi že v začetku leta planirali delo za naprej. V kolikor pa bodo hoteli napra- viti še kakšna dodatna dela, pa bo treba poseči v svojo denarnico. V kraju upajo, da bo delegatski sistem kmalu uveden, saj bo potem delati iaže. Pobude za delo krajevne skupnosti prihajajo ? več strani. Karkoli nameravajo v kraju napraviti, predhodno skUčejo razširjene sestanke, kjer so prisotni delegati vseh krajevnih organizacij. Na teh sestankih zberejo predloge. Po tem pa dobre ideje upo- rabijo pri delu. Okoli komu- nalnih problemov m gospo- darskih zadev uredi krajevna skupnost sama, pri ostalih zadevah pa sodelujejo politič- ne organizacije. BORIS MLINAR Ni še tako dolgo, ko so bUe v Pesjem samo hiše, ki jih vidite desno spodaj, sedaj pa je že mnogo novih, lepih in še veliko bo takih. Konjiški drobiž GOB NI Medtem ko je bila vsako leto v tem času nekako na višku gobarska sezona na Po- horju, pa letos vsaj za sedaj še ni slišati o kaki dobn le- tini. Vsi tisti, ki sicer hodijo v pohorske gozdove tja gori do Rogle in njene okolica, povedo, da gob skorajda ni. Obiskovalcev tega dela Po- horja pa kljub temu ni dosti manj, posebno ne v lepem in sončnem vremenu. Nekoliko boljši »pridelek« je menda letos v dolinskih gozdovih, to je v nižjih pre- delih. Seveda pa ne kaže pre- zreti dejstva, da je dosti tudi nabiralcev, in sicer kaj kma- lu zatem, če nekdo pove, da j-e v določenem rajonu našel nekoliko večjo količino gob. ZANIMANJE ZA UK Ko so pri delavski univerzi v Slovenskih Konjicah proti koncu meseca junija sprejeli in objavili svoj delovni pro- gram za sezono 1973/74 ter ga v različnih oblikah posre- dovali občanom, so podobno kot v minulih letih predvide- vali, da bo vpis trajal naj- manj dva meseca, to je do približno sredine septembra, za nekatere izobraževalne ob- čine pa morda še dalj časa. Podatki o prijavah sredi me- seca avgusta potrjujejo pra- vilnost takih napovedi. Zelo zanimivo je dejstvo, da vlada med kandidati, ki izpol- njujejo predpisane pogoje, dokaj velik interes za sred- njo komercialno šolo, to je njen prvi letnik. Neposredno se lahko vpišejo le tisti, ki imajo trgovsko predizobraz- bo, iz ostalih poklicnih šol pa le, če opravijo še sprejemni izpit iz blagoznanstva in tuje- ga jezika. Čas šolanja, to je do pridobitve popolne sred- nješolske izobrazbe, traja le dve leti, ob štetju triletnega obiskovanja poklicne šole pa skupaj pet let. Zato pač vsak kandidat vidi le še dve leti pred seboj ter hkrati pozabi na tista tri leta, ki so že za njim. Drugače je seveda z ekonomsko srednjo šolo. v katero je potrebno hoditi šti- ri leta, vendar pa že z dokon- čano osnovno šolo. V oddel- kih za odrasle pa je še po- sroj starost 18 let. To je mor- da tudi razlog, da je v to smer priiavlienih preoaj manj kandidatov, čeprav je v delovn'h organiz-aciiah /ano- slenih še precej mlajših de- lavcev, ki bi morali itj, vrstno izobrazbo, pa j^^'' različnim možnostim teklih letih še nimajo ^' Precej kandidatov ma tudi za oba oddelit^^ vodskih šol, to je koviJ in lesne. V poklicnih šoi°' je vpisanih že okoij 3^ šateljev za oddelek lejj, le za izučitev mizarske^'' klica. Velika večina jij, LIP Slovenske Konjice še število pa tudi iz J."* rih drugih delovnih oro^ cij lesne stroke, iz nih pa prijave še pnj JO. Glede na število že^ Ijenih bodo predavanja ' kmalu pričeli. Za sedaj i? koliko manj zanimanja vpis v šofersko poklicna lo. Izkušnje iz pretekli], kažejo, da se večina kam, tov prijavlja šele v sepj bru in da nato začnejo 5, davanji v oktobru. ' Na področju splošnega, braževanja je največ ^ datov prijavljenih za odg, osnovne šole za odrasle da tudi tu velja pripomba jih je še veliko premalo primerjavi z vsemi onim; bi tovrstno izobrazbo na lovnih mestih morali jj vendar je nimajo, g: družbenoekonomskega izo; zevanja pa je delavska verza že imela več raz« rov s predstavniki delovni političnih organizacij, s b rimi so se pogovarjali o' bini programov in o or{ zacijski izvedbi v jesea zimski sezoni. MLADA ZAPOSLITEV Podobno kot v pretekla tih so tudi letos v polen mesecih posamezne gospod ske organizacije na obimi občine Slovenske Konjice poslile mlade delavce, veči ma dijake in študente sj njih, višjih in visokih i med katerimi so tudi m njihovi štupendisti. Slednj času, ko na šolah nimajo j davanj, opravljajo tudi sii vsakoletno obvezno praksa delovnih organizacijah ti a di delavci nadomeščajo ti ki so na svojih rednih W dopustih, zato v proin'oJ ali v strokovnih službah prihaja do večjih zastojev, mlade dijake in študente je to obdobje, ko si zasld nekaj dinarjev, ki jim pr^ zelo prav ob začetku šos ga leta, ko je potrebnost viti učbenike. Podčetrtek ATOMSKI ČUDEŽ Prizadevni oznanjev.dec vst ga, kar je dobro iz Atomskih toplic in Obsotelja, zanosni opazovalec in kronist dogod- kov še iz davne preteklosti, nekdanji občan in rojak Ru- di Lešnik, ki ga ljudje pozna- jo tudi pod imenom Sotelski, leta in leta zasleduje rast do- line, čisto jasno je, da mu tudi toplice ne uidejo v tej njegovi vnemi in tako je na- stala vrsta zapisov, ki so spremljali topVce že od nje- govega nastanka naprej. Ta- ko je nastal tudi zadnji, kjer Rudi Lešnik nadvse preprič- ljivo piše, da »atomske topli ce, vir zdravja, naslikajo sre- di valovite pokrajine, kjer človek lahko doživlja polno zadovoljstvo. Ni nujno, da bi moral biti bolnik, ki se mu vrača zdravje; osrečujoče je tudi prijetno doživetje sredi naravnih lepot in dobrin, mi- ru in svežine.« In še razglablja Sotelski na \ dolgo in široko o svojih top licah kot bi mu zristlp na sr- cu. Svoja opažanja, zgodovM- ske vire in vse, kar je kdaj napisal, nadrobno zgosti v drobni knjižici z naslovom Atomske toplice Podčetrtek- Letovišče-Zdravilišče. V knji- žici tudi ugotavlja, da lahko vode glavnih termalnih izvir- kov opredelimo kot hidrokar- bcnatdo oligomineralno-radio- aktivno termo. Sotelski je v svojem delcu prijetno zanesen, takšni pa niso ljudje, ki delajo v Topli- cah, Franc Renir, ljudje s TTG-ja, šefi gostinskega cen- tra in drugi, ki jim je mar razvoj in življenje toplic, ki jih dan za dnem obišče vsaj petsto ljudi, če že ne več. S toplicami žive kot z računico v roki in vedo: do leta tega in tega morajo biti toplice takšne in takšne. Kaj meni o rasti toplic Franc Renir, šef turizma v Podčetrtku in v toplicah, mož, ki je takorekoč eden pr- vih spoznal, poleg župnika Strnada. kajpak, vrednost in moč toplic. »V izgradnji je hospitalni del toplic. Zgradili bomo no- ve kabine, fi^zioterapijo ter oddelek za odprte rane. Vse to seveda v sodelovanju s kli- ničnimi bolnišnicami iz Lju- bljane, ki nam gredo na roke. V te novosti bomo še letos vložili 340 milijonov, celotna investicija pa bo vredna 860 milijonov. V septembru naj bi bil končan tudi program za drugo fazo dela, v kate- ro je zajet objekt motela, ki bo imel od 150 — 200 ležišč in tako znatno razbremenil sedanje, lahko bi rekel, kri- tično stanje nočitvenih kapa- citet.« Franc Renir je realist od nog do glave. Malo manj re- alisti so bolniki, ki se kakor jara kača vlečejo dan za dnem, v dolgih vrstah pro- ti toplicam. In vendarle pre- mnogi oddir^ejo brez bergzl. z dvignjeno glavo, še bolj bo- do lahko dvignili glavo, ko bodo začeli graditi nove kapa- citete, na novi lokaciji na Marofu. Celoten program bo stal okoli 15 milijard in se bo razprostiral na prijetnem zemljišču, velikem 21 ha. Predvidevajo, da to niti ne bo tako počasi šlo in da bi drugo leto že prijeli za lopate in podobno. Trenutno hodijo gos te pre- nočevat v okoliške kraje, ne- kaj malega pa prenoči bliž- nje vikend n-.selje »Brioni« nad J odčeirtkom. Pomembno dejstvo pri razvoju atomskih toplic je tudi čedaljj bol raz- vijajoči se kmečki turizem, ki se poraja takorekoč kot gobe po dežju. Seveda še ni to tisti vravi kmečki turizem — veliko mu še manjka do tega, predvsem kultiviranosti ljudi ■ — je pa vsekakor zelo pomemben za te ljudi Kdo pravzajjrav hodi v top- lice? Takole so nam povedali v informativni službi v topli cah: »Največ je ■ Srbov, Hrva tov; Slovencev, takoj za nji- mi pa pridejo na vrsto tujci: Avstrijci. Italijani in pa se- veda tisti, ki žive nedaleč vstran, v Rogaški Slatini. Zadnje čase čutimo močan priliv gostov-zdomcev.« Zraven seveda ne pozabijo povedati, da imajo toliko de- la, da komaj zmagujejo. Mnogo dela ima tudi am- bulanta. Z bolniki se ukvarja zdravnik kliničnih bolnic iz Ljubljane, dr. Janez Pečar in tako so menda zadovoljni vsi. Pred kratkim smo bili pri- ča neljubim kritikam o one- snaženosti vode v bazenih v toplicah. Res je sicer, aa pri takšni množici ljudi voda ne more biti kristalno čista, ris pa je tudi, da tako strašno, kot so pi:ali nekateri, tudi ni. Prej bi lahho rekli, da je voda dokaj čista in da si za- radi, tega ne gre beliti glave. Sicer pa so v toplicah tudi zdravniki . . . So pa zadeve, ki ne gredo v račun niti nam. n ti go- stom. Pravzaprav njim še manj, ker dan za dnem žive v njih. Najprej: dostop do toplic — gost dim makadam- skega blagoslova se vali za avtomobilistom. če imate čr- no obleko, a upam, da ne za v toplice, boste imeli be'o. Obljubljeno je bilo, da bodo gradili novo. Iz obljub ni nič. Potem: oba mostova do to- plic sta tako majava, da lah- ko vsak čas pričakujejo, da se bosta zrušila pod obisko- valci toplic. Sotli je sicer vseeno, tistim, ki se bodo po sili razmer kopali v nM najbrž ne bo. \ V tem našem zapisu 6'' ko govorili še o bolnilA ne bomo. Oglejte st H in govorile bodo sanU'* magajo, pravijo in mo. Brez predsodkov. ^ kot tisti, ki so prišli ^ zdravja. Kdor je bolaf'' želi zdravja, je brez kov. če lahko verjamemo ljubam, potem bo v > skih toplicah drugo l^^ polnoma drugače. Ob stal motel, kaj bo še go, pa zaenkrat še rii . Jasno je le, da so kr^ odobreni. To je najvo* Morda bo kdaj pfišlo tudi nam. MILENKO ST^ 16. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 7 Boljše plače v Celju so bili v tem delavci na področju f^jg in izobraževanja v J^evanjih za boljše J^otenje njihovega de- ^i-eino aktivni. Tako " pripravili vrsto razgo- kjer so se prak- ' Z vsemi vodilnimi j^5tavniki družbeno-po- JJiih organizacij pogo- jili o vzrokih, trenut- " stanju in o možnih 0ah večjih sprememb , ooljše v vzgojno-izo- .jjevalnih sredinah. Re- Lti razprav teh in po- jDnih sredin sirom Slo- so z ukrepi sloven- izvršnega sveta, re- gijlišicih vzgojno-izobra- jjjlnih organov in občin- jij) vodsi>ev dobili razve- jljive okvire. Najprej je treba zapi- jj^ da so priznani vsi (ipisani no vi samou- [jvni sporazumi, kjer se ;jdnotenje učiteljev s rednjo in višjo izobraa- d poviša za 10 %. Vred- ujt obračunske točke pa i več 8,74 dinarjev, ozi- jma 9,00 dinarjev v celj- ji občini, ampak 9,52 di- arjev. To je dodatnih ij več. Tako lahko uči- ilj s srednjo oziroma vi- p izobrazbo realno ra- ma s 14 ° o povečanjem ;();ih osebnih dohodkov, ielj z visoko pa za 4 % •;, kar je glede na višji lesek v absolutnem po- eau tudi nekaj. Ob tem :ačunu, ki ga priprav- ijo na posameznih izob- iževalnih skupnostih, liko dobe šole ta pov- tčiii povisek, če so tu- d05lej imeli običaj »od- iati« denar v povpreč- I na delovna mesta po cbrazbi ne glede na le- Ui po dosedanjih spo- lamih tudi prinesejo siaj denarja. V celjski (»iini pa bi radi doseg- . da bi imeli učitelji z i^to kvalifikacijo, leti i^be, pa tudi obsegom ^■i ne glede na šolo, osebne dohodke, so pripravili na Iz- '^'■iževalni skupnosti po- '^n dopolnilni točkov- nik, ki bolj pravično, ne na starost kolektiva, deli sredstva za OD. Osnova do- polnilnega točko vnika je samoupravno dogovorje- na, o njegovih postavkah pa se morajo čimiprej iz- jasniti vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju in ne samo aktiv ravnateljev ali izvršni odbor Izobra- ževalne skupnosti. Saj je »odločanje o rezultatih svojega dela neodtujlji- vo«, kakor piše v predlo- gu nove ustave. Ti dogo- vori pa so v tem času še potrebnejši, ker tudi samoupravni sporazumi niso v celoti usklajeni, kar bi posameznim komi- sijam v republiškem me- rilu morali šteti v slabo. Nekoliko zapletov bo tu- di, ker sporazumi vredno- tijo v predšolskih vzgoj- no varstvenih ustanovah osnovno strokovno izo- brazbo — srednjo šolo, v osnovni šoli — višjo, v srednjih pa visoko. Prav posebno skrb pa bodo morali vsi posvetiti še na- grajevanju prostovoljnih aktivnosti, ki je v Celju zelo, zelo različno. Po dosedanjem predlo- gu novega točko vnika bi imel učitelj-vzgoji tel j za- četnik s srednjo izobraz- bo in brez strokovnega izpita 2.080 dinarjev osebnih dohodkov, z viš- jo, enako začetnik 2.360 din, z visoko pa 2.700 di- narjev. Nato se z leti službe prida še do 25 % (nad 15 let službe!). Delavci na področju vzgoje in izobraževanja se zavedajo, da bo za to potrebno najti več sred- stev, pa bo zato tu in tam tudi še nekaj težav; zavedajo pa se tudi, da so v času zamrznitve OD na področju družbenih služb, porasli OD na drugih področjih zdru- ženega dela, tako da bo pravilno usklajevanje, za kar je osnova v predlogu nove ustave, šele po za- ključnih računih vseh or- ganizacij združenega de- la. J. Z. Loški pevski oktet srečujemo na vsaki kulturni prireditvi v Ločah pa tudi drugod po konjiški občini. S svojim lepim petjem popestruje bodisi proslave državnih praznikov, pevskih revij, turističnih srečanj in drugih prireditev. To dela pod vodstvom Ignaca Mla- karja že več kot dve leti. Kultura če bi pobrskali po delovnih programih kulturne skupno- sti, njenih članov in tudi zve- ze kulturno prosvetnih orga- nizacij v celjski občini, bi za- gotovo odkrili besede in že- lje o usi>ešni izvedbi kultur- ne akcije. Po domače bi lah- ko temu rekli podružbljanje kulture. Približevanje kultur- ne tvornosti delovnemu člo- veku. Krepiti množično kultu- ro in iz nje srkati sokove za umetniško kakovost. Nado- mestiti salonsko kulturo za našo, delavsko kulturo. Za nekoga so to fraze in leporečne, puhaste besede. Za vse tiste, ki jim niso vnemar poti kulturnega utripa, pa pomenijo precej več. TUdi v Celju so bili že storjeni prvi koraki za skrbno organizaci- jo in izvedbo kulturne akci- je. Pripravljajo celo družbeni dogovor o poteku te akcije. Na eni izmed spomladanskih sej občinskega komiteja ZK v Celju je bila tudi jasno opredeljena nedeljiva odgo- vornost kulturnih delavcev in ustanov, družbenih in politič- nih organizacij, šol pa dru- gih za uspeh kulturne akci- je. Menda so celo stekli prvi razgovori o popularni infor- mativni brošuri, v kateri naj bi dobile prostor vse široke možnosti kulturnega življenja v celjski občini. Bližamo se podopustov- skemu času. September na- vadno označujemo kot začet- ni mesec nove sestankarske in delovne sezone. Priložnost je, da celjska kulturna skup- nost družno s člani zveze kul- turnoprosvetnih organizacij oceni dosedanja prizadevanja za izvedbo kulturne akcije. Naj posamezna društva in ustanove povedo, kako so uresničili načrt podružbljanja kulturne tvornosti. Naj raz- lože, kaj bodo še storili za živahnejše, bolj razgibano kulturno življenje v delovnih kolektivih in krajevnih skup- nostih. Tudi sindikat bo mo- ral kritično oceniti, kako je odmevala p>obuda za uveljav- ljanje animatorjev kulturne- ga dela v tovarnah in pod- jetjih. V poglavju o s^^oboščinah, pravicah, dolžnostih in odgo- vornostih človeka in občana v slovenskem ustavnem osnut- ku je v 223. členu kratko, a nedvoumno zapisano: Vsakdo ima pravico do kulturnega ustvarjanja in do uživanja pridobitve kulture. Kratko, a jasno. Cilj, ki je daleč od našega kulturnega vsakdana in ki bi mu mora- la lepo, prizadevno streči prav kulturna akcija. Torej — vrnimo se k uvod- nemu vprašanju: Kaj pa kul- turna akcija? J. V. Film Badjurove nagrade V zgodovini slovenskega filma zavzemata posebno me- sto imeni Metod in Milka Badjura. Obe prvi slovenski filmski deli V kraljestvu zla- toroga in Triglavske strmine sta povezani z njunim vese- ljem do celuloidnega traku. Do filma, te nenavadne pri- ljubljene in množične oblike umetniškega izi-ažanja. Več kot 40 let je minilo od prvih slovenskih filmskih ..skanj. In ker domača kinematografija ne pozablja na svoje mojstre in ustvarjalce, društvo sloven- skih filmskih delavcev pode- ljuje Badjurove nagrade. Le^ tošnja podelitev Badjurovih nagrad za najuspešnejša pri- zadevanja v slovenskem fil- mu bo v Celju. Organizatorji te prireditve bodo Društvo slovenskih filmskih delavcev, celjsko Kinopodjetje ter re- dakcija Novega tednika in Radia Celje. Predvidena je za oktober. Po sedanjem predlogu bo podelitev Badjurovih nagrad združena s prikazom letošnje bere slovenske filmske pro- izvodnje kratkih in ce- lovečernih filmov. Ce bo vse po sreči, bodo ljubitelji domačega filma lahko videli Begunca (Jane Kavčič), Cvet- je v jeseni (Matjža Klopčič), Pastirce (France Štiglic) in Let mrtve ptice (2ivojin Pav- lovič). Vsaj na predstavi ene- ga izmed navedenih filmov se bodo gledalcem p>okazali tudi ustvarjalci. Podelitev Badjurovih na- grad v Celju bo moč združiti še s kakšno prireditvijo. Mor- da velja ponoviti misel, da bi se združeni interes celjskega območja lahko pokazal tudi pri iskanju tem za obdelavo na filmskem platnu. Celjsko območje se v slovenskem fil- mu še ni pojavilo — če izvza- memo amaterske poskuse. Vendar bi lahko našteli več dogodkov, ki so vredni film- ske upodobitve. Poglejmo »ukradene otroke«. Ah pa so- dobna p>ota nerazvitega Ko- zjanskega! Celjski pisker In podobno- 2e samo kratek do- kumentarec o Celju v času hude poplave je vzbudil med ljudmi pravo občudovanje. Kaj bi šele s kuUumega, do- kumentarnega in splošno dru- žabnega vidika pomenila film- ska realizacija drobca pretek- losti ali sedanjosti v življe- nju celjske regije! Najbrž bi kazalo o tem izreči kake be- sedo v izvršnih odborih te meljnih kulturnih skupnosti. Svečana podelitev Badjurovih nagrad v Celju se bo zagoto- vo uvrstila med pomembne kulturne manifestacije, saj presega celjske okvire. Nepo- sredno tudi kaže živo zanima- nje za usodo slovenskega fil- ma v kulturni »provinci«. Močno bo lahko popularizi- rala slovensko filmsko tvor- nost. Utrdila tanke odnose z domačim gledalcem in mu predstavila cvet umetniškega vrha slovenske kinematogra- fije. V kulturno življenje Ce- lja se torej seli prireditev, ki ji moramo nameniti vso pozornost. Jmvska univerza Prota-izhodišče *!iska delavska imiverza i* pred časom razposlala *'Ovne organizacije celj- '■^Iske in šentjurske ob- '''''ogram svojega dela za leto 1973-74. Program ^*bno sestavljen na pod- ^elovnih programov po- pih centrov, ki delajo. . Vendar dopolnje- ■^^i^jo izredno razvejano dopolnilnega izobraže- „j ^ kateri lahko vsak "*''^iran najde tudi ne- V tem zapisu ne bi ^'"^11 vseh oblik družbe- Jfomskega in splošne- (.^^"■aževanja — teh je kar ' ne dopolnilnega stro- ij^< in katere osnovne, višje in visoke šole i..^ ^elju tudi svoje izo- ;^-aine c olike. U^.^^gledujemo programe 5j družbeno-ekonom- ij5 ^li splošnega izobraže- ^Pr^*^ 2a posamezne oblike Ij • Seminarje, nanizane sk.''''rne teme, ki jih bo- '^i^^^^^^lji poslušali. Prav H^.^' še korak dalje pa i/^^^fili, če bi to vsebi- razčlenili, tako da i-^^ >>naročnik« še bolj po- lj^ Poznal vsebino tiste- i je naročil. Okvirne ^ namreč zelo široko zastsini sklad olKine. Strošlu za olmove ceste znašajo 15 starih Biilijoaov. l. v. Pripoved alkoholi čarke Da, učiteljica, stara bli- zu trideset let. Sedela je sama za veLiko mizo in pripovedovala svojo zgod- bo. Zgodbo svojega življe- nja in svojo pivsko zgod- bo, ki je del tega življe- nja. Pripovedovala jo je tovarišem, ki so sedeU pred njo, takim, ki so ime- li tudi že svojo zgodbo za seboj. Pripoved je pote- kala v enem izmed klubov zdravljenih alkoholikov v celjski občini. Zatečeni prsti -na mizi so izdajali stisko. BUi so modrikasti, morda od i>i- jače, morda od premago- vanja, da se niso zasadili med ljudi, v nje. Nekoč, danes ne več. Učiteljica je bilajže po- mirjena, pripovedovala je zlagoma in člani kluba so prisluhnili tem bolj, ker je bila pripoved zanimiva in pripovedovala jo je uči- teljica, ki take stvari zna. »2ivela sem v urejeni družini, doma so me celo razvajali. A naši kraji so vinorodni, pijača je pov- sod pri hiši. Jaz jo nisem opazila vrsto let. Ko sem postala učiteljica, ena iz- med tistih, ki mislijo, da bodo preobračale svet, sem spoznala njeno moč. Za- čutila sem jo v otrocih, ki sem jih učila. V pijača se rode, s pijačo žive in z njo odidejo v smrt. Tako Je pri nas in tu je kal vsega zla. Kot učiteljica na vasi sem kmalu spoznala gor- je, ki je domovalo v mar- sikateri hiši. Vzrok pa je bila vedno pijača. Celi ro- dovi so že degenerirani, a šmamica še vedno raste. Tako je bilo v šoU in med ljudmi. Vedela sem, kaj je zlo, vedela sem, da uničuje, a nekaj nisem vedela — da najdeš v njem pozabo. Spoznala sem se z vid- nim družbenim delavcem in z njim odšla v večje mesto. Težko sem se lo- čila od vaških otrok, zla- sti, ker sem uvidela, da jim nisem v tem čisto nič ix>magala, nič spremeni- la. V mestu smo se lepo uredili. Mož je bil pozo- ren, rodilo se je dvoje otrok. Imam sedemletnega sina in štiriletno deklico. Delo v šoh, delo doma, vzgoja otrok, nismo imeli urejenega varstva, me je pripeljalo v stisko. A vse sem nekako še prenašala, dokler je bil do mene po- zoren mož. A tretje leto zakona me je začel zane- marjati. Poslušala sem vse mogoče reči, a nisem ver- jela, nisem hotela. Mojim vprašanjem se je izogibal. Večeri doma so bili pusti, vedno brez njega. Otroka sta začela spraševati, če je njihov očka še njun in moj. Najprej sem pred njima moža opravičevala, potem, na koncu sem še samo molčala. Otroka do- ma, otroci v šoh, to je bil moj svet. Moža sem morala izbrisati. Ko sem odšla kdaj na domove otrok, ki sem jih učila, da poizvem, kako žive, so mi povsod ponudili pijačo. Domačo in tudi kupljeno. Ko sem malo spila, sem čutila olajšanje, in svojih težav nisem prenašala več tako težko. Zvečer, večeri, nedelje so bile puste. Pa sem si sama začela kupo- vati pijačo. Vino. Najprej sem to skrbno skrivala, vse do zadnjega. Pila sem vsak večer in spila stekle- nico. Drugi dan se mi v šoli ni nič poznalo. Nihče ni vedel, da pijem. Moja' otroka tudi ne. Majhna sta bila. Tako je trajalo vse skupaj štiri leta. Skrivala sem se pred ljudmi jn vedno bolj segala po ko- zarcu. V službi še vedno niso nič opazili. Mož? Ta se mi je čisto odtujil. Ni- smo več hodili skupaj na dopuste, otroke pa sem poslala v kolonijo, šele tako, brez vseh sem bila svobodna, da sem lahko pila. V trgovino sem že hodila z velikim cekarjem, da se je čim več steklenic skrilo v njem. Postala sem zabuhla v obraz, nekako so ljudje sumili vame. a vse je še šlo, do tistega usodnega dne, ko me je iskala mati. Mati moje učenke in mi povedala, da moj mož zapeljuje med drugimi tudi njeno hčer. To je bil za mene prehud udarec. Mladoletnice, mo- je učenke, moj mož. Poslala sem otroka po pijačo. Iz šole in se na- pila konjaka do nezavesti. Nikogar več mi ni bilo mar. Spravili so me do- mov in po nekaj dneh sem si opomogla. A le za nekaj časa. Crv ponižanja je glo- dal in prešel v sovraštvo. Ubila bi moža, a sem bila prestrahopetna. Lastnili otrok mi ni bilo mar. Za- nemarjala sem ju, podila stran. Postala sem hujša od zveri, zgubila sem svo- je dostojanstvo. Mož se me je odrekel in skrbel za otroke. Tako sem ga sovražila, da bi mu z last- nimi rokami razpraskala obraz. Pa ni bil tega več vreden. Nekega dne sem se zna- šla v bolnici, kamor so me prepeljali po napadu pi- janosti. Zdravila sem se tri mesece in v tem času spoznala ne samo svoje, ampak tudi tuje gorje. Bi- la sem deležna velike po- zornosti, obiskoval me j6 j mož, otroka sta skakljala okoli mene in m^e spraše- vala, kdaj bom ozdravela. Prišla sta tudi starša ir- mi vlivala novih moči. Mož se je zresnil, zdaj nam je lepo, preveč lepo, da t>: lahko bilo res. Jaz sem se čisto spremenila, prerod;- la. Prebujenje je prišlo še v pravem času, to ven^ Pred nami je še vehko sončnih let in vi me bo- drite, ki ste že vse to skU; sili. Ne mislim se vrntu na staro, a že pozabljeno pot.« Tovariši, resnični prij^' telji, so sprejeU njen" zgodbo in jo tudi zapis^- Kot smo jo mi, eno mnogimi, v upanju, ^ osvesti še koga. Nič posebnega ni, ta ^[ koholna zgodba, ki se V^- poveduje v klubih zdrav- ljenih alkoholikov vsak den ob istem času. Na r^; zličnih krajih v Sloveni^ v klubih in bolnišnicah v privatnih pogovorih zdravnikom. še jih bomo zapisali/^ tudi nekaj več povedali zlu, ki se v zadnjih ^ vedno huje razrašča rak rana naše družbe o alkohohzmu. Zdenka Stopa^ »Sovražila sem tako, da bi lahko ubi- jala. Končala bi sama s sabo, ubila bi moža, otrok mi ni bilo mar. Ker sem bila prestrahopetna, tega nisem zinogla. Ostalo mi je edino upanje — steklenica S pijačo, ki je bila lahko karkoli. Naši kraji so vinorodni, sončne in krvave bar- ve tekočino dobiš povsod. Zlasti so jo ponujali meni, ki sem prihajala na obi- ske, da zvem, kako žive njihovi otroci. Učiteljica sem.« ^ 16. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 njihovo Življenje je materinstvo ŽIVETI POMEN DELAT Med dvema mogočnima apama (katera je lepša, je težko določiti), se skri- va majhna • skronma hiš- ja MAHARJEVE družine 1 Ličnice nad Ločami. Mater MARIJO RAK, ki smo jo obiskali zato, ker ^ povila 11 otrok, devet ?a jih je ostalo pri življe- 3ju, smo zrhotili pri delu. Vrtela se je v stali in iljub lačnim živalim, ki Jih je pustila v hlevu, je bila pripravljena na po- fovor. Umrli sta ji dve junčki, živi pa šest fan- »v in troje deklet, štirje fantje že delajo, ena od ieklet pa je v službi v Nemčiji in je bila ravno te dni na obisku. V tujini si reže večji kos kruha in čez leta pravi, da se bo vrnila. Maharjeva mama je skromna in tudi presene- čena, ker smo jo obiskali. Obiskov ni vajena, zlasti pa se ji ne zdi pomembno, da smo jo obiskali zato, ker je imela todiko otrok. »Danes je mladina bolj pa- metna, noče imeti več ve- liko otrok ...« Za temi besedami se skriva mar- sikaj, za njimi je čutiti odpovedi in borbo za vsak- dan, za njimi se skrivajo prečute noči in zgodnje vstajanje ob zori. Mlada je še Maharjeva mama, pol stoletja in eno leto je šele naštela, pa pravi, da jo je življenje utrudilo. In da nd pravega zdravja pri hiši. Boleha mož Franc, zato tudi pra- vega zaslužka ni. Kljub temu, da je nekaj otrok že pri kruhu, pa so vedno trije še doma in za nje je treba vsak dan skuhati, vsak dan skrbeti za na »šiht«. Najmlajša Slavica Je stara šele 11 let in hodi v šolo v Loče, za njo pa je treba kupiti zvezke, knjige. šele dva vnuka ima ma- ti Marija in pristavi, da najbrž ne bo nobeden od njenih otrok šel po njeni poti. To ni očitek, le stvar- na ugotovitev, ki jo prine- se prebijanje in življenje iz dneva v dan. In breme, ki si ga matere naložijo, je pretežko za njihova ra- mena, zato ni čudno, da se je obisk pri materi Mariji končal z njeno ugo- tovitvijo — delati pomeni živeti in trpeti. Življenje pa teče dalje In dobiva nove oblike. V hiši, ki raste na novo, ker se je stara utrudila in je premajhna za vse, ki tam še žive, odidejo in se spet vrnejo. Nad obema pa šu- mita lipi, gospodarju Fran- cu v fkonos in v zname- nje otrok, da bodo vedeli kam priti. Simbol sloven- stva pridobiva na veljavi, zlasti, če se otroci vrača- jo iz Nemčije. ZDENKA STOPAR Celjska kultura SUŠA JE TUDI ZAHiO čim se tlak celjskih ulic segreje nad letno povprečje, že lahko ugotovimo veliko kulturno sušo, ki jo oblaži (le tu in tam) osamljena kul- turna prireditev. Svoj čas smo imeli letne graj site igre, koncerte v mestnem parku in ne nazadnje predstave na prostem v Tmovljah. Vsega t>aga pa v zadnjih letih ni več. Nekoliko se potrudimo le ob občinskem prazniku, kaj dru- gega pa nikomur več ne kra- de poletnih počitnic. Pa še ob teh prireditvah imamo ve- like težav«. Kje so vzroki? Oeljsko regionalno kulturno središče postane v teh mese- cih samo še spremljevalec vseh okoliških kulturnih do- godkov. Omenimo naj samo loške poletne prireditve. Od- kod jim pogum, entuziazem, denar? Denar ni vse! Tu je peščica ljudi, ki jim ni žal poletnih počitnic. Še so ljud- je, ki se žrtvujejo za kultur- no življenje sovaščanov! V mestu nam kaj takega skoraj ne pade na misel! Eden iz- med vzrokov je prav gotovo neenotno kulturno delo in za- to tudi propade marsikatero osamljeno prizadevanje. Naj bo kakor koli, nekaj bo treba v prihodnjem letu storiti. Celjska občina konec koncev daje relativno veliko za kulturne dejavnosti — pred- vsem za profesionalne. Prire- ditve pa se skoncentrirajo v glavnem na jesenko-zimsko sezono, dobršen del leta pa ostane nepokrit. Pogodbe, s katerimi se pri Kulturni skupnosti vežejo uporabniki sredstev, bi morale prav go- tovo nalagati tudi tovrstne obveznosti. Realne možnosti vidimo v ustanovitvi enotne- ga telesa za prirejanje polet- nih .kulturnih prireditev, ki bi ga sestavljala predstavniki Kulturne skupnosti, Občin- skega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij, Turi- stičnega društva in vseh ti- stih, ki se na tem področju preizkušajo kot organizatorji. Tudi Trnoveljčani so priprav- ljeni ponovno oživeti svoje letne igre, ne morejo pa jih pripravljati izključno na la- sten riziko in brez podpore. Iste predstave bi lahko gle- dali tudi na celjskem drsali- šču, zlasti, ko bo le-to po- krito. Program svojih prire- ditev bodo v prihodnji sezoni predložili Kulturni skupnosti in Občinskemu svetu ZKPO. ŠTEFAN ŽVIŽEJ SPET FILMSKO GLEDALIŠČE Priprave za predstoječo filmsko-vzgojno sozono so v polnem razmahu. Rep>ertoar je izbran, pogodbe z distri- buterji so sklenjene, tehnič- ne priprave teko v redu. Za tiste, ki jih zanimajo filmsko vzgojna prizadevanja Zveze kulturno prosvetnih organiza- cij, objavljamo spored za prihodnjo sezono: Mladinsko filmsko gledali- šče: Od 1. do 6. oktobra — TRI PLUS DVE — sovjetski bar- vni film. Od 5. do 10. novembra — JAGODE IN KRI — sovjet- ski barvni film. Od 3. do 8. decembra — S. O. S. NOBILE — italijan- ski barvni film. Od 4. do 9. februarja 1974 — ZBOGOM G. CHIPS — angl. barvni film. Od 5. do 9. marca 1974 — V PEKLU MAMIL — dan- sko-norveški film. Od 1. do 6. aprila 1974 — Z — francosko-alžirski bar- vni film. Pionirski kino: Od 8. do 13. oktobra 1973 — PIKA NOGAVIČKA — švedski barvni film. Od 12. do 17. novembra 1973 — VOLK SAMOTAR — jugosl. barvni film. Od 10. do 15. decembra — PROFESOR BALTAZAR — jugosl. barvni film. Od 11. do IC. februarja 1974 _ TOVARISIJA PETRA GRČE — jugosl. barvni film. Od 11. do 16. marca 1974 — GULIVERJEVA POTOVA- NJA — amer.-ital. barvni film. Od 8. do 13. aprila 1974 — LA FANTAINOVE BASNI — francoski fUm. SOSED sosEbli! LAČNI OTROK v središču me.sta Celja, kjer sodeč po lepih oblekah in še razkošnejših avtomobilih, vla- da soliden standard, se je pred kratkim pripetil nenava- den dogodek. Ne toliko ne- navaden po svojem nastanku, a toliko bolj pretresljiv po svojem izvoru, ki je botroval slabosti malega desetletnega dečka. Na ploščadi pred trgovino Center v Celju je omedlel za- radi nenadne slabosti deček, ki bi mu komaj prisodili deset let. Pepelnati lasje so se mu lepili na čelo in belina obra- ba je izdajala hudo slabost. t»ristopil je starejši Celjan in pomagal dečku na noge. Nu- dili so mu vodo in prvo po- moč in po preteku pol ure 5e je fantek opomogel. Lju- dje, ki so se zbrali okoli nje- ga, so zadevo komentirali po ivoje, vsakdo je iskal vzro- ke, od bolezni do vročine. Molčeči otrok skraja ni hotel pripovedovati, ker ga je mno- žica begala in slabost je bila še toliko močna, da ga še vedno ni zapustila. Celjan se je odločil in ga povabil na dom. Po kapljicah je prihajala iz otrokovih ust resnica na dan. Velike oči so se ozirale naokrog in ko je slabost minila, so se ustavile na skledi z breskvami. Ponudi- li so mu in hlastno je segel [)0 njih. Potem je povedal, da ni jedel že cel dan. Zakaj, je vrtalo v dobrih ljudeh? Vpra- šanje Je šlo težko iz jezika in je obviselo v zraku. A treba je rsedeti zakaj. Dečku so ponudili kruha in prigrizek. Tudi tega je zmlatil, kot da ne bi jedel že teden dni. »Kupili smo fička, v začet- ku meseca, pa je mami zdaj zman.ikalo za hrano. Jaz ho- dim na trg, da tam kaj naj- dem, a zdaj že nekaj dni ni- sem nič dobil. In nič jedel. Oče se vozi z avtom naokoli, mi pa kakor vemo in zna- mo ...« Besede so obvisele v zraku, kot da ne hi bile stkane v resničnosti. Ta je tako kruta, da se dogodku ne more ni- česar dodati, ne vzeti. Pre- ljubi standard, kakšno žrtev si boš že izbral? Ne segaj po nedolžnih otročičih in pusti jih živeti. Site in zdrave. Z. STOPAR mrje pri Jelšah ^^lov dejansko ustreza ''^mu obdobju v občinskih ^*'ah. O mladinskih delov- \*|fcijah niti ne bi govori- ' -^0 ali tako že vsakdo ■ ^ ne o akciji na Vin- Vrhu, kjer se menda že l^^vljajo na novo akcijo v.^v so rekli, da naj bo j-f^t, dokler ne vedo, ka- '^^ kaj, v ilegah). Radi bi jMi obcestne jarke, pa ljudi, če bo vse po bodo ljudje prišli. Ra- 5lj*|^_ na novoustanovljeni . ^'i^ »kozjanski« odred, ki •.^ Ustanovili ob akciji na ^'^vi kmetiji. ^'^šnje leto je leto delov- na ^'^cij. j,3 tudi leto vseh ^'^ih sprememb in brez ^, dvoma, tudi leto do- '^J več jih uspehov v ob- je tudi, da so ti niarsikoga že zanesli, ^ Pa vidi v njih le do- .^^^snovo za skorajšnjo re- nerazvitosti. Kaj smo ijv'^ tem, da so ti uspehi ^*oga zanesli. Precej, (^^jdrugim tudi to, da se ij^^^i kar očitno zanašajo ^ t)o »nekdo« že po- \^ in da se ni treba več V Sfizti, truditi in da je 1 Vloga končana. Daleč Prav čas, ki je pred šniarske občine, bo zahteval še več angažiranosti kot je zaiiteval doslej. Skorajda polovica letošnje letine, predvsem grozdičevja, je mimo. Tudi ob tem se po- rajajo vprašanja, ki bodo do- bila svoje odgovore, ko bo celotna letošnja bera za na- mi. Letošnja novost so bile prav gotovo jagode. Vsi, ki so jih gojili, so dobili nasve- te, kako naj ravnajo z njimi, da bo najbolj prav. Tisti, ki so dajali nasvete, so se po- trudili bolj ali manj. V živ- ljenju je pač tako; nismo vsi enaki. In ker so se nekateri potrudili pri svojem delu manj, kot bi se morali, nji- hovo delo ne le, da ni rodilo uspeha, pač pa je povzročilo škodo. Jagode so na večih krajih rastle zaman. Za takš- ne reči obstajajo krivci in prav bi bilo, če bi jih našli. Vendar, kot rečeno: počakaj- mo na konec leta, ko bodo čisti računi. Tudi se je v tem dolgem, vročem poletju izkazalo, kot že tolikokrat doslej, kako ze- lo potrebuje šmarska občina strokovnjake. Še zlasti velja to za kmetijstvo. Ni slučaj, da jim uhajajo. Pravimo, da je občina izrazito agrarna. Kako gra torej skupaj, da gredo ljudje, ki jih v občini krvavo potrebujejo? Skoraj enako je tudi v ob- činski upravi. Manjka cel kup ljudi, ki bi morali opravljati odgovorna in pomembna de- lovna mesta, ki jih občina še kako potrebuje. Ni jih, tudi ekonomistov ni. Problem so stanovanja, problem so oeste, precejšnje oddaljenosti, šol- stvo še vedno razburja. Zani- mivo bi bilo pogledati samo en primer. Znano je, da obči- na nenehoma gradi, da raste- jo objekti, da rastejo obrati, turistične kapacitete, nove šo- le, zdravstveni domovi, vrtci in podobno. Svoje hiše grade tudi občani. In vendar je ur- banistična služba na občini slaba, referenta za urbanizem pa sploh ni, vsaj pred nedav- nim ga ni bilo. Težave so tu- di z urbanističnimi načrti. Podčetrtek bi že zdavnaj imel bencinsko črpalko, če bi bil urbanistični načrt kraja narejen tako, kot bi moral biti. Ponudnik se je umak- nil., . Prišla je poleg pedagoške vojne (nekateri pravijo, da ni tako hudo in da ni nihče ni- koli ničesar rekel, šolniki so že od nekdaj živeli v najlepši slogi.) še kmetijska. Vroče in predvsem dolgo poletje se na- daljuje. Kdo bo prodajal in kdo iztržil denar, to je tu vprašanje. Stvari gredo na- prej, akcije tečejo, v občini pa se prepirajo za oslovo senco, ki bi je niti ne bilo, če bi se ljudje znali spora- zumeti na pameten način. Obstajajo tudi kompromisi. Če je krava pridelek kmetij- stva (da je temu tako, ne dvomimo), jo torej naj proda kmet aU ustrezna specializira- na organizacija. Trgovsko podjetje Jelša krav ne vzgaja, torej naj jih tudi ne prodaja. Tako mislijo v kombinatu in tako smo nedolgo tega tudi zapisali. Ob takšnih večjih zadevah pa se p>orajajo še manjše. Na primer gostinske usluge. Nič kaj zadovoljen ne more biti človek z uslugami v hotelu Pošta v Rogaški Slatini. Takš- nih primerov pa bi se še la- hko našlo, če bi grebel še naprej. Kljub težavam se občina vneto pripravlja na praznova- nje svojega občinskega praz- nika, ki bo letos v Podčetrt- ku, 9. septembra, še pred tem bo, 2. septembra, v Koz- jem veliko zborovanje aktivi- stov OF kozjanskega okrožja. Oba praznika ne bosta le prilika za oceno dela, pač pa tudi za resen pretres vseh ne- gativnih pojavov. MILENKO STRAŠEK Ce so bile Atomske toplice do nedavna samo zadnje in obupno pribežališče posameznikov, potem to danes niso več popolnoma, zakaj v toplice čedalje bolj prihajajo tudi tisti, ki so zdravi ali pa samo na pol. Tako nekako izgleda torzo pred bazenom in med objekti atomskih toplic. 10. stran — NOVI TEDNIK 16. avgust 1973 pisma PRAVICA DO KOSA KRUHA Kot vaša bralka in mati sina Konrada Ogrinc, ki je vaš naročnik, bi vam rada napisala nekaj besed. Vaš dopisnik ali celo novinar je navedel kot pri- mer nerazumevanja za družino priseljenega tova- riša Vajdiča iz Pogleda pri Ločah. Njegova žena je zastonj iskala gostoljubja v Ločah in kot mati števil- nih otrok tudi zaposlitve ni dobila. Prosim, če obja- vite naslednjih nekaj stav- kov, za katere upam, da bodo našli razumevanje pri širši javnosti, če že v Lo-' čah nočejo razumeti za kaj gre. Kot mati dveh mladolet- nih otrok, katerima bi ra- da pomagala do . dobrega kosa kruha, in jima zago- tovila lepo bodočnost, sem zaprosila za zaposlitev pri obratu podjetja »Konus« v Ločah. Tu so sprejeli le žene iz dobro situiranih družin, kjer ni številnih otrok, možje imajo avto- mobile in si lahko privo- ščijo vse tisto, na kar mi še pomisliti ne smemo. Službo so dobile tudi že- ne mož, ki imajo vpliv na uslužbence v podjetju. Moj mož je star in za delo ne- zmožen, otroci pa so čla- ni skupnosti in se imajo pravico izučiti poklica, za katerega so sposobni. Tež. ko pa bom uspela, da bi se otroka dokopala do poklica, ker nimam zapo- slitve, kljub temu, da je skupnost dolžna, da mi jo da, kjer je možno. Čeravno nisem priseljen- ka, kot tovarišica Vajdiče- va, tudi jaz nisem naletela v Ločah na razumevanje. Nehote se sprašujem, kje je toliko opevani sociali- zem in enakopravnost. Prosim vas, da z okorno roko napisano pismo ob- javite. Zelo vam bom hva- ležna! Elizabeta Ogrinc, Lipoglav 88 Loče pri Poljčanah VSI SMO LJUDJE A NE ENAKI Danes vam pi.šem zato, ker bi rada povedala ne- kaj besed v pojasnilo to- varišici Marti Golež, ki jo je moj članek o sprevod- niku tako globoko priza- del. Tovarišica ima sicer prav, da smo vsi ljudje, vendar nima prav, ko pra- vi, da smo vsi enaki. Res smo približno enaki, vsak s svojimi napakami. Niso pa te napake enake in tu- di v družbi se ne kažejo enako. V opravljanju svo- jega poklica moramo biti vsaj malo pozorni do so- človeka, če že to ne, pa vsaj pošteni. Morda ta to- varišica nima mnogo opravka z ljudmi v svojem poklicu, zato tega res ne more razumeti. Povedati ji moram še to, da se nika- kor nisem zadrla nad tem sprevodnikom, kar tudi v članku ni pisalo, ampak sem ga samo opozorila, da mi je še dolžan devetdeset para. Opozorila sem ga tudi s tisto vljudno bese- dico »oprostite«, ker po- znam toliko bontona in sem toliko vzgojena, da znam uporabljati njene »tako malokdaj« izrečene besedice »prosim, oprosti- te, hvala«. Jaz imam ob tem drugačno mnenje; zdi se mi namreč, da se te besede prevečkrat uporab- ljajo, saj jih slišimo za vsako malenkost. Tudi sprevodniku sem rekla vljudno: »Oprostite, dobim še devetdeset pa- ra.« On pa je odgovoril z bolj grobim glasom, da nima. Potem sem mu še rekla: »Potem mi pa vrnite tisti dinar in jaz vam bom drugič dala deset para.« Na te besede mi ni odgo- voril in tudi jaz ga nisem več nadlegovala, ker se ni- sem hotela dreti tako kot si je tovarišica Marta predstavljala — poudar- jam — samo predstavlja- la. Takoj sem se že od- ločila, da bom pisala naj- prej na podjetje, potem pa mi je ta ideja zamrla, ker vem iz poznanstva, da se tam ne brigajo preveč za takšne malenkostne pri- mere. In tako se je ta dogodek znašel v NT, lahko pa re- čem, da niso vsi sprevod- niki takšni, kajti potem bi se tako ne mogli voziti z avtobusi, če bi morali pla- čevati dvakratno. Zato tu- di rada verjamem, da se tovarišici Marti, ki me je tako kritično obsodila, ni zgodilo še nič podobnega. Morda se ji še bo, ali pa tudi ne. Tudi meni se je prvič. In spet smo pri enakosti ljudi. Upam, da bo tudi ona kmalu spo- znala, da res nismo vsi enaki po navadah in last- nostih. Predvsem slabe lastnosti niso enake. Kate- re se pa izražajo pri ne- katerih ljudeh bolj v druž- benem življenju, pri neka- terih pa bolj v zasebnem. Povem naj še to, da se je drugi dan dvema pot- nicama pri istem sprevod- niku zgodilo nekaj podob- nega in zato vljudno pro- sim tovarišico Marto, naj se zaradi tega ne razbur- ja več, sicer pa še priča- kujem nadaljnje izbruhe in pripombe glede enakosti (te togotne ženske). Majda Z. ŠE K ČLANKU » BREZ SAMO- KRITIČNOSTI« v Novem tedniku št. 26 smo brali članek izpod peresa tov. Štefana žviže- ja, v katerem pisec zaklju- čuje, da smo igralci DPD Svobode Polzela premalo samokritični. Morda dogodek v Ločah res ni bil na pravem me- stu. Vem pa tudi, da kri- tiko o predstavi Velike puntarije v radiu Celje ni sestavil nihče drug kot pi- sec zgoraj navedenega, članka. Saj dobro pozna- mo njegove krilatice kot so: »Eno je želeti, drugo uspeti«, ali pa: »Več smo pričakovali kot pa smo vi- deli.« Te besede so bile tudi edina kritika ob predsta- vah iz prejšnjih let, s ka- terimi smo sodelovali na republiški dramski reviji. Vemo pa tudi, da si nihče od novinarjev Novega ted- nika predstave Velike pun- tarije ni ogledal. Moti nas namreč eno, V razgovoru po premieri smo pričakovali od tov. 2viže- ja, da bo poleg čestitke k uspehu povedal kakšno be- sedo o predstavi, saj je bila to najboljšapriložnost, pa tudi igralci so to pri- čakovali. Kot člani združenja gle- daliških amaterjev Slove- nije se zavedamo svojih dolžnosti in smo bili ve- dno' pripravljeni sprejeti vsako kritiko, ki je dobro- namerna, če pa je kritika obarvana recimo s kanč- kom zavisti, pa je nekaj povsem dnagega. To ni delo tajnika po- dročnega združenja. Pre- pričan sem, da "bo šlo po- dročno združenje rakovo pot, če bodo tajnikova »dobrohotna« opozorila takšne vrste. Da bi lahko nekdo svo- je osebno mnenje objavil v radiu ali časopisju naj bi bil, če že ne strokovno usposobljen, pa vsaj ne- pristranski in do vseh ena- ko kritičen, kar je najbolj važno. Da goljufijo ljudje hi- tro spoznajo kot navaja v članku, on sam verjetno najbolje ve. Na Polzeh smo imeli do sedaj vse predstave dobro obiskane, čeprav so Polzelani zah- tevna publika, vendar ve- liki ljubitelji amaterizma. Naj bo dovolj besedi o tej predstavi in ne želimo več kakršnekoli polemike. Vse, kar smo delali, se učili in žrtvovali, smo z enim samim namenom: čimbolj svečano proslaviti 400 oziroma 500-letnico kmečkih uporov v naši ob- čini. Zdi se mi, da bi bila vsaka dalje izrečena bese- da skrunitev spomina na krvave dogodke iz naših preteklih dni. NOVAK ZAHVALA TOVARNI GARANT Pred dobrim mesecem sem kupila v tovarni Ga- rant Polzela večjo omari- co (komodo). Takšno sem si že dolgo želela in to- liko bolj vesela sem je bila, ker jo je težko do- biti. Na žalost pa je bilo veselje kratkotrajno. Izgu- bila sem namreč ključ od vrat omare. V njej sem imela spravljen denar in ostala sem brez ficka. Opogumila sem se in to- varni v Polzeh napisala pismo s prošnjo za nov ključ. Nisem imela veliko upanja, a zelo sem sevzra- dostila, ko sem čez tM dni dobila pismo z ži?^ tovarne, v njem pa za omarico. •'^ Tovarni Garant se srčno zahvaljujem za st; jeno uslugo. Pri nad^ njem delu jim želim či-^ več uspeha, hkrati ji'; čestitam k njihovi obj^^ niči. Želim, da bi se tudi (ij. ge tovarne zgledovale tovarni Garant iz Polžev FANIK.^- UREDILI SMO , CESTO V vasi Log pri Bohor; živi in se bori za vsakflV nje potrebe nič koliko m? lih kmetov, ali kakor j'.^ še drugače lahko imen|? jemo — vrtičkarjev. Vj. ščani so si letos zgvsj^ novo, lepo cesto, po ]<^^■^^ ri se brez težav da prip^, Ijati do vsake gruntarije Cesta se zlepi z gozdu, cesto, ki pelje v Kozje Dela je po redni služtj nadziral Miha Kostere.Df, nar za gradnjo so zbrai; vaščani sami. Po zbiraln akciji so na pomoč ^ klicali buldožer in pa i«, nerca, ki je reševal pro bleme v zvezi s trdimi meninami. Vsa dela so i la zaključena do slovav skega praznika, dnenl vstaje, 22. julija. LESKOVŠEK JAKOB Lesično,4 Na peščeni plaži v Baski, kamor zahajajo celjski pionir,ji že nekaj let, .ie prijetni) vsak dan bolj, zlasti če se že štejejo dnevi za odhod. Zato pionirji in pionirke, dekleta in fantje iz celjske in velenjske občine, ki letujejo v Celjskem domu, izk"' ristljo vsak presti čas za kopanje in sončenje. FIJAVŽ FRANJO (5) DELOVANJE POLITIČNIH AKTIVISTOV V LETIH 1941—45 NA CELJSKEM IN SAVINJSKEM OBMOČJU Že 1944. leta so se začele predpriprave za gospodarsko in splošno družbeno delo po os- voboditvi Razumljivo je, da so bili s tem znatno izboljšani pogoji političnega dela, ki je zahtevalo organizirano povezavo, že v poletju 1944 se pri okrožnem partijskem in OF odboru osnujejo sekcije in referati, ki so bili zadolženi opravljati ne le trenutno funkcijo povezova- nja z aktivisti v krajevnih, rajonskih in okrajnih OF odborov in z vojaškimi enotami, temveč so se bili dolž- ni pripravljati že za delo po osvoboditvi. To je s pro- blemi trgovine in preskrbe, kmetijstva in gozdarstva, denarništva, prosvete, zdravstva in narodne zaščite. Funkcije okrajev so povezovali in koordinirali okrož- ni odbori OF, ki so odgovarjali za svoje delo oblast- nemu komiteju oziroma Pokrajinskemu odboru OF in PK KPS. Za primer navajam poročilo Okrožnega od- bora OF iz novembra 1944. leta s podpisom Sergeja Kraigherja, ki navaja, da obstajajo v okrožju Celje okraji: Zgornja Savinjska dolina, Litija, Vransko, Ce- lje mesto in Celje-okolica, Žalec, Šoštanj, Revirji in Konjice s skupno 700 kraji, s 410 odbori OF, 75 odbori Delavske enotnosti, 125 odbori SPŽZ in 270 odbori ZMS. V septembru je delovalo na področju okrožja, kot posnemamo iz poročila oblastenga komiteja, 110 članov KP in SO kandidatov KP. V avgustu mesecu je bila izvedena mobilizacija 500 za vojsko sposobnih mož. V septembru je doseglo število mobiliziranih 600. Seveda je le za polovica tega števila odšla v borbene enote, a drugi so bih razvrščeni na komande mest, vojna področja, na kurirske postaje itd. Iz poročila Oblastnega komiteja posnemamo, da je v decembru delovalo v okrajih celjskega okrožja 180 aktivistov SKOJ s 1098 člani. K uspehom političnih aktivistov je vsekakor treba šteti velike napore pri izvedbi voli- tev v krajevno NOO. Te volitve se je izvajalo po odlo- ku Slovenskega narodno osvobodilnega sveta po vsej Sloveniji. Lahko rečemo, da so se volitve tako mno- žično opravile, razen na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini in delu Notranjskega le še v Zgornji Savinjski dolini in delu Kozjanskega. Nemogoče je opisati vse delo, ki so ga s pre- danostjo opravljali naši aktivisti, kako obširno in komplicirano, je bilo njihovo delo, povrhu vsega še povezano z veliko nevarnostjo! Koliko idej in energije je bilo potrebno, da se je vse delo pravilno, smotrno in konspirativno odvijalo. Posebno težavne so postajale proti koncu vojne pre- hranjevalne akcije, ko je bilo potrebno in to češče na hitro preskrbeti živež za to ali ono večjo ali manjšo vojaško enoto poleg redne skrbi za preskrbo enot A'"' rodne zaščite, kurirskih postaj in še posebej za P^^ skrbo bolnišnic in ilegalnih tehnik ter tiskarn. PreU^ ko je ovrednotiti v tem orisu vse, četudi zelo pomein^ ne dogodke, ki so se odvijali na našem področju narodno osvobodilno vojno, še težje bi bilo prikaza'^ veličastne podvige številnih skupin in posameznikov'^ omenimo npr. le akcijo rešitve talcev v Starem pi^^^^ 15. decembra 1944 — ko so mnogi prispevali tudi ^^'^ ja življenja za iispcšen konec vojne in s tem tudi ^ današnje naše pridobitve. Borili so se z orožjem v ki, upirali se in umirali so v mučilnicah, v zaporih koncentracijskih taboriščih. V dneh, ko obujamo spomine na delovanje pol^^' nih aktivistov na celjskem in savinjskem področji^' prav, da se hvaležno spomnimo na številne padle preživele borce, ki so bili najboljša opora našim benim enotam, da se spomnimo naših partizanskih h'^' požrtvovalnih mater in vseh sodelavcev partizanov da ohranjamo v jih svetle like mlajši generaciji- KONEC NOVI TEDNIK — stran 11 BONTON V TRGOVINI 5J0 sem pred nekaj dne- , jjjpj/ala stvari za pr- " i.azred, sem kupila tu- \ alctovko. Da je ne bi Jisila zavito, sem vse !,!avila v njo in tako z ^'jtio vestjo nosila ak- Iz icnjigarne sem odšla jfamo, kjer si vedno Liedam izložbe in kaj jjiajo novega na policah. Ij tem vedno še kaj ko- »stnega kupim, ne da bi p-ej mislila. Tako sem na ^eiiu usnjene galante- ,jjg kupila dva para co- lij; Ko sem plačala in jjgiela oditi, pa me je prodajalka zgrabila za ak- jpjlco in rekla, če sem jo tam kupila. Lahko bi fedela, da je nisem, saj jifi ona prodaja. »Mi ima- jjo ravno takšne,« je de- jala in kar strgala z nje jovarniški obesek. Ujeno vedenje me je to- Ijjio zmedlo, da nisem nič lelda in odšla iz trgovi- ne. Imela pa sem obču- jelj; občutek krivde, da me njen pogled spremlja vse do doma, čeprav sem šla na avtobus. V tridesetih letih si ni- sem vzela niti deset para, ta dogodek pa mi je to- Bjo ranil pcnos pošteno- sii, da si nisem mogla kaj da to ne objavim v časo- piiu. In če ga bo prebra- la tudi ta prodajalka, naj mi oprosti; mogoče samo zbira obeske z aktovk ali pa se bo cb te.m zamisli- la in spoznala, da se s strankami ne ravna tako nesramno. Upanje imam, da ne iz- Jiedam že na prvi po- gled kot tatica, da me ahio tako naravnost ob- soli kraje. Obenem pa ivari ogled kolektivu, ki si prizadeva ustvariti so- Mno postrežbo, saj je to sova trgovina z novim in mladim kadrom, ki ima t50 bodočnost pred seboj. Berta Povse, Šmartno ob Paki ALI Ml DAŠ ... Ne morem pozabiti in ''i mimo dogodka, ki se ^ je pripetil 26. 6, 1973. Sla sem v Pečovnik, tiioU 17. ure je bilo, k svoji znanki po novem mostu preko Savinje. Za menoj se je pripeljal fantek, star največ 15 let. Ko me je dohitel, se je ustavil i a kar tebi nič, meni nič me je ogledoval in vprašal, če mu dam ... za 50,00 din. Moino sem bila iznenadena, da mi je pobralo sapo, ko sem pri- šla k sebi, sem ga ošte- la, da za kaj takega ne bi smel vedeti, zabrusil ml je, da ne govori samo to, da tudi dela to. Rada bi poznala starše, ki ima- jo toliko denarja, da ga lahko dajejo otrokom, ki samovoljno razpolagajo z njim. Namesto denarja naj bi jim posvetili kak- šno urico moralne vzgo- je. Razočarana sem nad tako mladino, še bolj pa nad starši. Sama živim v težkem finančnem sta- nju in moram pretehtati vsak dinar, ki ga pora- bim, pa tudi tisti, ki je namenjen za hlebček kru- ha, zato me je dogodek še posebej prizadel in užalil. Razočarana T. J. SAVINJSKA DOLINA O; lepa Savinjska dolina, H biser slovenske zemlje ravnina in hribi in grički obkrotaio, čuvajo te. Na sredi te tvoje ravnine mestece novo stoji mestece novorojeno, ki daleč poznajo ga vsi. Mestece naše ti Žalec znano si blizu in daleč. Ti center zelen'ga zlata krasi in obdaja te park, izvirek dolarjev in mark. Nikdar ne bo mrtev in pust poletni ta mesec avgust. Saj bol' kot kdaj prej oživi, ko obiralcev roj prihiti. Kot hotel bi prosit za tango, postavi se fantič pred štango. Ves dan zdaj tu stroii brne, tn pesmice vmes se glase. Hmeljarji pa kot avtomati hitijo, dokler je še čas, da bi čimveč zaslužili denarja, za zimo, za mraz. B. K. ŠE O KRAVI IN NJENEM TEKU Medtem ko sem prebi- ral v vašem časniku to in ono, so se mi oči usta- vile pri članku, katerega je pisala bralka Marija L. iz Dobja. Članek nosi naslov »Krava je tekla za avtom«. Odločil sem se, da podam temu članku tudi svoje mnenje. Marsikomu, ki bo pre- biral te vrstice, mu bo verjetno šlo na smeh, saj je po opisu to eden red- kih dogodkov. Ne morem si zamisliti, da si naši državni organi želijo tak ugled. Danes imamo po- sebne avtomobile za pre- voz živine. Marsikomu se smešno zdi, da bi bila krava privezana za avto in tekala za njdm. Pomi- sliti moramo, da je tudi ona živo bitje, s katerim moramo lepše ravnati. Tudi ona ima um, vendar ga ne more pokazati. Glede na neplačane ob- veznosti ali po domače ru. bež, pa mislim naslednje: Ker je danes vsakemu določena ustrezn-' a davka, se mora vsak ob- čan oziroma državljan za- vedati te svoje obveznosti in jo urediti, pa najsibo kjerkoli. So pa nekatere obveznosti prevelike, še posebno na revnem Koz. janskem. Precej ljudi, ostarelih in obnemog' h, v nedostopnih krajih, trpi marsikatero pomanjkanje z edinim bogastvom — z / eno kravico. Zato se mi tudi čudno zdi, da bi za- radi pokojnine oblast iz zaklenjenega hleva pobira- la skromno kozjansko imetje. Venčeslav Jager, Kalobje Nekoč čista in za kopanje zelo prijetna Savinja bo kmalu med tistimi rekami, Id za kopanje niso več primerne. Posebno velja to za spodnji tok niže od Celjaj tako da se lahko kopajo le še nekje od Žalca navzgor. Takšnih prizorov, kot je ta na sliki, bo vedno manj, če se ne bo nihče zavzel za čistost rek. Slika je bila posneta pri mostu čez Savinji pri Lat- kovi vasi pred dnevi. Poleg odličnih možnosti za ko- panje in ribolov privablja kopalce bife, ki je v ne- posredni bližini. Besedilo in posnetek: T. Tavčar LJUBEZENSKA ZGODBA Praksa. Svet me čkajo pusti dnevi in spet se bom dolgočasila in poslušala neslane opazke. In potem naenkrat kot strela z jasnega — na prak- so grem k tebi. že na tedenski praksi sem čutila neko simpatijo do tebe. Spominjam je tvojih elegantnih kre- tenj, prisrčnega smehljaja in igrivih oči Bil si tako preprost in z mano si se pogovarjal, kot bi bila naj- manj sošolca. Prvi dan je minil hitro, preveč hitro. Drugo jutro sem se zgodaj zbudila, se skrbno uredila in počasi kre- nila v poletno jutro Ne bom poizabila čustva, ki me je prevzemalo. Sonce je prijetno si}alo, v srcu mi je ki- pelo. Pričela sem poskakovati kot v otroških letih, naj- prej po eni, nato na drugi nogi. Da, bila sem srečna kot otrok. In tako je bilo do konca prakse. Veliko sva se po- govarjala^ a v začetku me je motV^ tvoje hvalisanje. Govoril si o dekletih, o svojih osvafalnih prigodah, ia sem bila že kar jezna na te slavospeve. In* končno, ko sem se tega naveličala, sem ti zabrusila: »Kdor veliko laja, malo grize.« Pogledal si me, zardel, nato si se začel smejati in jaz sem ti pri tem pomagala. Postala sva prijatelja. Mnogo sem zvedela o tebi, o tvojem ot- roštvu in dijaških letih Moja prijateljica^ ljubosumen stvor, ti je povedala, da imam fanta pri vojakih. Postal si zadržan. Nisi več sedel na naslon mojega stola in se poigraval s prame- ni las Se še spominjaš, kako si mi stresal malto z la^s in obleke, ko sem nekoč za šalo ometavala stene. Potem je prišlo slovo. Končala sem s prakso in ža- lostna sem odšla zadnji dan prakse domov. Ko sem ti prinesla dnevnik, da mi ga podpišeš, te ni bilo v pisarni Ko si odprl vrata in me zagleda^., je tvoj obraz zasijal in nasmehnil si se. To je bil zadnji smehljaj, ki si mi ga naklonil. Sedaj me nočeš več po- znati, mimo mene greš kot mimo drevesa. Ali si pozabil, da si mi dolžan sicilijanski poljub, ki si mi ga obljubil ob popevki »Poljubi sicilijanski«. Do- bila sem le navadnega. Sicer pa so sedaj že predaleč tisti dnevi, le bežno se še včasih spomnim čudovitih poletnih dni A v srcu bodo za vedno zapisani kot neko neizpolnjeno hrepene- nje. Robin-ija MILENKO STRAŠEK (4 ZVONAR MARKO ' Marko je slonel ob nagrobniku, vzidanem v cerkev, vstran od zvonov, a vendar tako blizu njih. Čutil je in stožilo se mu je, kakor se more le otroku. Nes bodo sneli enega izmed njih, Janeza, ki je tako pel in čigar greh je bil samo v tem, da je bil ^ren. Rekh so, da ga potrebujejo za topove, ne ^ bi za to vprašali njega. Marka, ki je toliko let živel ' "ijimi. Zvon bodo vrgU s stolpa tn odpeljali. Nič ne bo njegov glas i>el med bohorskimi gozdovi, se je odločil. Stopil je okoli cerkve s pogledom ^itim v tla. Za cerkvenim zidom je stal stari župnik, lasje so mu belili čelo. S težkim pogledom je po svojih faranih, kot da išče pomoči. Ne, pri V škomjih ni bilo rešitve. Tako je bilo odločeno. ^^ko se je pomaknil bliže k staremu duhovniku. »Gospod, kaj ko bi rekli onim, naj ga puste, ko je lepo i>el Gospod, saj vendar ne morejo . . .« Marku gg^Polzela solza po izsušenih licih. Župnik je molčal, bi bolečino ša povečala . . . j^*Achtung,« je glas zarezal tišino kakor meč. Marko jp le aastrmel v višino. Iz line se je pomikal zvon ... jjj^el bo!« Množica je valovila. Zvon se je nagnil jj^^ihal. Se enkrat je zvonar Marko pogledal žuipnika, L ^ z dolgim, solznim pogledom objel zvon in odšel, ^ ^ bi iskal korak . . . slišal padca. Na oči so mu planile solze. Naslonil t^j.^ na cerkev in jokal. Kolikor je odteklo solz, tti^^^ je priteklo vanj sovraštva do teh ljudi, ki so %i T^^^ zvon, njegov zvon, da ga pretope v takšen top, pred kakršnim je nekoč že sklepal življenje. ( so bili tisti dnevi. In včasdh se je Marku za- zdelo, da pojejo gozdovi glasneje kot zvonovi. A ne zanj — Marko se je postaral. Z drsajočimi koraki je stopal mimo debele škarpe, nad katero je pela svojo stoletno pesem lipa. Kot ponavadi. Res, kot ponavadi, z enakimi koraki je šel, z istim, ustaljenim smehljajem med ustnimi konci. »Mimogaede stopim še malo na vrh, k zvonovom, da vidim, kako žive, da da,« je mrmral v brado. In šel je, čeprav bi lahko zvonil spodaj, v zvonici. Ko je prišel oprijemajoč se od golobjih odpadkov po- mazanih stopnic na vrh, je kot ponavadi pogleaal v trg, nato pa malo v gozdove, potem pa se je naslonil na zvxDn tar kratkomalo zakinkal, ne da bi pomislil, da je prišel zvonit. Da, da. Marko je postajal FK>2abljiv. Preplašen se je prebudil in začuden pogledal v mrak okoli sebe. Nič in zopet nič. Pa vendar. Začutil je nekaj, tjakaj med rebra ga je dregnilo. »Hm, zopet!« Marko si ni upal ozreti. Preplašen je obstal, kamor ga je sunila nevidna sila, s pogledom preštel line, kolikor jih je bdlo pred očmi, zakaj nazaj se Marko ni upal ozreti, p>ogledal je še na tramovje, ošvigal zvon pred sabo — toda nič ni bilo. In nenadoma, po kratkem presledku, ki mu nd dal, da bi p>omislil, ga je vrglo proti najbližji lini ter ga z vso silo porinilo ob zid. »Takole, Marko Breza, in nič drugače — odklenkal si,« si je molče vtepal v svojo glavo, ko ga je z vso silo spremljano z zvenom nihajoči zvon postavil ob stran. »Oh, Marko Breza, zdaj pojdi in ne hodi več nazaj. Zvonovi sami so ti povedah, da je treba iti, zato Marko, ne obotavljal se več, temveč pojdi. Pojdi ..., pojdi,... pojdi .. je šepetal sam sebi. Potem se je oprl na tramovje in kakor 2^bljen zrl v nihajoči zvon. Počasi je zastavil nogo na stopnice. Spodaj v zvonici pa je stal sosedov poba, kateremu je župnik velel zvoniti, ko Marka niso našli nikjer. »V resnici. Marko, začel si pozabljati dolžnost. In I>oglej, če mene slučajno ne bi bilo doma, ne bi zvonilo in ljudje na polju bi pričakali trdo noč. Stari smo, stari. Marko.« »Bo že res, bo že, gospod župnik. Ali pa sem morda v tridesetih letih, odkar jim služim, kdaj odpovedal in pozabil na svojo dolžnost? Ali sem morda kdaj zamudil? Ne, ne gospod župnik, nikoli. Kako naj sedaj pustim zvonove, sedaj ko sem jih najbolj potrebe, ko nimam drugega kot to!« Duhovnik je molčal. In Marko je vstal in vzel klobuk. »Zdaj zbogom in ne zamerite!« »Zbogom, Marko.« Samo to je dejal župnik in nič več. Noben dogodek ni Marka zadel huje kot ta. »Trideset let, ah nd to dogla doba? Ze celo stari župnik je ob tvojem zvonenju dobil sive lase in misli starček na smrt. Res, Marko, zdaj si odklenkal, ni ti pomoči,« si je pkmiavljal kot v obsodbo in tolažbo. Vedno p>o- gosteje je zrl na sivi stolp in vedno spet se je vme- šaval: »Ali je res že čas?« Zadnji zvoki zvonov za jutranji pozdrav so obnemeli in stari župrdk se je nervozno prestopal po p)Oti. »Ali bi, ali ne bi?« se je spraševal. »Treba bo, Marko bo prišel vsak čas dol. Da, moram, pa čeprav sva stara in obnemogla oba.« Popravil si je dolgo haljo in stopil proti zvoniku. (Nadal,jevanje prihodnjič) OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE -n Oo mini repiprtaža SOLZNI SMEH Tistega dne vii je bilo nez- nansko dolgčas. Pohotno vro- če je bilo, sosedove kure pa so nesle jajca. Vreme bo še vedno lepo, je dejal napove- dovalec, čeprav Amerikanci vztrajno bombardirajo Viet- nam. Od dolgočasnega posedanja sem imela kosti že vse ogu- ljene. Odločila sem se v hipu. šla sem v mesto med ljudi in povprašala mimoidoče, naj mi za božjo voljo povedo kak vic. Toda — naj vam povem vse po vrsti. Najprej sem srečala gospo, ki mi je na vse pretege za- gotavljala, da mi vica ne mo- re povedati, ker nima zob. Lepo se mi je opravičila in še kar zatrjevala, da bi mi vic res povedala, če bi imela zobe, toda ker zob nima, mi vica ne more povedati. Srečala sem fanta, ki mi je rekel, da mi vica ne more povedati, ker je — sladoled. Srečala sem dekle, ki vicev ne mara in jih zato ne ve. Mlad fantič mi je rekel, da je on drugi največji osel na svetu zato, ker sem jaz prvi. Starejša gospa me je samo začudeno pogledala in zmaja- la z glavo, češ, ali si dekle malce premaknjeno. Luštkana deklica mi je po- vedala vic o Bobiju in Tediju. čudovit vic o tem, kako sta malala okna, stala na deski, nekaj je pozvonilo. Bobi je šel odpret in našel pred vra- ti Tedija. Vprašal ga je: »Od kod si ,se pa ti vzel?« Stari striček mi je na trž- nici resno odgovoril: »Nak, nak, vicev pa ne znam. Nak, nak.« Moški v najlepših letih mi je povedal vic o tem, kako Savinjčan pokopava ženo. Re- kel je, da z glavo nazdol. Za- kaj navzdol, pa vam ne po- vem, ker me je sram. Srednješolec se je po dol- gem premisleTcu odločil za vic o Bobiju in Tediju. Saj ve- ste tistega, kako sta šla oro- pat banko in je Tedi predla- gal, naj Bobi spleza do okna po svetlobnih žarkih, ki jih povzroča baterija. Bobi pa je odločno zavrnil predlog, ker se je bal, da bo Tedi bateri- jo ugasnil. Sedemletni fantič mi je ta- koj povedal zelo pikanten vic o dekletu, ki »se ie šla učit za nuno«. Dokazal je, da kar dobro obvlada izraze za vse spolne organe. Ko sem šla mimo hiše, kjer je dečko- va mama obešala perilo, sem ji vljudno povedala, da sem dečka povprašala samo za vic. Pa mi je gospa dejala: »Kaj tudi vice zna!« S potepa sem se vrnila ze- lo žalostna z ugotovitvijo, da Slovenci res nimamo smisla za humor, še vedno mi je bilo neznansko rolgčas. ':e vedno je bilo pohotno vroče in sosedove kure so še vedno nosile jajca. Sicer pa, kaj bi se lahko zgodilo na čisto navaden dan, ko je napovedovalec dejal, da bo vreme lepo in da Ameri- kanci še vedno bombardirajo Vietnam. DAMJANA STAMEJČIČ DROBIR IZ ŠENTJURJA Vse kaže, da so se začeli za turizem v šentjurski občini novi časi. Prvi znanilci turi- stičnega dogajanja so tu. To velja tako za komisiji, ki ju je imenovala občinska skup- ščina kot tudi za urejevanje občinskega središča in ne na- zadnje za prizadevanja za ureditev nekaterih gostišč. Zdaj je odprto gostišče na gradu na Planini pri Sevnici. Šentjur je letos dobil prve štiri tujske sobe in to v za- sebnem gostišču Marjana Bo- horča. Mimo tega vabi gostil- na »Pri Jakobu«, ob poti, ki pelje na Rifnik. Na Rifniku še vedno tečejo arheološka izkopavanja. Rif- nik si zasluži obisk. Pomemb- no vlogo pa je že doslej imel kopalni bazen v Šentjurju, ki ga je domače komimalno podjetje dobro oskrbovalo. In če k vsemu temu dodamo še skrb za ureditev parkir- nih prostorov, okrasnega grmičevja, cvetličnih gred in podobno, je za začetek do- volj. Da bi bil tudi konec takšen. JANEZ SlATNAR V torek, 7. avgusta so se številni prebivalci Šoštanja in okolice na pokopališču v Fodkraju poslovili od priljub- ljenega družbenopolitičnega delavca Janeza Slatnarja, upokojenega vodje krom od- delka Tovarne u^nja Šoštanj, ki ]e dne 5. 8. po kratki, a hudi bolezni umrl v slovenj- graški bolnišnici. Pokojni Janez se je rodil 17. 9. 1914 v kraju Žlebe pri Medvodah. Ko se je izučil zn usnjarja, je služboval naj- prej v Tržiču, od koder je prijel leta 1951 v Tovarno us- nja Šoštanj, kjer je bil pol- nih 20 let do upokojitve. V času svojega bivanja med šo- štanjskimi usnjarji je bil iz- redno aktiven družbeni de- lavec. V Tovarni usnja je bil večkrat predsednik sindi- kata in samoupravnih orga- nov. Ze v Tržiču je bil znan ljubitelj planin in kot tak je po osvoboditvi pomagal pri obnovi in izgradnji šte- vilnih planinskih postojank na Gorenjskem. Tudi v Šo- štanju je takoj pristopil k planinskemu društvu in bil vnet odbornik med organiza- torji in graditelji Andrejeve- ga doma na Slemenu, za kar je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom Planinske zveze Slovenije. Poleg tega je bil pokojni tovariš Slatnar še poslanec republiške ljudsice skupščine in član republiške skupnosti zavoda za zavaro- vanje delavcev, odbornik ne- kdanjega šoštanjskega okra- ja ter funkcionar različnih družbenih organizacij, še zla- sti avto-moto društva Šoštanj in občinskega sindikalnega sveta — za kar je prejel več priznanj in odlikovanj. Po upokojitvi se je posve- til predvsem delu v krajevni skupnosti Skorno—šentflor- jan, kjer si je zgradil tudi svojo hišico. V šentflorjanu je bil predsednik Rdečega križa in hkrati odbornik v Skupščini občine Velenje, v Šoštanju pa je bil do svoje smrti več let predsednik pla- ninskega društva. Na njegovi zadnji poti ga je pospremilo izredno veliko ljudi, prijateljev in znancev, ki so ga cenili in spoštovali. V slovo so mu spregovorili štirje govorniki, ki so prika- zali pokojnikove zasluge in se mu zahvalili za njegovo vsestransko delovanje. Zape- li so tudi domači pevci in godba Zarja je zaigrala ža- lostinke v slovo človeku, ki je vse svoje življenjske sile in moči posvetil in prispeval k izgradnji in izoblikovanju naše družbene skupnosti. V. Kojc V vsak dom NOVI TEDNIK Rogaška Slatina Voda v teh dneh je čudo- vita reč. Biti v njej je še lepše. Biti pod njo, je včasih lepo, včasih pa, tudi ne. Pro- stovoljno to še kar nekako gre, če pa te kdo spra- vi pod vodne' količine, ni to prav nič prijetno in ima za posledico preobilno pitje vo- de. Vode že od nekdaj ne ma- ram. Kar se tiče tega, imam izredno trdna načela (tega stavka si nisem izmislil sam, pač pa sem ga prepisal od nekoga). Že stari ljudje so rekli, da voda še za čevelj • ni dobra. Tega se trdno držim, od tod torej moja načela. Bazen in vodo imajo tudi v Rogaški Slatini. Bolj bazen kot vodo. Voda je namreč precej umazana, prej bi lah- ko rekli, nastlana z raznimi odpadki. To niti ni tako hu- do in Slatinčanom ne gre šte- ti v slabo. Prepričan sem, da je bilo tako le tisti dan, ko sem bil jaz tam, drugače je gotovo bolje in čisteje. Na bazenu je tudi precej ljudi — mladih in starih. Ta- kih, ki se sončijo in takih, ki se kopajo. Je pa še nekaj ta- kih, ki razgrajajo. Jaz sem naletel na take. Ni vrag, am- pak tisti dan sem videl vse krivo. Nekdo mi je potunkal spremljevalko. Nič hudega, se dogaja. Toda ne na takšen način, da bi ubogo dekle eno stavno človek zgrabil za la- se in jo brutalno odtrgal od zidu. Tako so delaU menda samo barbari. Ti so po do- bro obveščenih virih že dolgo tega izvunrli. V Rogaški sicer še žive, kako pa je drugod. je čisto jasno: ni jih. Če je človek fin, kot sem to jaz, dekle seveda brani. To pa je menda v Rogaški Slatini, na bazenu, prepove- dano. Tisti »nekdo« se je ta- ko zelo razburil, da je čutil za svojo sveto dolžnost, da me spravi pod vodo. Enkrat jaz, enkrat on. Kaj pa se to pravi, pomislite, da pride kar na enkrat nekdo, ki ne dovo- li, da ne bi neko dekle spra- vil pod vodo, če mu to tre- nutno odgovarja? Ljudje so res čudaški. Ko je bilo cirkusa konec in smo zadevo nekako uredili po sistemu: pametnejši odneha (skromno si upam pripomni- ti, da sem bil to jaz), je mladenič odšel z naravnost morilskim izrazom na ob- razu. Vsaka zgodba, me je učila mama, ima svoj nauk. Dobil sem ga: ne brani dekleta, če ni nujno potrebno. Naj ima- jo predrzneži svojo zabavo, če ne zna plavati, naj utone. Ce bo spila preveč vode, jo obrni na glavo. Gotovo jo bo izbruhala. Vsekakor pa se ne vtikuj v stvari, ki se te, očit- no, ne tičejo. V bazenu v Ro- gaški Slatini je že tako. Zapomnil sem si in ne bom pozabil. Prisegam. Tako me je naučila mama. Ko sem od- šel, seveda v spremstvu, sem videl kopališkega mojstra. Imajo ga, zakaj ga ne bi. Za- to ga imajo, da odnaša ležal- ne stole. Kadar ne bo delal tega, bi bilo dobro, da bi vsaj malce pazil na objest- nost. Za to je tudi plačan, vstopnina pa je dovolj draga. Velenje Mnogi vozniki se že dalj časa sprašujejo, kaj je s' ce- sto Velenje—Ar j a vas. Ta ce- sta je že precej dotrajana in za dnevno frekvenco trinajst tisoč vozil preobremenjena. Da je skupščina občine Vele- nje, oddelek za gospodarstvo, do te številke prišla, je mo- rala izvesti anketo. Vozniki so odgovarjali na vprašanje, od kod potujejo. Prvi rezultati so tu, z nji- mi pa tudi dokaz, da bo tre- ba glede ceste nekaj ukreni- ti. Cesta Vfelenje—Arja vas bo tudi iztočnica za novo hitro cesto, vendar' je tu tudi va- rianta, ki nakazuje možnost priključka pri Polzeli, kjer bo pentljasto križišče. V kolikor bi se od-ločili, da bi potekala nova trasa ob stari cesti, ali celo ponekod po njej, bi ta varianta bila verjetno tudi nekaj cenejša. Tudi odgovor- ni iz republike se bolj ogre- vajo za to rešitev. Točnega pričetka gradnje še ni mogoče povedati, upa- mo pa lahko, da bo projekt čimprej izdelan in da ne bo prevelikih problemov z inve- stitorjem. PONOVNO DISCO KLUB Pred kratkim so v Štorah pri Celju ponovno odprli dis- co klub, ki je edini v okoli- ci Celja. Žalostno je, da v centru mesta trenutno ni- mamo podobnega zabavišča. Večina mladih Celjanov se lahko ob sobotah zabava na plesih v Preboldu, sedaj pa bo živahno tudi v štoraih. Upajmo, da bo disco v Što- rah deloval vsaj nekaj ted- nov. Takole so se nas spomnili New Swing Quartet, Oto Pest- ner in drugi znani slovensld pevci. Sedaj čakamo samo še na to, da se bo v uredništvu kmalu oglasil Feri Smola in povedal, kaj je z obljubljeno oddajo za bralce NT in poslušalce RC. NIČ Tako so natji v veliki delovni J Šentjanž. In še ^ vemo, da ti krgf smo prišli pomJ na veliko pripr^^ govi stiski, niina * tale naš uvod le. pri nas še vedno, tudi v bodoče, STANE BRATAKK na, Ljubljana: »Na delovno akc Vinski vrh, kjer j nisem bil so nas ^ podjetja, da bi tako način pomagali tem 20 nas je prišlo ii\ in m.enim, da smo s» žnost opravili tako, i Kozjanci zadovoljni, še bo kakšna takšn j a, bomo rade volji Zaenkrat pa tom I poslanstvo nadalje^ lovni akciji Sava I bom odšel takoj pl s Kozjanskega.« | JOŽE STRGAR, p* partizanskih enot &j »Že ob 4. uri « imeli zbor, deteH 7. ure naprej. To nas istočasno tm vaje, ki jih imaHK to. Letos se je ' le toliko, da sino žiH z delom, kar j« no velik korak " vedeli smo, kar S vedeti, pokazali, ^ in še pomagali ^ Tako bi morali H bodoče.« Iz odgovorov^ zadovoljni: ti^*^'^ njena. To je bil tega takšne in namen in izpod" j začetku. Akcija OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — IKO . ysi, ki so delali Soda Vinski vrh- ^.^ je v slogi moč, i. to vemo in zato ^'izsjave, ki kažejo I sočloveku v nje- r treba zaključiti I jji podobne akcije L kazalo podpreti '^ciji udeleženci. 0 LEBAN, pro- ^„vodne skupnosti ^ sem domala vse jj Kozjanskem in dabro poučen o jg tega tiče. Lah- jj to, da so takšne (V pojav in da je 1^ predvsem eko- ■0. Zame osebno da na kakršen 1 'poskusimo obdr- (skega človeka na pilji. Vodovod bo I tistih velikih šiva- lno privezale na veiti iz izkušenj.« ^ KIDRIČ, Stek- Kka Slatina: m iz Stoprc pri s učim za steklar- sški Slatini. Na I nas je iz naše šo- okoli deset. Prav bili koristni tudi Imnačem kraju, pri » tem letnem ča- *j dela, to najbrž - pa smo kljub ^ sem, ker vemo, še važnejše. Z dru- "'^mi: včasih jetre- isebne interese za- ' pomembnejšimi.« 1?!^0PENIK, pred- , ^^ne skupnosti ^ zadovoljen z ^0 pa tudi vse j' ki to z novim ^^biio toliko pri- Hvaležni smo jf^i vsem mla- jj^rišli na Vinski hvaležni smo k ^ nas spo^mnili. jj^^ povedal: »To- kakšna je ^ : Jaz pa vem, j(v ^ bom to tudi '^•■jal. lo kj,. z akcijo vsi je bila name- I 'J6- Prav zaradi ^5"^vičujejo svoj i jo navedli v dokazala, ^'lenko Strašek 26. in 27. avgusta 1973 LICITACIJA PRI CARINARNICI LJUBLJANA Carinarnica Ljubljana bo 2«. in 27. avgusta 1973 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile in ostalo blago: Avtomobile v nedeljo, 26 avgusta 1973 v prostorih Šolskega centra za tisk in papir Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure naprej, ostalo blago pa v pone- deljek, 27. avgusta 1973 od 8. ure naprej v prostorih carinarnice Ljubljana, soba 13/11, Šmartinska 152 a. Ogled vozil in ostalega blaga (vhod z Letališke ceste) in plačilo kavcij bo možno samo v soboto, 25. avgusta 1973, od 8, do 13. in od 14. do 17. ure v Carinarnici Ljubljana, hala D. AVTOMOBILI ^ cena din 1. o. a. BMW 2002, letnik 1971, zaleten 40.000 2. o.a. FORD TAUNUS 'GXL 2000, letnik 1971, zaleten 37.000 3. o. a. PEUGEOT 204, letnik 1972, zaleten 35.000 4. o. a. VW 1302, letnik 1971, zaleten 18.000 5. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1967, nevozen 15.000 6. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letmk 196S, zaleten , 13.000 7. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1965, zaleten 13.000 8. o. a. OPEL REKORD, letnik 1969, zaleten 12.000 9. o. a. BMW 20OO, letnik 1967, zaleten 11.000 10. o. a. FORD ESCORT 1100, letnik 1969, zaleten 11.000 11. o. a. VW 1600 TL, letmk 1966, nevozen * 10.000 12. o. a. VW 1500, letnik 1967, zaleten 10.000 13. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letmk 1867, zaleten 9.500 14. o. a. OPEL KADET 1100, letnik 1966, zaleten 9.500 •15. o. a. VW 1600 TL, letnik 1965, zaleten 9.000 16. o. a. poltovomi VW, letnik 1966, nevozen 9.000 17. o. a. OPEL REKORD, letnik 1967, zaieten 9.000 18. o. a. FORD TAUNUS 20 MTS, letnik 1965, nevozen 9.000 19. o. a. OPEL KADET, letnik 1967, zaleten 9.000 20. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1963, reg. karoserije 9.000 21. o. a. OPEL REKORD COUPE 2200, letnik 1967, zaleten 8.000 22. o. a. FIAT 128 S RALLY, letnik 1972, zaleten 8.000 23. o. a. OPEL KADET COUPE LS, letnik 1970, zaleten 8.000 24. o. a. OPEL ADMIRAL 2800, letnik 1967, nevozen 8.000 25. o. a. STEYR FIAT 1100 D. letnik 1986, zaleten 7.000 26. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 7.000 27. o. a. OPEL KADET CARj^VAN, letnik 1966, zaleten 7.000 28. o. a. VW KOMBI — poltovomi, letnik 1963, nevozen 6.000 29. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 5.00C 30. o. a. VW 1300, letnik 1966, zaleten 5.000 31. o: a. BMW 1800, letnik 1965, zaleten 5.000 32. o. a. FORD TAUNUS 20 M, letnik 1966, zaleten 5.000 33. o, a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten 5 000 34. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, nevozen 5.000 35. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letmk 1965, zaleten 5.000 36. o. a. FIAT 1500, letnik 1967, nevozen 5.000 37. o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1960, nevozen 5.000 38. o. a. FORD TAUNUS 17 M CARAVAN, letnik 1964, nevozen 5.000 39. o. a. MERCEDES 220 S, letnik 1962, zaleten 4.500 40. o. a. FORD CORTINA 1500, letnik 1965, zaleten 4.500 41. o. a. ALFA ROMEO SPRINT SS 160O, letnik 1969, zaleten 4.000 42. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten 4.000 43. o. a. VW KOMBI BUS lOfO, letnik 1969, reg. motorja 4.000 44. o. a. FORD GRANADA 2300, letnik 1972, reg. motorja 4.000 45. o. a. SIMCA ICOO, letnik 1965, zaleten 4.000 46. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965,. zaleten 4.000 47. o. a. VW 1200, letnik 1962, zaleten 4.000 48. o. a. FORD TAUNUS 20 M, letnik 1%6, zaleten 4.000 49. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zaleten 4.000 50. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, nevozen ' 4.000 51. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letmk 1966, zaleten 4.000 52. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten 4.000 53. o. a. FORD TAUNUS 17 M. letnik 1964, nevozen 4.000 54. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 3.500 55. o.a.VVJ 1200, letnik 1963, zaleten 3.000 56. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten 3.000 57. o. a. VW 1200, letnik 1964, zaieten 3.000 58. o. a. OPEL REKORD, letnik 1953, zaleten 3.000 59. o. a. OPEL REKORD 1700 letnik 1965, zaleten 2.500 60. o. a. OPEL REKORD, letnik 1,963, zaleten 2.000 61. o. a. SIMCA 1300 GL, letnik 1966, zaleten 2.000 62. o. a. AUDI 100 LS, letnik 1970, reg. motorja 2.000 63. o. a. VOLVO B 18, letnik 1963, nevozen 2.000 64. o. a. OPEL KADET COUPE, letmk 1964, zaleten 2.000 65. o. a. OPEL iCADET CARAVAN letnik 1964, zaleten 2.000 66. o. a. VW 1200, letnik 1963. zaleten 2.000 67. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, nevozen 1.500 68. o. a. FORD TRANSIT, letnik 1964, nevozen 1.000 69 o. a. OPEL REKORD, letnik 1954, zaieten 500 PONOVNO NA LICITACIJI: 70. o. a. MERCEDES 220 D, letnik 1969, reg. motorja 20.000 71. o. a. FIAT 1300, letnik 1969, nevozen 11.900 72. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1968, zaleten 6.000 73. o. a. FIAT 1500, letnik 1965, nevozen 4.500 74. o. a. FIAT 850, letnik 1987, zaleten 4.000 75. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten 3.500 76. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 3.500 77. o. a. OPEL REKORD, letniK 1962, zaleten ' 3.000 78. o. a. OPEL KADET, letnik 1965, nevozen 2.000 79. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten, reg. motorja 1.000 80. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1969, zaleten 800 81. o. a. FIAT 1100. letnik 1960, reg. motorja 350 82. o. a. FORD CONSUL, letnik 1962. reg. motorja ^50 83. o. a. AUDI 100 LS, letnik 1972, zaleten 30.000 84. o. a. MERCEDES 250, letnik 1972, reg. motorja 15.000 in ostalo blago (motorji za avtomobile, motoma kolesa in dmgo). Spisek drugega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravni in fizične osebe. Udeleženci morajo v soboto, 25. avgusta 1973, ki je določen za ogled blaga, vplačati 10-odstotno kavcijo od začetne cene v carinarnici Ljubljana, pred- stavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastUo. Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago je din 500. Vsak kupec avtomobila oziroma motorja mora na svoje stroške izvršiti even- tualno vtisnjenje šiferskih številk motorja ali karoserije. Po dvigu blaga iz carinskega skladišča Carinarnica Ljubljana ne bo priznavala nobenih reklamacij v pogledu kvantitete in kvalitete blaga. V nedeljo, 26. avgusta ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v so- boto, 25. avgusta 1973. Druge informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu 316-588 od 23. av- gusta 1973 naprej. IZ CARINARNICE UUBLJANA Pogovor s kmetom „GLEJTE NAS S PRAVE PLATI" Zadnje ■ čase so vse red- kejši kmetje, ki se preživlja- jo samo s tem, kar si s svo- jimi žuljavimi rokami pride- lajo na kmetiji in nimajo nobenega drugega dohodka. Večina mladih kmečkih ljudi se raje zaposli v tovami, sa- mi starši ne zmorejo nam- reč več vseh del na polju. Kmetija začne propadati. Pri- delajo le še najnujnejše za življenje. V Novi vasi pri Šentjurju so le štirje kmet- je, ki se preživljajo izključ- no s kmetijstvom. Obiskala sem enega od njih Vinka Žmaherja. Spo- znali smo ga že kot odbor- nika, ki se vneto spoprijema s problemi, ki nastajajo na vasi. Čeprav nerad, mi je vendarle povedal nekaj več o svojem življenju in gospo- darjenju na kmetiji. Vinko Žmaher je še sorazmerno mlad kmet, vendar že 20 let sodeluje z zadrugo kot ko- operant. Obdelovalne zemlje ima 7 ha in nekoliko tudi gozdne površine. Zadnja le- ta so se preusmerili pred- vsem na živinorejo in mleč- no proizvodnjo. Trenutno imajo 14 glav živine, od tega krave in nekaj pitancev, že pred petimi leti so opremili hlev z napajalniki; letos pa so kupih tudi molzni stroj, za kar so morali odšteti kar 9500 dinarjev. Poleg tega imajo traktor z vsemi pri- ključki. Cena obdelovalnih strojev je vsako leto višja (za primer vzemimo molzni stroj: lani je bila njegova cena 6.500 dinarjev, letos pa se je dvignila kar za 300 sta- rih tisočakov), prodajna ce- na pridelkov pa se le počasi dviga. Zelo drago je tudi vz- drževanje strojev. »Moderni- zacija na naši kmetiji je bi-. la neobhodno potrebna zara- di pomanjkanja delovne si- le,« pravi Vuiko žmaher. Pomembno, a zelo težavno vlogo pa odigravajo kmečke žene. Vse svoje življenje po- svetijo otrokom, gospodinj- stvu in delu na polju — vendar se jim to nikjer ne priznava. Tudi otrokom ni lahko na kmetiji. S svojimi šibkimi ročicami morajo op- ravljati marsikatero delo, saj sami starši ne bi zmogli vsega sami. Poleg živinoreje pridelajo za domačo uporabo tudi vse najvažnejše poljske pridel- ke: krompir, pšenico, koru- zo itd. Za uspešno rast in obilen pridelek so potrebna umetna gnojila. Samo letos je že potreboval okoli 4 to- ne umetnih gnojil, katera pa so sila draga. Cene umet- nih giTojil bi bilo nujno po- trebno uskladiti s proizivod- njo. Vedno bolj pa se čuti potreba po strokovnem zna- nju; kajti za gospodarno ra- vnanje z gnojili, pa tudi s stroji, je treba mnogo vede- ti. Če bi imeli kmetje pravo strokovno pomoč, bi kmetij- ska proizvodnja hitreje na- predovala. Vinko žmaher meni, da bi moral biti Kmetijski kombi- nat tesneje povezan s kme- ti. Strokovnjaki bi morali pogosteje obiskati kmete, jim svetovati, skupno s kme- ti reševati probleme, ki. na- stajajo na kmetiji. V svojem pripovednovanju se je Vinko žmaher dotaknil zelo problematičnega vpra- šanja. V starostnem pokoj- ninskem zavarovanju. Takole je povedal: »Res je, da je kmetu zelo potrebna denarna podpora takrat ko zaradi bo- lezni in starosti ni več zmo- žen za delo, vendar naj po- vem, da je te pokojnine bo- re malo. Vsi vemo. da je s 25 tisočaki na mesec res tež- ko živeti. Pogosto pa se pri- meri, da je na kmetiji več starih ljudi, vendar dobi v tem primeru pokojnino sa- mo eden. Glede tega starost- nega zavarovanja je med ljudmi mnogo kritike. To bo tudi treba urediti.« življenje na kmetih ni ta- ko rožnato kot si marsikdo predstavlja; kmetov delovni dan se začne že pred peto uro zjutraj, naporen dan pa se konča šele pozno ponoči. Lenka Vrabič NA$I DOPISNIKI Med našimi zvestimi sode- lavci in stalnimi dopisniki je tudi Bogdan Podplatan iz Šentjurja. V počitniškem ča- su je maloe prekinil z dopi- sovanjem, sicer pa se je kar redno oglašal. Na ekonom- skem šolskem centru v Celju je bil med pridnejšimi učen- ci. Vendar je vseeno rad pri- jel v roke pisalo in zapisal, kar se mu je zdelo pvomemb- no. Bogdan, čakamo, da se spet oglasiš. SODELOVANJE MLADIH Velenjska občinska konfe- renca Zveze mladine že vr- sto let izmenjuje mladino. Do lani je bila ta izmenjava sa- mo med krajema Velenje in Esslingenom, to je nemško mesto, letos pa so ftavezali stike tudi z mestom šida- mom iz Holandije. Mladi Se ne srečajo le na športnem področju, temveč tudi spoznajo našo deželo. Gostje so si med bivanjem pri nas ogledah podjetja v Šaleški dolini. Vsepovsod so jih toplo sprejeli. Ob odhodu nemških in ho- landskih mladincev so z nji- mi odpotovali tudi naši mla- dinci. 14. stran — NOVI TEDNIK 16. avgust 1973 — Št Tahorništvo Na Vra:i.:>Kem že nekaj let uspešno deia taborniški od- red VRANE Letos pa so še posebno ak-ivni m so dosegli že lepe aspehe. Zato sem pro- sila njihovega načelnika Fran- cija .Sušnika iz čepelj pri Vranskem, aa mi pove kaj več o delu odreda in o nji- hovih načrtih. Katere so vaše največje težave? Kakor povsod, tudi pri nas primanjkuje denarnih sred- stev, zato smo takoj po obč- nem zboru priredih pustno rajanje, s.\ je lepo uspelo. Nato smo se 22- aprila udele- žili taborniškega teka v Muti. Pet moških ekip se je udele- žilo pohoda po poteh parti- zanske Ljubljane. Ob dnevu tabornikov smo imen kultur- no prireditev, ki je bila zdru- žena s praznovanjem dneva OF. Sodelovah smo tudi pri Titovi štateti in kurirčkovi pošti z reci racijami m v krat- kem kulturnem programu. Letos smo razvili svoj pra- por, na katerega smo ponos- ni, veselje pa se je nadaljeva- lo ob tabornem ognju. 20. maja so se naši člani udele- žili pohoda mladine na šmo- horju, sodelovali smo tudi na občinski akciji ILEGALEC v 2alcu. Na orientacijskem po- hodu za prehodni pokal Cre- te smo osvojili prehodni po- kal. Na Vranskem je bo 27. maja mnogoboj celjskega ob- močja- Organizator je bil naš odred. Na tekmovanje je pri- šlo 12 ekip, in sicer sedem iz OZV Rogaška Slatina, dve iz OPG Šoštanj in tri ekipe do- mačega odreda. Mnogoboj je potekal na nogometnem igri- šču poleg osnovne šole. Tek- movanje je bilo po programu, brez večjih zastojev. K temu je pripomogla tudi disciplina udeležencev. Ker pri nas na Vranskem primanjkuje zaba- ve za mlade, smo se odločili, da bomo prirejali ob sobotah plese ob bazenu na Vran- skem. Letos ste dosegli res lepe uspehe. Povej mi, kako vam je to uspelo? Naš taborniški odred je razdeljen na dve četi, ena de- luje v šoli, druga pa zunaj šole. Naše delo pa je razde- ljeno na vode. Tako v ok\n- ru šole delujejo medvedki in čebelice, ki jih uspešno vodi Slavica Kropivšek. Največ za- slug za Uspešen razvoj naše- ga taborniškega odreda pa ima Mirko Gorišek. Za njego- vo pomoč in požrtvovalnost se mu v imenu vseh članov našega odreda najlepše zahva- ljujem. Seveda pa so naši us- pehi povezani s trdim delom vsem članov. Kaj imate v načrtu za le- tošnje leto? V avgustu planiramo ta- borjenje nekje ob morju. Udeležili se bomo tudi občin- skega tabora v Malih Braslov- čah in tekmovanja za Milia- novičev pokal v Bohinju, ki bo 25. in 26. avgusta. Sledila bo akcija za nakup opreme. Upamo, da nam bo uspelo najti nov prostor za klubsko in družabno življenje Do se- daj smo se zbirali v mladin- skem klubu. V sodelovanju z mladinsko-planinskim odse- kom iz Tabora bomo organi- zirali orientacijsko tekmova- nje za posameznike. Naša že- lja je, da s tem odsekom na- vežemo tesnejše stike. Tako bi lahko prirejali skupne iz- lete, tekmovanja in podobno. Cesa pogrešaš na Vran- ikem? _ Predvsem bi morali mladi imeti ustrezne prostore, kjer bi lahko delali in se tudi za- bavah. Mislim tudi, da se vranska mladina vse prema^ lo povezuje pri svojem delu. Mladinska organizacija, aktiv mladih zadružnikov, planinci, taborniški odred ... bi morali veliko več sodelovati in se povezovati- Tako bi lažje premagali marsikatero te- žavo. Kulturno življenje na Vran- skem je skoraj povsem za- mrlo. Temu smo krivi tudi mi mladi. Kje misliš, da je vzrok za to? Danes se ljudje -vse prema- lo zanimajo za razne kultur- ne prireditve. Žal je tudi med mladimi zelo malo zani- manja. Temu je kriv tudi da- našnji hitri temjx) življenja, če bi se mladi bolj povezo- vali pri svojem delu, bi lah- ko na tem pvodročju storili vehko več kot smo doslej. IVANKA-ZLATKA CENCEN Velenjska razglednica Velenje Delavski svet enote Gorenje Veienje je na seji dne 10. avgusta 1973' sprejel elaborat o izgradnji tovarne keramič nih ploščic Keramika sodi v nove proizvodne programe Gorenja in računajo, da bo tovarna začela poskusno ob-rtovati 25 no embra 1974 Po elaboratu o ekonomski upravičenosti izgradnje tovar- ne keramičnih ploščic znaša vrednost celotne investicije 93 milijonov din. Glavno op- remo bo dobavila italijanska tvrdka Mitland iz Milana. Tovarna bo imela površino 10.000 m^ postavili pa jo bo- do v vasi Gorenie pri Šraart- nem ob Paki. Zaposlenih bo 194 delavcev. Nova tovarna bo temeljna organizacija zdrušenega dela ZP Gorenje Velenje. Letna proizvodnja bo znašala 1 mi- lijon kvadratnih metrov kera- mičnih ploščic, njena vred- nost p>a bo 177 milijonov din. HINKO J. Slabo pij - bolje plačaj! v „HMELARJU" i PO DOMAČE Kako SO Si upali delavci Savinjskega magazina, zaposleni v gostišč? »Hmeljar« Žalec, točiti gostom pijačo slabše kakovosti za boljšo, »male, porcije za velike, kako so nekateri pretepali vajence in sploh čudno živelj Direktor Savinjskega magazina, v katerem okviru deluje tudi gostišči »Hmeljar«, Tone Laznik, je ob našem obisku povedal: »Zadeva pri nas ni zaključena in ni primerna za publiciranje in va,Ti ne morem dati druge izjave, kot da smo o storilcih informirali UJV in jj|„ predali ves material na razpolago. Tovarišica 2uličeva je na lastno željo prenehala delati v našem kolektivu. Zoper tovarišico Ogradijevo pa je bil voden postopek zaradi kršitve delovnih dolžnosti.« Tako direktor Tone Laznik. Ker mislim, da stvar ni tako, enostavna, da bi jo lahko odpravili kar mimogrede, sem se odločil za ta zapis. Vodilo je samo eno: kje si interna in delavska kontrola, o kateri toliko govorimo? Nisem si na jasnem: ali go vorimo zaradi tega, da nekaj govorimo, ali zato, da pripomoremo do po, štenosti. Če govorimo zaradi prvega, potem je moj seštevek brezpomeii> ben, če pa govorimo zaradi drugega, je potreben. Ker smatram, da je slednje, potem z besedo na dan: kaj se je v zai njem času dogajalo v gostišču »Hmeljar« v 2alcu? Dolgo časa se je šušljalo: — v gositišču »Hmeljar« točijo pijačo slabše kvalitete za boljšo, »male« porcije hra- ne prodajajo za velike, »zmo- tijo se pri računanju za ne- kaj starih tisočakov itd. To naj bi delali delavci, zapo- sleni v gostišču »Hmeljar«. Ne sicer vsi, ampak kar pre- cejšnje število. Kdo so ti, o njih pa kasneje. Potem je počilo. Ne iz pištole, ampak pre- ko kontrole. Pa ne delavske, v njihovem podjetiju, ampak preko UJV. Direktor Tone Laznik sicer pravi, da so o primeru sami informirali UJV, vendar mi naj bo do- voljeno, da o tem nisem po- polnoma prepričan. Če se motim, naj mi bo odpušča- nje že v naprej brez vseh odgovorov in zagovorov za- gotovljeno. Samo toliko. In kaj so počeli zaposleni v gostišču »Hmeljar«? Natakarica Marta Žulič (trenutno brez zaposlitve), v »Hmeljarju« (neuradno) 13 let, poročena, mati enega ot- roka starega tri leta, že kaz- novana od občinskega sodi- šča Žalec, pretežno je delala v šanku, je v začetku leta 1972 začela kupovati žgane pijače, predvsem pelinkovec in konjak, v vinotoču in tr- govinah po nižjih cenah in to potem dražje prodajala v gostilni. To je delala do 15. junija letos. Denar za nakup pijače je jemala iz dnevnih izkupičkov in ga pri obraču- nu vračala. Po pijače je v vino toč pošiljala vajence in tudi čistilke. Njim je dala denar iz dnevnega izkupička in jim naročila koliko in kak- šno pijačo ji morajo prine- sti. Pijačo so kupovali v vi- notoču KK »Petovia« v Žal- cu in so jo tudi dobivali v embalaži »Petovia«. Ker pa Savinjski magazin kupuje sa- mo pijačo »Alko« je morala »kupljeno« pijačo »Petovie« pretočiti v steklenice »Alko«. To je delala sama ali pa so ji pomagali vajenci. Za pri- mer: v tem času je kupila 126 librov pelinkovca po 18 din in ga prodajala po 30 din, 174 litrov pelinkovca po 20,65 din in ga prodajala po 36 din itd., itd. Z vsem tem si je pridobila materialno ko- rist 12.084,90 din, delovno or- ganizacijo pa je oškodovala za 12.733,70 din. Žuličeva za- trjuje, da si s tem ni prido- bila nobene materialne kori- sti, ampak je to delala zara- di tega, da ji nI bilo potreb- no plačevati razlik pri "dnev- nih obračunih in je pridob- ljeni denar dnevno odvajala z dnevnim izkupičkom. (To je rahlo smešno in nelogič- no!) Enako je počela tudi na- takarica Vera Ogradi, ki je vsakemu, ki ji je prinesel pijačo iz vinotoča, dala po 10 din. Tudi ona zatrjuje, da se s tem ni okoristila. Pojdimo dalje: Pijačo je kupoval tudi na- takar Andrej šket, katero mu je med drugimi nosil tudi natakar zaposlen v gostišču »Hmeljar« Ivan Vidovič. Oba pa sta počela še kaj druge- ga: gostom sta prinašala »male« porcije za velike in se »motila« pri računaju več- jih vsot gostofn. No, Ivan Vidovič naj bi pretepal tudi vajenca (tovariš direktor To- ne Laznik je rekel, da je to bila medsebojna igra, med- sebojno izzivanje, nič dru- gega!). Izgovori za takšna in podobna početja so bili: za- radi preobilice dela sem res pozabil blokirati brano, vi- del sem, da sem ga polomil in sem v denarnici hranil denar, če se bo gost vrnil ponj(!), večkrat so gostje rekU, naj kar zaokrožim ra- čun ali specifikacij na do- bavnice nisem pisal, to pa zato, ker so gostje pogosto zahtevali, naj napišem samo gostinske usluge, da ne bi v podjetju videli, koliko so po- jedli, popili in pokadili. Na dobavnice so dopisovaU po 10 din več. Toliko zaenkrat samo tem, da se ne bomo že 1 krat spuščali v maleakos in podrobnosti, ki pa jij — na žalost — še veliko -fj Pri vsej zadevi nas motiš mo nekaj: kako je mog« ob vseh mehanizmih, ki oa gočajo stalno kon:.rclo, di puščati, da strežno osei* prodajo pijačo slabše kval tete za boljšo, da prodaj »male« porcije za velike i da se dogaja še cela vs3 nepravilnosti. Pravijo (tak je povedal tudi direktor T ne Laznik), da imajo v pp jetju delavsko kontrolo. O jo res imajo, potem jo iiii rajo izboljšati, kajti ta'si kot je, je zanič. Ce pa j nimajo, jo morajo orgaai rati. Vsi izgovori o tem, i je to podedovano (ker ! je pred letom »Hmelja/ združil cz. pripojil Savinjsli niu magazinu), da kade: strokovno podkovan (vsi i terji našega sestavka iflUl gostinsko šolo!) in teh «1 je v« bi lahko našteli še « so vendarle nespreje.iilii' Kje je »hišni« kontrolor: kaj dela? Kje je šef gos--^ »Hmeljar« in kaj dela? ' so vprašanja, ki jih ne bilo, če bi vsak delal tal kot je v zakonu zapisa" Ugled gostišču »Hmeljar« Žalcu ne bo zrastel do' krat, ko bodo ljudje, ki' dajejo denar, zanj do* »Martina«, naročili »To ti vinček«. To se je jalo. O žalskem gostinstvu j«' lo že veliko povedanega napisanega. Vprašanje _ kdaj bodo obteženi re^^i jo besedo in spremenili' nos. Takrat pa bomo z " večjim veseljem o njili ' pisali tudi kaj drugega. *' (naša) pa je takšna, ^ sestavek mora biti obj3W Ce ne zaradi drugega, radi ljudi, ki hodijo v Ijarja« in mu puščajo In da se stvari uredijo- j IONE M 3t ■— 16. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 15 PA TRI URCE HODA Odhod avtobusov so napovedaU za peto uro zjutraj. Pa vendar je tudi tolcrat obveljala lepa slo- venska navada in odpeljali smo se .šele okrog šestih, saj smo morali počakati tudi tiste, ki zjutraj radi malo pospančkajo in ti- ste, ki so doma pozabili fotoaparat ali nahrbtnik. Trije avtobusi celjskega Izletnika so končno od- brzeli s pisano druščino moških in žensk, starih in mladih, izkušenih planin- cev in tistih, ki so doslej gore občudovali le od da- leč. Pot se je najprej vila skozi gozd in ko smo prišli po enourni hoji končno na piano, smo bili že vsi krepko upehani. »Počitek!« je zakričal ne- kdo spredaj tn kot za stavo smo se hitro pose- dli v senco majhnega bo- ra. V skupini nas je bilo kakih deset zelo upehanih novincev, zraven pa še KarU, Dani in Dreja, ki so nas kot izkušenei pla- ninci hranili z litersko steklenico domačega žga- nja. Potem smo spet hodili in hodili. Nekaj časa po potki med grmičevjem, nato po potki na planem, pa spet po potki, ki se je. vila med skalami. Po vsa- kem koraku se nam je odpiral vse lepši pogled na podnožje Julijcev ip na bohinjski kot z jeze- rom. Kar strmeli smo v vse te lepote, ki jih je narava ustvarila na tem koščku zemlje. Dolga vrsta aerovcev se je na poti čisto razbila in se strnila šele ob dalj- ni koči. Tu smo se razde- lili v dve skupini: tisto, ki bo prenočila na Kre- darici in tisto, ki se bo odpravila proti Planiki. Seveda se nas je največ zrinilo na Kredarico, ki je res prava planinska postojanka za triglavske romarje. Tu smo novo- pečeni planinci doživeli tudi svoj krst, ko so nas pravi planinski bratje brezobzirno našeškali po zadnji plati. W0 (+ 20) aerovcev na Triglav ...JE TIST. KI GRE GOR Na Triglav nas je šlo sto. Aerovcev namreč. Seveda k »aerovski« družini spadajo vsi člani kolektiva, pa vsi njihovi bližnji in daljni sorodniki ter prijatelji. Slo se nas je zbralo zato, da bi proslavili deseti rojst- ni dan planinske sekcije v Aeru in se ob tej priložnosti malo poveseiili. In kje drugje kot na Triglavu. Slovenci smo narod običajev. Če vse naše preljube navade že niso zapisane v Valvazorjevi Slavi Vojvodine Kranjske, si jih pač izmislimo. Naučili smo se lagati, krasti, naučili smo se graditi vikende in voziti mercedese. Zakaj nam ne bi prešlo v navado tudi to, da bi hodili na Triglav. Ampak samo takrat, ko nas bo sto. Slovenski tednik TT se je pred leti spomnil lepe akcije z naslovom »Sto žensk na Triglav«. To je bil začetek triglavske manije. Sto žensk, pa sto železničarjev, pa sto delavcev iz Gorenja, pa sto ... In vsi na Triglav. Vseh sto in sto in sto. In zakaj ne bi bilo tudi »aerovcev« sto? In bilo nas je sto. Dobre mere sto. Avtobuse, nahrbtnike, klobuke in čevlje smo prelepili z etiketami, na katerih je pisalo: 100 Aerovcev na Triglavu. Le naj vedo vsi, da nas je sto in da gremo na Triglav! Sicer pa bolj kot razmišljam o našem gorskem očaku, bolj se mi smili. Sama ne vem, od kod se je vzela tista, ki pravi, da Slovenec ni Slovenec, dokler ne gre na Triglav. In ker je vsak Slovenec rad Slove- nec, se pač odpravi na Triglav. Sam ali pa v druščini z devetidevetdesetimi Slovenci. Le kaj bi rekel Aljaž, ko bi videl svojega ljubljenčka, ki mu manjkajo le še semaforji in »oštarija«, ki bi nudila povprečnemu Slo- vencu široko izbiro alkoholnih osvežil. Teh pač vedno in povsod pogrešamo. Tudi na Triglavu! Pomislite, kakšen čudež na triglavski promenadi! Med ruševjem, globoko skrito med skalami, sem na- šla lepo planiko. Ne tisto iz polivinila, čisto prava je bila. Redka in dragocena planika. Kar nemogoče se mi je zdelo, da planike še obstajajo na našem Everestu kljub vsem nadebudnim Slovencem, ki ga dan za dnem naskakujejo. SIcer pa bomo planike verjetno kmalu uvažali iz tujine. Mogoče celo s Koraba, če ga bodo proglasili za najvišji vrh v Jugoslaviji. Saj se vendar spodobi, da ima najvišji med najvišjimi poleg spominskega žiga še značilno cvetje, ki posušeno krasi članske izkaznice planincev. In planika je za nas kot Jeti za Himala- jo — redka. Zato je lahko toliko bolj ponosen tisti, ki jo ima. Kaže, da bi bili radi vsi ponosni! Šli smo torej na Triglav. Šli smo in videli. Videli smo sto in sto ljudi in Aljažev stolp in planinsko kočo na Kredarici in Staničevo kočo in veliko skal in ogromen ledenik in eno planiko. Najbolj pomembno pa je to, da smo šli in da nas je biio sto. Sicer pa star pregovor pravi: »Gora ni nora, nor...« OJ, TRIGLAV Zbudili smo se nepre- spani in ožuljeni od trde- ga ležišča. Po vseh potre- bah, ki jih od nas zahte- vata narava in sna- ga, smo se odpravi- li na pot. Vsak po svoje smo se priključili verigi ljudi, ki se je ne- pretrgoma vlekla od Kre- darice na Triglav. Kako uro smo sopihali proti vrhu in se kot v.si neiz- • kušeni planinci krčevito oprijemali klinov in iz- kušenih kolegov. Znoj nam je zalival oči, ko smo končno prišli na vrh ju- goslovanskega Everesta. Glasno smo občudovali prelep razgled na Julij- ske Alpe. Spust s Triglava je bil za nas komaj kr.ščene Slovence pravi križev pot. Srečno smo prišli do Kredarice, kjer so se ne- kateri že odpravljali v dolino in vsevprek tar- nali, kakšni reveži smo. Naporna pot je zahte- vala svoje. Nad skupino »aerovcev«, ki se je spu- ščala v dolino, se je spro- žil plaz kamenja. Vse se je zgodilo v trenutku in nesreča je bila neizbežna. Kamenje se je odbilo od skal in lažje poškodovalo dva člana skupine, Ma- rijo Mraz pa je večji ka- med zadel v nogo in ji huje poškodoval mišico. Takoj so ji nudili prvo pomoč, vendar v skupini Aerovih izletnikov in bi- lo izkušenih gorskih re- ševalcev, ki bi jo lahko spravili v dolino. Šele čez več ur je priskočila na pomoč gorska reševal- na služba iz Mojstrane čeprav se je naš izlet končal malce tragično, ostanejo spomini na pre-, lepe Julijce neokrnjeni. Mi se še lahko pohvalimo, da smo bili na najvišjem vr- hu v Jugoslavi.ii, do na- slednjega tedna, ko gredo na Triglav delavci Pivo- varne in Volne iz Laškega, pa lahko na Korabu že iz- merijo tistih nekaj metrov več in ga postavijo za ju- goslovanskega metrskega prvaka. Aerovci pa se ne dajo! Damjana Stamejčič Kakšno olajšanje! Končno smo prišli do planinske postojanke na Kredarici, čisto prepoteni od vsilji- vega sonca. Seveda so pri naporni hoji najbolj trpe- le noge, ki so protestirale tako, da so na podplatih tu pa tam izpljunile drobcene mehurčke. Ob koči smo posedli na tla in si urno sezuU čevlje. Kakšne vonjave iz vseh strani! Saj bi še dihur zbežal od takega smradu! Dani je kar hlastal za zrakom, ko si je z nog odstranil odvečne čevlje. Le kako ne bi, ko pa je dobil v nos močan direkt omamljivega vonja. Pa še drugi čevelj si mora sezuti ... Za rablja pri krstu so izbrali Štefana. Baje zato, ker je močan. Neusmiljeno nas je bičal samo zato, ker smo bili bolj upehani, ožuljeni in utrujeni kot izkušeni planinski kolegi. Z obrazom so nas obrnili proti Triglavu in potem so udarci po zadnji plati kar padali. Inkvizicijska komisija se je kmalu spom- nila, da nas Štefan tepe premalo. Vsakemu planin- skemu zelencu so namenili še nekaj udarcev, lahko pa smo se tudi odkupili. Eni so odgovarjali na vpra- šanje, drugi so peli planinsko pesem, tretji so pla- čali kak liter vina. Oj, Triglav, ti dika slovenska! Nekaterim si se za- meril že prvič, ko so stopili na tvoj vrh, drugi pa bi te kar naprej naskakovali z vseh mogočih strani. Še s severne strani te tw pa tam malce požgečkajo po hrapavem hrbtu, ti zahrbtneži! Marjan Bordon je eden tistih, ki mu plezanje na Triglav pomeni bolj sprehod kot napor. V dveh dneh je bil na Triglavu kar trikrat. Franc Zerdoner pa je eden bolj izkušenih planincev v »aerovski« družini. Do- slej je bil na našem očaku že kar devetindvajsetkrat, pravi pa, da to gotovo ni bilo tudi zadnjič. 16. stran — NOVI TEDNIK 16. avgust 1973 — Obisk v „ALPOSU" ob prazniku občine Šentjur DRAGOCENO DARILO Šentjur pri Celju je še posebno v zadnjem času pokazal takšen napr dek, s kakršnim se lahko pohvali le malokateri kraj. Ob tej ugotovitvi vsekakor ne moremo mimo šentjurskega ALPOSA, velike tovarne, ki s svo** novo halo še bolj opozarja nase. Letošnje leto so v tem prizadevnem kolektivu ustvarili 50.089,000 narjev, kar predstavlja petnajst odstotkov več kot v lanskem letu ob istJ času. V ALPOSU sicer trdijo, da je to vsekakor izpod dinamike načrtovanji saj so planirali porast skupnega dohodka za prvo polletje za dvajset oj stotkov. Toda vzroke je treba iskati v močnem povišanju stroškov pos|^ vanja in dvig cen surovinam. Zato je tudi manjši ostanek dohodka kot lan' ob istem času. Znano je, da so zelo neurejene cene ravno na tržišču alui^i nija in drugih kovin. Tri osnovne dejavnosti, ki jih ALPOS razvija, pa s^ ravno proizvodnja profiliranih cevi kovinsko pohištvo in trgovska opren^ Z zadovoljstvom pa v ALPOSU ugotavljajo, da so presegli plan izvozj in to predvsem na konvertibilno tržišče. V prihodnje tako predvidevajo večji izvoz, največ pa bodo izvozili kovinskega pohištva. Samo v tem leti so izvozili 70000 stolov v Zahodno Nemčijo. Pesti pa jih velik problem in to je dobava surovin. Če k temu dodanK še neurejeno tržišče in cene, potem postane ta problem že kompleksen ALPOS pa ga mora reševati in se znajti po svojih najboljših močeh. No, in k čimboljšemu reševanju vseh in ne samo omenjenega proble ma pa bo v veliki meri pripomogla nova hala, ki je bila zgrajena v hitren času. Graditi so jo pričeli lani septembra, v tem mesecu pa bo stekla pro izvodnja. Če ne bi bilo nekaterih manjših tehničnih problemov pri sam montaži strojev, bi bilo vse skupaj še prej gotovo. Kaj pomeni nov obra v ALPOSU? Predvsem pomeni veliko večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo 3600 kvadratnih metrov površine zajema nova hala. V njej je sodobna, avto matizirana lakirnica in zaenkrat del skladišča. Ko bo popolnoma gotova bo v njej tudi montaža in stari trakt se bo spojil z novim. V novi hali seji zaposlilo 50 delavcev, ki so jih priučili za delo na strojih. Investicija je ve Ijala 14 milijonov novih dinarjev. Kot smo že omenili, bo proizvodnja stekli konec tega meseca, uradna otvoritev novega obrata pa bo pozneje. Proi! vodnja bo enkrat večja kot doslej, močno pa bo izboljšana tudi kvalitets izdelkov. ALPOS daje torej svojemu Šentjurju, svojim ljudem lepo in dragocene darilo za občinski praznik. Zato ta prostor izkorišča tudi za to, da čestiti vsem občanom šentjurske občine ob prazniku s kar najboljšimi željami zi še večje delovne uspehe. „Bohor" raste s sodobnimi delovnimi napravami opravljajo naklada- nje lesa na kamione. Delovni kolektiv lesno- industrijskega podjetja »Bohor« iz Šentjurja so- di med tiste delovne or- ganizacije šentjurske obči- ne, ki že vrsto let dosega- jo kontinuirane gospodar- ske dosežke. Iz leta v leto se enakomerno povečuje obseg proizvodnje, raste dohodek, rastejo skladi, skratka nizajo uspehe. Pet- stočlanski kolektiv BO- HORJA pa se nikoli v mi- nulih letih ni zadovoljeval z doseženim, temveč je ve- dno stremel za tem, da doseže več, da se močne- je vključi v celotna go- spodarska prizadevanja delovnih organizacij šent- jurske občine ter tako do- prinese kar največji delež k napredku občine. Ko- lektiv je imel in ima ve- dno pred očmi dejstvo, da deluje v manj razviti ob- čini. Občini, ki pokriva do- bršen del Kozjanskega, katerega napredek pa je moč razviti le z ustvarja- njem novih delovnih mest, s komimikacijami in po- dobnim. Zato tudi v BO- HORJU že mislijo na svoj bodoči razvoj, v okviru ka- terega bo na voljo prene- katero novo delovno me- sto in dober zaslužek. Delovna organizacija, le- tos bodo dosegli nekaj manj kot deset milijard starih dinarjev celotne re- alizacije, se je usmerila na polfinalno in finalno proizvodnjo. Izdelujejo re- zan les vseh vrst listavcev in iglavcev ter furnirje iz domačega in eksotičnega lesa. Pomembna pa je tudi finalna proizvodnja, kate- re dobršen del poteka v kooperaciji z mariborsko Tovarno avtomobilpv TAM, za katero izdelujejo keso- ne, sicer pa izdelujejo tudi klopi ter stole, kar vse pa gre izključno v izvoz, in sicer v Zahodno Nem- čijo. V ta sklop proizvod- nje spadajo tudi vrtne garniture. Kooperacij ski posli s TAM obsegajo oko- h 800 milijonov starih di- narjev in le nekaj manj znaša vrednost izvoznih po- slov pri stolih, klopeh, ozi- roma vrtnih garniturah. V podjetju seveda inten- zivno razmišljajo o svo- jem bodočem razvoju. V Šentjurju bo prejko slej zrastla nova furnirnica z najmodernejšimi postroje- nji, v perspektivi pa bo- do opravih tudi rekon- strukcijo žage, postavili no- ve zmogljivosti za pleme- nite furnirje ter proizvod- njo stavbnih elementov. Samo izvedba tega progra- ma bo terjala okoli 5 mi- lijonov dinarjev. V sklopu podjetja BO- HOR v Šentjurju pa bo v kratkem ob kooperacij- skem sodelovanju zrastla povsem nova tovarna. V njej bo predvidoma ste- kla proizvodnj^a, ki bo let- no dajala preko 4 mili- jarde starih dinarjev ce- lotnega dohodka. Sočasno z naložbami v Šentjurju, kjer bodo, kot smo rekli, zrastla nova postrojenja in bo opravljena rekonstruk- cija obstoječih naprav, pa bo tekel tudi razvoj v ob- ratih Mestinje in Kozje. Letošnja gospodarska gi- banja v podjetju, dosežen dohodek, ustvarjeni skla- di in dosežena amortizaci- ja kažejo na to, da bo delovna skupnost v celoti lahko uresničila svoje na- črte, ki si jih je zadala v okviru svojega programa razvoja. S tem pa bo ko- lektiv nedvomno poravnal tudi tisti del svojega dol- ga do Kozjanskega in Koz- jancev, del, ki mu odpade v sklopu celokupnih napo- rov občanov šentjurske ob- čine za boljši jutrišnji dan. Pogled na del delovnih naprav v šentjurskem Bohorju, kjer se bo v bližnji bodo'' marsikaj spremenilo. q^ 16. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 17 Hjfalna štafeta »Prosvete« (od desne: Podsedenšek, Goršič E., Goršič T., Alujevič in Tkavc) je bUa daleč najhitrejša, Jj je zasledovalce pustila za seboj za več kot dolžino bazena. (Foto: R. Fonda) V iicija zveze za rekreacijo , športni oddih pri občin- pn sindikalnem svetu v je prejšnji petek doži- svoj vrhunec v prizade- ojih za plavalno rekreacijo jovnih ljudi. Sicer tečaji 1 odrasle neplavalce še tra- ^io, toda bili smo tudi priče jdikalnega tekmovanja v ivanju, ki je preseglo vsa iakovanja. 45 ekip članov, članic in starejših članov se je pome- rilo v štafetnem plavanju 3 X 50, oziroma 5 x 50 m pro- sto, kar pomeni, da je nasto- pilo 183 plavalcev-delavcev. To je gotovo edinstven pri- mer, ki presega občinske in tudi republiške meje. Pri tem je treba omeniti še pravo športno vzdušje, ki je vlada- lo na kopališču Neptuna in za katerega je poskrbelo tu- di kakih 100 gledalcev. Bo- drili so svoje ekipe in pri tem videli tudi marsikakšno zanimivo borbo To tekmova- nje je nedvomno dokaz, da je zanimanje delavcev za špor- tno rekreacijo ne glede na panogo vedno večje in ima tovrstno udejstvovanje pri delovnih ljudeh še precejš- njo perspektivo. Rezultati: članice — 1. Cin- karna, 2. SDK, 3. EMO, 4. Aero, 5. ZNG, 6. Ingrad, 7. Ljubljanska banka, 8. LIK Savinja, 9. Obnova. Starejši člani — 1. EMO, 2. Aero, 3. Avtomotor, 4. Obnova, 5. Cin- karna, 6. Libela itd. Člani — 1. Prosveta, 2. Cinkarna, 3. Klima, 4. Avtomotor itd. Ibisk pri rokometaših Oljski rokometaši štartajo lega septembra v drugi ai rokometni ligi doma iti Industromonterju iz tne, teden dni pozneje pa ivtako na Skalni kleti pro- tsti Splita. Torej, nova ro- laetna sezona je pred dur- LOd bivšega člana prve ftne lige pa ljubitelji roko- v Celju pričakujejo k>go. Zlasti sedaj, ko so ro- "i&taši Jugoslavije osvojili toijsko zlato. ^ bi dodobra spoznali le- priprave celjskih roko- "^šev, smo obiskali moš- ' pri treningu. V nedeljo 'loline smo jih iskali na *• iz Celja do Prebolda. Ce- ljsko moštvo, ki ga letos sku- paj pripravljata B^ranc Ram- skugler in Tone Goršič, je to nedeljo igralo v Grižah proti domačemu moštvu. Zmagali so seveda Celjani z rezulta- tom 36:24. Toda igralcev ni- smo našli na igrišču. Oba tre- nerja sta tokrat zahtevala od igralcev, da so odšli na sre- čanje v Griže brez prevozne- ga sredstva. Na pot so odšli v trenerkah in v rahlem teku ob Savinji prišli pravočasno na tekmo, odigrali srečanje 2 X 30 minut ter se po isti poti vrnili domov. Počakali smo jih ob mostu čez Savi- njo v Petrovčah. Tu so malo postali in se okopali v dokaj čisti Savinji. Tone Goršič nam je takoj postregel z zanimivimi podat- ki: »Moštvo bo letos izredno mlado. Od lanskega moštva smo izgubili nekatere ključne igralce. Pucko se je vrnil v Ormož, Marjan Lubej in To- mo Kunej pa igrata v četr- tek ob 18. uri poslovilno tek- mo proti ekipi Slovenj gradca. Oba bosta kmalu v vojaški suknji. Tako so nam ostali na razpolago sledeči mladi igral- ci — Anderluh, Guček, I ve- žic in Sedovnik (včerajšnji pionirji), mladinci Luskar, Mi- ha Bojevič, Zalokar in Vlado Bojevič ter starejši, rutinirani igralci Levstik, Marguč, Ko- ren, Mrovlje, Plevnik, in Po- valej. Torej štirinajst igral- cev.« Kaj pa priprave? »Letos smo se odločili za domače priprave. Te bodo v Celju. (3d igralcev zahtevamo mnogo. Te dni vadijo dva- krat na dan in to trdno. Na sporedu bodo tudi številne prijateljske tekme. V dogovo- ru smo z igralci Medveščaka iz Zagreba, da gostujejo na Skalni kleti. In uspehi? »O teh ne moremo govoriti že sedaj. Nekaj je gotovo: v zvezni ligi nastopamo z naj- mlajšo ekipo. Povprečna sta- rost štirinajsterice je 20 let. Od tega pa je nekaj pionir- jev. Ce bomo imeli v naših gledalcih razumevajoče navi- jače in prave ljubitelje roko- meta lahko v nekaj letih na- pravimo ponovno močno in prodorno vrsto, sposobno za največje uspehe.« J. KUZMA Učič OBČINSKI ^ PRV.AK ^Ijaški klub Žalec in ^ Žalec sta pripravila na ^•steznem avtomatskem ke- občinsko prvenstvo ^'^e Žalec v kegljanju za ^tneznike v disciplini 200 Zmagal je Kačič, ki >0(lrl v drugem nastopu J:^'-h 1048 kegljev, v pr- Pa 1002 Vrstni red: 1. (1002 + 1048) 2050, 2. 'Jiažič (971 + 1021) 1992, %ovin (971 -f 924) 1945, ^^mik (959 + 917) 1876, 5. i;^''ez (935 + 933) 1868 ke- '''itd. T. Tavčar L* Počastitev praznova- la občinskega praznika l^tjur je tamkajšnja ša-^ sekcija Partizan or-i ^•^'rala ekipni brzotur-1 5. šestih ekip. Prvo id mesto sta si razde- jl^ j^eljski šahovski klub ^a-lec, vendar so biU |. Soneij-bom sistemu Ce- tio).^ t)olj.ši ter osvojih jj.^^- Naslednja mesta so ^^^U Šempeter, Rog, Slar i • Šentjur in Laško. Plavanje NEPTUN USPEŠEN Mladi plavalci celjskega Ne- ptuna so se pretekli teden udeležili letošnjega republi- škega prvenstva v plavanju za starejše pionirke in pio- nirje. Da je to starostna ka- tegorija, v kateri so celjski plavalci najmočnejši, je po- kazalo tudi to tekmovanje, ki je trajalo tri dni, bilo pa je na kopališču v Trbovljah. Zanimivo je, da so imeli mladi Celjani prvi dan le eno uvrstitev med prvo troji- co (200 mešano Bobnova tretja s časom 3:00,1) pa ven- dar so po tem delu tekmo- vanja zasedli drugo mesto med devetimi moštvi. Drugi dan so enemu tretjemu me- stu (100 m prsno Gasparije- va 1:32,8) dodali še drugo mesto v ženski štafeti 4x100 m kravi (čas 5:18,0) ter po tem delu tekmovanja zasedli če- trto mesto. To so potem ob- držaU tudi po tretjem — končnem delu tekmovanja, dosegli pa so še dve drugi mesti (200 m prsno Gaspari- jeva 3:20,8 in 4x100 m meša- no dekleta s časom 5:58,8). Omenili smo le najboljše uvrstitve, nič manj pa za uspeh niso zaslužni tudi os- tali, ki so se tudi vsi uvrsti- li v finalna tekmovanja ter tako pripomogli k t^mu, da je Neptun v konkurenci sta- rejših pionirjev tokrat zapi- san pred imeni klubov kot so Rudar, Triglav, Celulozar itd. ŠPORTNE VESTI € Najboljši celjski strelci so imeli svoje občinsko prven- stvo v streljanju s precizno puško in pištolo. Nastopili so najboljši iz vseh celjskih dru- žin. Devet najboljših pa si je priborilo normo za sodelova- nje na republiškem prven- stvu, ki bo v soboto v Ljub- ljani. Kolajne so tokrat os- vojili v štirih disciplinah sle- deči strelci: Dirullov pištola: Dobovičnik (Celje) 493, Strei- her (Tempo) 481, Lazar (Ce- lje) 463; Precizna MK pištola: Streiher (Tempo) 499, DobO' vičnik (Ce) 491, Tržan Polde (Ce) 484. MK puška stan- dard: Dečman (Kovinar) 533, Jager (Celje) 530, Jeram (Ce) 503. MK precizna puška: Ja- ger (Ce) 534, Dečman (Ko) 529, Seršen (Ce) 512. Vaterpolisti Neptuna so ze- lo aktivni. Igrajo zapored prijateljska srečanja. Po zmagi nad Rudarjem so v povratnem srečanju oslablje- ni izgubili v Trbovljah 4:6. Med tednom pa so doma igrali neodločeno proti Kam- niku 9:9 (2:0, 2:4, 2:3, 3:2). Strelci za Neptun so bih Rojšek 4, Vrečko 3, Alujevič in Mravljak. Srečanje pa je dobro vodil Edi Goršič iz Celja. Nogomet v obeh nogomeunih taborih v Celju, pn Kladivarju in Olimpu je zelo ž:vo. Prijateljske tekme se vrstijo iz dneva v dan. Ljubitelji nogometa so' presonečem nad uspehi m neuspehi. Kajti v tej pripravljalni dobi se vrsti- jo porazi in zmage. Pri Kladivarju je zavel nov optimistični veter, čim je trenersko taktirko prevzel znani mariborski nogometni strokovnjak Viktor Medved. V pomoč pa sta mu Vlado Glinšek in Ivan Bauman, ki skrbi za delo z vratarji. Vsi smo zato bili presenečeni nad lepo igro Kladivarja, ki je v sredo izgubil minimalno 2:0 proti Zagrebu. V tej igri smo videU zelo zanimivo enajsterico celjskih igralcev, ki so se zelo trudili in precej znojili goste. Zagreb je nam- reč zmagal šele po avtogolu domačega branilca Ramšaka in preko .svojega odhčnega igralca Markuidna. Pri Kladi- varju pa so ugajah, vratar štancer, Hribemik in An- djelovič. Toda domača vrsta nas je že nekaj dni pozneje raz- očarala. V Trbovljah so Celjani izgubili proti Rudarju 3:0 in dan pozneje proti Mercatorju v Ljubljani celo 0:7. V razgovoru s predstavniki tehničnega vodstva smo izvedeli, da je bilo to pričakovano. Novi trener namreč pireizkuša vseh 30 igralcev, kandidatov za prvo moštvo. Pn tej oceni želimo novemu tehničnemu vodstvu pri Kladivarju najboljšo izbiro. Kvalitetnih igralcev je na Glaziji dovolj. Upamo, da bodo do začetka prvenstva Izbrali najboljših petnajst, ki bodo čimbolje štartali in se tako potegovali za uvrstitev od 3. do 6. mesta, kajti tu je tudi mesto celjskih nogometašev v letošnji sezoni. Prihodnje prijateljske tekme pa bodo že pokazale prva trdne obrise novega moštva. Olimp je izgubil odličnega strelca Kača. Zato pa je pristopilo k temu moštvu nekaj odličnih mladih igralcev iz vrst Kladivarja. Med tednom so odigrali prot: šmart- nem in izgubili 1:3 ter proti Litiji. V drugem srečanju je prišlo celo do nešportnih izpadov med igralci. Zmaga- h so gostje 2:4. Odgovorni tovariši pri Olimpu naj ne pozabijo, da so lansko leto izgubili točke ravno zaradi sličnih izpadov, ko so morali v največjem zaletu Olimpa najboljši počivati. Naj se 60 ne ponovi letos. Samo dobro pripravljena ekipa, fizično popolna s svojo znano borbe- nostjo ialiko ponovno pripelje Olimp v vrh conske hge in morda po nekaj letih txidi med najboljše v repubhški ligi. J. KUZMA V zelo dobri organiza- ciji ribiške družine Velenje je bilo na jezeru tradicio- nalno meddružinsko ribi- ško tekmovanje za preho- dni Savinjsko-šaleški po- kal. Tekmovalo je 100 tek- movalcev iz 22 družin. — Skupaj so člani in mla- dinci ujeli točno 7777 rib. Rezultati: člani — 1. RD Barje (Ljubljana) II, 2. Barje L, 3. RD Brežice. Med posamezniki je bil Zokovič iz Braslovč tretji. Mladinci — 1. RD Celje, 2. RD Brežice, 3. RD No- vo mesto. Med posamez- niki je bil Rebsršek iz (Del j a drugi, Vincek iz Ve- lenja pa tretji. -ek Hokej na travi Pri Partizanu Gaberje so imeli te dni zelo resne raz- govore 3 svoji ekipa v hokeju na travi. Po lanskoletni kritični sezoni, so se tokrat dogovorili, da imajo igralci mesec dni časa za resne priprave m odločitev, če še nameravajo nastopati v bodoče v društvu najboljših ali pa se ta športna disciplina v Celju ukine. Lanskoletno tekmovanje je bilo dokaj neresno. Mimo tega pa so bih nekateri tekmovalca kazmovani. Zaradi tega ni bilo dovolj igralcev. Danes — mesec dni pred prvenstvom v zvezni Hgi imajo igralci dovolj časa, da se ponovno zbero na Skalni kleti in prično z delom. Kazno- vana Rudi Rovan m Branko Lednik bosta lahko ponovno zaigrala. V kolikor rezultati prijateljskih tekem proti Po- murju pokažejo uspeh, bodo celjski igralci nastopili prve dni septembra v Italiji na turnirju in pozneje v prven- stvu, drugače pa bodo obesili palice za vedno na klin. To pa bi bilo po 25 letih velika škoda. jk IVAN BERDNIK, pred- sednik nogometne sekcije v Šmartnem ima te dni polne roke dela. Dobili smo ga na novem nogo- metnem igrišču, k.jer so kosili travo, postavljali no- ve gole ter črtali igrišče. Za kramljanje ni bil pre- več razpoložen, .saj se mu je mudilo k delu na igri- šču, vendar nam je uteg- nil odgovoriti, kako so pri- šli do tako lepega igrišča. »Dela na igrišču so dolgo trajala, vendar smo uspe- li, da bomo v slovenski nogometni ligi igrali na novem igrišču. Vložena so bila znatna sredstva ter veliko število prostovolj- nih ur, da imamo danes to zeleno mizo, če se lah- ko tako izrazim.« T. TAVČAR 18. stran — NOVI TEDNIK 16. avgust 1973 — §|. Šentjur Teoretična vprašanja so bila pa resnično težavna. Pa še na soncu so morali sedeti kan- didati ... Veliko je že bilo doslej spregovorjenega o tem, kako in na kakšen način organizi- rati in pristopiti k akciji za hitrejši razvoj manj razvitih območij Slovenije. Sprejeli smo resolucijo, organizirali razne humanitarne » akcije kratkotrajnih efektov, dolgo- ročnih pristopov v reševanju tega, prav gotovo zelo težav- nega problema, pa je bilo v bistvu še vedno zelo malo. Delovni kolektiv ELEGAN- TA iz Celja pa je eden med tistimi, ki se je odločil, da bo na manj razvita območja posegel drugače, predvsem pa tako, kot je to v interesu tamkaj živečih ljudi. Že pred leti je pričel z organizirano proizvodnjo v posebnem obratu v Šentjurju, kjer je trenutno zaposlenih okoli 70 delavk. Rezultati, ki jih je obrat kazal pri svojem delu, analiza tržišča ter odlično so- delovanje s skupščino občine Šentjur, pa je spodbudilo idejo o gradnji nove tovar- ne. Pot od načrtov do ure- sničitve je bila seveda soraz- merno dolga, toda bila je uspešno prehojena. V septembru, torej le ne- kaj dni po prazniku občine Šentjur, bo stekla v novi to- vami v Šentjurju nova pro- izvodnja. Sedemdeset delavk se bo iz sedanjih nemogočih prostorov preselilo v nove, modeme in svetle prostore. Toda ne gre samo za to, da se bodo preselile te delavke, njim se bo pridmžilo še pre- ko sto novih, kajti v novi to- vami bo na voljo kar 216 de- lovnih mest. Nekaj delavk se že uvaja v delo, v posebnem tečaju v celjskem TOPRU, s katerim se je nedavno tega združil kolektiv ELEGANTA. Druge bodo na tako uvaja- nje še odšle, ženam in de- kletom iz Šentjurja ter nje- gove neposredne okolice se torej v nekaj tednih odpira široka možnost zaposlitve. To pa je ravno to, kar bo naj- več prispevalo k hitrejšemu razvoju manj razvitih obmo- čij. In nova tovarna? Okoli 850 starih milijonov dinarjev je bilo potrebnih, da so uresni- čili načrte. Poleg strojev iz sedanjega obrata bodo tu montirali tudi 45 specialnih šivalnih strojev, ki bodo v etapah prihajali do konca le- ta od inozemskega dobavite- lja. Gradnjo objekta je pre- vzelo gradbeno podjetje GRADNJA iz Žalca, ki je v točno določenih rokih opra- vilo obsežno in zahtevno de- lo. Poleg proizvodne hale bo tu tudi moderna kuhinja z jedilnico, tako da bo delav- kam na voljo tudi topel ob- rok, ki ga doslej zaradi ne- mogočih pogojev niso bile deležne. In za konec smo dolžni še besedo ali dve o tem, kaj bo- do v tej novi tovami v Šent- jurju proizvajali. Gre za pro- izvodnje lahke konfekcije, to je ženskih in moških diolen plaščev in smučarskih anora- kov. Okoli 80 odstotkov vse proizvodnje bo odšlo v izvoz, smučarski anoraki pa v celo- ti, kajti takšne imajo v Ele- gantu pogodbe z zimanjimi poslovnimi partnerji. Tako je torej praznično darilo občanom občine Šent- jur, darilo, pri katerem se je močno angažirala tudi skup- ščina občine Šentjur, ki je šla kolektivu Eleganta v vseh ozirih kar najbolj na roko, poleg tega pa je pri investi- ciji sodelovala tudi s kredi- tom 50 milijonov starih di- narjev. B. S. Tekmovanje traktoristov 'brazde Kot veliko mravljišče je od daleč izgledala kombinatova njiva ob glavni cesti v šen- tmpertu. Kot za stavo so se podili po ozarih sodobni rde- či stroji, za njihovimi volani pa so sedeli mladi fantje in možje zagorelih lic . .. Regijsko tekmovanje trak- toristov, ki so se ga letos pr- vič udeležiU tudi predstavni- ki aktivov mladih zadmžni- kov, je bilo minulo soboto v šentrupertu. Sedemindvajset udeležencev se je zbralo na tekmovalnem prostom in se pomerilo v treh disciphnah: oranju, spretnostni vožnji in teoretičnem znanju. Skrbne oči sodnikov so sproti merile globino brazd (orati so morali 20 cm glo- boko) ter ocenjevali, kako se brazde prekrivajo. Traktoristi zamišljeno sede za volani, se ozirajo po brazdah. Tu in tam se kdo na koncu prav- kar zorane brazde ustavi, sto- pi s traktorja si ogleda oprav- ljeno delo in zopet pripravi težak stroj za novo brazdo. Tako hite drug za drugim, kajti čas je omejen, poleg te- ga pa je treba paziti še tudi na kvaliteto. Naprej, nazaj, obrat, kontrola in tako je šlo skozi ves dopoldan. Največ težav so fantje ime- ti pri spretnostni vožnji. S količki označena proga, z mnogimi ovirami, vratci, ga- ražo, mostom in kozolcem je fantom povzročala precej na- pora. Opazoval sem njihovo manevriranje z dvoosno pri- kolico in občudoval sem njih znanje. Strogi sodnik, ki se je podil od zapreke do zapre- ke ter opazoval delo trakto- ristov, se ni nič manj potil kot fantje, ki so sedeli za vo- lanom težkih strojev. Sreča, da pravi kozolci še zdaleč ni- so tako ozki kot tisti, ki so jih postavili na tekmovanju, kjer je bilo med traktorsko prikolico in kontrolnimi ste- nami komaj nekaj deset cen- timetrov prostora. Enemu je šlo bolje oranje, drugemu bolj spretnostna vožnja, tretji se je bolje od- rezal pri teoretičnem znanju. Počasi, toda vztrajno so fant- je nabirali točke, ki so v skupnem seštevku odločale o končni uvrstitvi. Tekmovalci so bili razvrščeni v dve tek- movalni kategoriji, in sicer na poklicne traktoriste in mlade zadružnike. Sonce se je nagibalo pozno popoldne, ko je ^r^J sija izračunala končne rejT tate. Zmagal je IVAN u. ČICNIK, poklicni traktorjj iz Šempetra, ki je letos ^ tjetjič osvojil prehodni in si ga tako priboril v trak last. Drugi je bil MARih ŠTAJNER prav tako iz petra. JOŽE MIHELAK * Petrove pa je poskrbel s jo uvrstitvijo za majhno senečenje, kajti ne samo, ij, je bil najbol.iši med mladijj zadružniki. V skupnem pij smanu obeh katego.rij j« ^ sedel tudi odlično tretje m sto in se bo tako udeležil n publiškega tekmovanja, ki ij v Črnomlju. Na tekmovanje Črnomelj pa bosta odšla i četrto uvrščeni SLAVKI ŠKRABAR iz Šempetra \ MIHA VRHOVNIK iz Rad^ na Koroškem. Tekmovanje, ki so ga matt rialno podprle številne deloJ ne organizacije, je odli&J uspelo, organizacijsko gaj izpeljalo društvo Ljudske tffl nike iz Žalca.. Tekst in sliki: j BERNI STRMCNK Sproti in natančno je potrebno kontrolirati brazdo, kajti sodniki so strogih oči... S poti po Španiji OLE, OLE! Kmalu čez francosko špan- sko mejo je pihal veter in vi- soko planoto je negotovo po- krivala umazana sivina. Konč- no so se mi uresničile sanje. Prispeli smo v Španijo, kjer naj bi preživljali ostale dneve maturantskega izleta. Po na- porni poti, ki je bila za nami, se je prilegel počitek. V majhni, nekoliko nizki krčmi, v katero smo prišli skozi podolgovate barvaste trakove, je sedelo nekaj go- stov ter pogledovalo proti kotu, kjer se je bleščala tele- vizijska modrina. Na ekranu je bil klecnil na kolena prvih dveh nog, izza rogov pa je bi- lo videti mečev ročaj, črna kri je curkoma lila iz biko- vega telesa. Škoda, da nismo utegnili videti konca, kajti pred seboj smo imeli še dol- go pot. Naš naslednji cilj je bil Madrid. Avtobus je oprav- ljal svoje, čeprav smo bih utmjeni, pa nas je vedno raz- vedril pogled v naravo. V Španiji so ob cestah postav- ljeni leseni biki, ogromne rer klame za pijačo ter cigarete. Veliki črni biki so kot sim- bol borca v areni, ki večkrat spravi na noge številne Špan- ce. Val, pisan kot cvetlični trg, se je nenadoma dvignil sredi sonca v Madridu, Piaz- za de toros, središče španske prestolnice. Odločili smo se, da se na svoje oči prepriča- mo, kako umirajo biki. V množici, ki se je natrla okrog blagajn, so komolci postaja- li vse pomembnejši. Za senč- ni prostor je bilo treba od- šteti precej več pezet ko pa za sončni. Arena je ogromna, saj lahko sprejme okoli de- settisoč gledalcev. Na koncu arene je oster vonj dal vede- ti, da tu vstopajo biki nft. svojo poslednjo pot. Na dm- gi strani borišča hodijo v stavbo borilci. Sredi peščene- ga prizorišča pa je kapelica, kamor prihajajo matadorji, da še zadnjič pogledajo Bo- ga. Tako se počutijo močnej- ši in so prepričani, da bo bik podlegel. Ko vstopiš sko- zi velike hodnike, te portir takoj odvede na določeno me- sto, prodajalec senčnikov ti proda senčnik, potem lahko nabaviš še blazino, da udob- neje sediš in nazadnje te pri- kupna Španka prepriča, da odšteješ nekaj pezet za rde- če nageljne. Močni sončni žarki so poskrbeli, da so pri- šli do izraza tisti, ki so ira^ li pisana oblačila. Gledalci se še niso povsem umirili, ko je močna godba oznanila zače- tek predstave. Pozdravih so nas vsi udeleženci, spredaj matadorji in ob koncu konji, ovenčani z zvončki, ki odvle- čejo pokončane bike. Zaigral je boben in skozi posebna vrata je v polnem teku in z dvignjeno glavo planil črni %ik. V enem p>opoldnevu jih izgubi življenje pet. Najprej so se biku približali trije možje v pisanih oblačilih. S posebnimi figurami so raz- dražili bika, tako da si ga je lahko publika ogledala. Prvi so bika ranili »Banderillosi«. Trije« vsak z ^vema banderil- lama-pisanimi palicami. S koničastim kovljem na kon- cu. Počakali so, da jih je bik opazil in se zakadil proti proti njim, nato pa so z ele- gantnim gibom stopili bliže živali, se v hipu sklonili biku čez roge in mu zapičili ban- derilli. Seveda je banderillos dobil večji aplavz, če je bil zadel v prazno. Publika je »ole, ole« pozdravljala uspeš- ne ter izžvižgala tiste, ki niso uspeli zapičiti palici v bika. Najmanj je bila večini všeč tretja runda — nastop »Pi- kadorja«, ki je na zavarova- nem konju zabadal v bika daljšo sulico, vendar je bila njegova naloga le, da ga raz- draži in pripravi boj z »Ma- tadorjem«. Napočil je trenu- tek, ko je na rdeča peščena tla stopil matador. V rokah je držal rdečkasto cunjo ter meč. Publika je vreščala ter mahala z belimi robci. Mata- dor je izvajal podobne like kot prvi trije. Bik je bil že izmučen. V njem ni bilo več začetne energije, iz tilnika mu je tekla kri v dolgih sragah. Matador je odvrgel rdečo cu- njo. Z levico se je uprl v bok in s počasnimi koraki stopal proti biku. Žival je stala in čakala. Matador je kot blii švignil naprej in še preden, bik dvignil oči, mu je del meč globoko v tilnik. *| jokale so trobente. Bil^j sprva stal nepremično, pojj pa je počasi klecnil na sm nje noge. Skozi nozdrvi ^ je udarila krvava pena. šal se je dvigniti, a zafli^ Padel j.a na bok. Iz triM so metali nageljne, mahali^ z robci, ki so dajali videz, polne beline med toliko žico. Ole, ole, je odmeval"' vsej tribuni, ko je mat^*' obšel peščeni prostor. Tako so matadorji P*''^^ čali še ostale štiri bike- : so iz arene odvlekli Pozneje so živali odrli i^'. slali mestni sirotišnici. nje bikov mora vsem P''j sati korist, najprej pa se^. rejcem bikov, ki so ogromna področja Španiji Španija je le Španija- ^, lahko, bi še enkrat potoj deželo sonca, ki z blešc«*^, bikoborbami razveseljuj^ samo domačine, temvec , mnogo turistov. Ko se^^j, vračal s tribune in š^ potem, mi je v glavi valo ole, ole, ole ... VILI JA2^ j{ 31 — avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 ODSLEJ PO AVTOPLAŠČE IN DRUGE GUMIJASTE PROIZVODI Fi:RDO''GODiXA f BELE TIJLPIKE Roman poklanja bralcem Slovenija 45 to še ni gotova stvar,« sem se mu nasmehnil, da izognil odgovoru, ^^^^več se ukvarjam s tem, da bi kaj ''spregledal. jj V šestih mesecih ga ne bo več v Lendavi. Zaradi ''n« človek že skoraj ne bi upal na cesto. No, velja?« »jf "^^^iraiZ se je, si oblekel suknjo in nataknil rokavice. ''^5- V Lendavi te vsi pričakujemo.« kk^l ^^sedah me je kar zazeblo. Vedel sem, da tudi ve za to. Govorili so o tem. ^^dča^^ ne sme nikdar obupati. Glej, kako se vse lepo te ' se veselijo nečesa, le jaz sem tu zaprt. Dotaknila J ^ ie želja, da bi zaživel z drugimi. "'^^ je opazil na mojem obrazu spremembo. Stiskal mi je roko in po dolgem, zelo dolgem času sem ga videl mladeniško vihravega. Prav tak je bil kakor takrat, ko je s kržakom dvignil is mlake dobro rejenega krapa. »Ko pridem drugič, te ne smem najti v tej luknji. Ven, na sonce, dragi moj.« Prijel je za kljuko in obstal. Zardel je. Zadrega je bila pri njem redka stvar, toda zdaj sem videl, da je iskal be- sede. »Njo lahko pozdravim?« je dejal. Mislil je na Rahelo. Pot me je oblil. Nisem vedel, kaj bi mu rekel. Strgal me je iz mračnosti, v katero sem zaplaval. »Pozdravi,« sem rekel. Stopil je k meni. Segla sva si ponovno v roke i7i se gle- dala. Midva, nekdanja ribiča in lovca, ki sta pretaknila prodove in mlake. Gledala sva se in v tistem hipu sem bil Jančiju hvaležen. Ko je zaprl vrata za seboj, me je zapekla vest. Odprl sem rane, ki so se komaj zacelile. V meni so se menjavala čustva. »Prenaglo se je zgodilo,« sem si očital. Ne bi smel tega storiti. Ne sme se vrniti, kar je za zmeraj izgubljeno.« Od denarja, ki mi je ostal od Ratajevega posojila, sem imel še malenkost, drugo je šlo. Med tem časom sem pro- dal Rataju svoj motor, čemu mi bo? Ko sem včasih ležal popoldne v postelji in živega krsta ni bilo na farofu, sem slišal, kako je motorček zaropotal. Rataj. se je poskušal voziti. Na večer mi je prišel povedat, kako se je obnesel. Edino Rataj je bil moj edini redni obiskovalec, pa Ma- rica, da, ona mi je stregla z vztrajnostjo delavne ženske. V začetku je potrkala, potem še tega ni storila. Odprla je vrata in me preprosto vprašala: »Potrebujete kaj, gospod kaplan?« »Ničesar ne potrebujem.« »Povejte! Jaz grem na njive, ne bo me tako hitro na- zaj.« »Na njive?« sem se začudil. »Kaj danes delate?« »Krompir sadimo,« je rekla. Sla je k oknu in pogledala v nebo. »Bo, vreme bo držalo. Vi pa pojdite z nami. Kaj bi čepeli v sobi, ko so zunaj taki dnevi. Smrtni greh je to«. Govorila je v šali in pospravljala z mize prazno posodo. Vazo je postavila k steni. Obrnila se je k meni. »Ne? čas bi bil« Odšla je. Zaklenila je spodaj prikletna vrata. Kola na dvorišču so se premaknila. Hlapec je govoril konjem tn jih naravnal z dvorišča na cesto. Ropot je pojemal. Tflko so potekali dnevi. Sonce je pripekalo sleherni dan močneje. Nevihte so divjale čez polja in vasi, nato je spet sijalo sonce. Spodaj pod mojim oknom so rasle marelice. Veje so segale skoraj do mojega okna. Med vejami so skakljali ptički: vrabci in siničke. Včasih je mednje zablodil tudi škorec. Potresel sem na okno proso, ker sem si želel, da bi jih videl od blizu. Slišal sem jih dan za dnevom spodaj na vejah. Zgodilo se je večkrat, da je priletel na okno vrabec ali sinička. Vrabec je prestrašeno gledal v sobo, nato je po- bral s kljunom proso in odletel. Ko se je pripravljala nevihta, ni bilo nobenega blizu. Ne petja nisem čul ne preletavanja. Grom jih je pregnal v zavetje. Kadar se je bližala nevihta, sem čakal, da bo oblak zagr- nil sonce. Dež je začel padati v debelih kapljah. Bliskalo se je ostro. V takih časih, ko je razsajal vihar, sem mislil na- njo. Bala se je nevihte in trepetala mt je na prsih. Oblak je šel mimo, nevihta in dež sta ponehala, spomin nanjo pa se je umaknil soncu in ptičem, ki so spet s strahom sedali na okno in zobali proso. Moje enolično življenje je pretrgal materin obisk. V tem času nisem šel domov. Saj se ne bi mogel z njo po- meniti, kakor bi bilo treba. Prišla je že potem, ko sem prebredel krizo. Ona ni o njej ničesar vedela. Pisal sem ji samo, da nekoliko boleham, in ko bom čisto zdrav, jo bom prišel pogledat. Ker me ni bilo domov, je ona prišla k meni. Postarala se je. Prej mehke poteze so postale ostre, lica so dobila drugo obliko. Stala je na pragu in me gledala. Sram me je bilo pred njo, ker sem se zavedal, da sem njenih nesreč kriv jaz. Mati je držala v naročju molitvenik in rožni venec ka- kor nekoč, ko me je obiskala v Lendavi. Njene roke so bile zdelane. Suha, stara koža se ji je Luščila, pod kožo pa so se ji poznale žile, nabrekle od črne krvi. »Kaj je doma novega?« sem jo vprašal. »So prišle po- ložnice?« »Da.« »Vam še pomaga Horvatov Stef?« »Pomaga. Kaj bi mogla jaz, starica.« V NOVO PRODAJALNO „SAVA" NA MARIBORSKI CESTI V CELJU 20. stran — NOVI TEDNIK 16. avgust 1973 -~j»J Nenavadna zgodba ŠTIRIKRAT NEDOLŽNA Poslušajte mo)o Ljubezensko zgodbo, mi je rekla, ko je usa zadihana lovila sapo, mi gledala v oči, ka- kor da je to zahteva in ne prošnja. Poslušajte, zapi- šite, pošljite. Naj bero, naj izvedo, da kmečka dekleta nismo tako poceni. Pribiti bi morala: hribovska kmeč- ka dekleta. Mnogi mislijo: vse, kar je s hribov doma, to je za dolince poceni, zastonj. Pa ni res. Vsaj v mojem primeru ne. Nisem . dina^ mnogo nas je. Pra- vijo nam: lepe, neumne in najcenejša delovna sila. Hvala za tako ničeve komplimente. Pravzaprav pa je moja zgodba na moč žalostna. Stokrat sem prijela za pero, stokrat so v joku pokrvavele moje oči, srce je pokalo v bolečini; življenjske zgodbe nikoli nisem napisala. Pa jo napišite vi. Bom kratka. Saj sem še mlada, neizkušena in vendar so mi naprtili toliko grehov. O meni so govorili kot o najbolj poceni pun- ci, ki je na voljo zastonj, kvečjemu za deci jajčnega likerja. Pa to ni res, ni res in nikoli ne bo! Stara sem osemnajst let. Doma, v hribih imamo kmetijo. Težavna je pot, brežne so njive, senožeti strm.e — in vendar so bila m,oja otroška leta lem. Očetu in materi se je narodilo devet otrok, jaz sem najstarejša. Uoe in mati sta vesela človeka, dobra starša, nudila sta nam otrokom tisto čisto ljubezen. In vendar ju nisem ubogala. Onadva sta gojila skrito željo, da bi se omožila s kmečkim fantom s sosed- njega hriba. Lep grunt imajo in tudi Francelj je postaven fant. Mene pa je vleklo v dolino, tja, ka- mor sem hodila v višje razrede osnovne šole. Vseh osem razredov imam, 0'Smega sem končala s prav dobrim usoehom. Preveč neumna res nisem. Kdo me je potegnil v dolino? Gospod Frido, ugleden gostilni- čar in strasten lovec. Abrahamovec, toda imenitno . ohranjen. Prihajal je v hišo in kadar sva bila sama, mi je govoril o lepši in srečnejši bodočnosti. O zem- lji, o hribovskih gruntih mi je pripovedoval tako tem- ne stvari, da sem se zgrozila, verjela besedam, mir- nim očem in še lepši obljubi. Cez noč sem se spremenila. Načrt sem razodela očetu, materi, bratcem in sestricam. Vsi so bili ža- lostni, oče pa mi je v jezi primazal tri klofute; ta- krat sem mu globoko zamerila^ danes vem, da je imel prav, z brezovko bi me moral namahati. Dragi starši in vsi domači — oprostite. Go,spoi Frido je bil dober z menoj. Lepo me je polmil, kako se moram kot natakarica obnašati. In nailežnežev se boj! mi je večkrat zažugal. Mestnih pohotnežev, modernih gospodov, važnjakovičev, so- dobnih magnatov, ki bodo v tebi videli sočno, mlado in poceni meso. Dvakrat, no, morda celo desetkrat — potem pa te bodo zavrgli. Eoii prijazna, toda vse do pravšnje, mere. Me po^slušaš? Poslušam, gospod Frido, sem pritrdila in se kot Sneguljčica zavrtela med gosti. Vsi so me hvalili, me hoteli v svojo sre- dino^ jaz pa sem se smejala, rahlo priklanjala, pravi čas oimikala. Največ pa si je dovolil sin gosooda Frida. Nekega večera je pijan vdrl v mojo sobo in zahteval: Daj ali pa te vržem skozi okno! Uprla sem se. Sunila sem ga po stopnicah, že naslednjega dne pa se je hvalil med gosti: Katica je poceni, tako rekoč zastonj. Dobim jo. kadar se mi hoče.. . Pre- kleti lažnivec! Slab glas v eni uri priteče v deveto vas. Gospodinja, žena gospoda Frida, ponosna na oba sinova, lastno hčer pa ni mogla videti, mi je ostro zabrusila: »Samo to ti rečem, če naš Boris od tebe kaj skupi, gorje ti!« Zanjo sem bila spolna iz- prijenka. Toda mlajši sin Marko pa bi vseeno rad srečo poiskal, šestnajst let mu je, skrbi nobenih, razganja ga jaz pa zastonj ... Okno je bilo odprto, ne- kaj čez polnoč je pristavil lestev in v temi stopil pred mojo posteljo. Katra^ jaz sem, daj! Kako go- spodovalno. Kaj naj storim? Vstala sem, mu prima- zala nekaj zaušnic, prižgala luč in odprla vrata. Iz- gini! Gospa je pritekla in se začela dreti: Ni dovolj, da si Borisa okužila, zdaj se bo še ta nalezel! Do- bila sem močno klofuto, nisem je vrnila, pokrila sem se z odejo in se razjokala. Gospod Frido pa je še tiste noči naklestil mlajšega sina in tudi preča- stita gospa je bila deležna nekaj gorkih; odsihdob sva si bili sovražnici. Torej, ušla sem prvemu, tudi drugemu se ni posrečilo. Kdaj pride tretji? Skrbela sem, da sem bila v lokalu dostojna, če- prav je bilo snubcev še in še. Gospod Frido me je vedno svaril: Bodi poštena, ta pravi šele pride! Bil je z menoj prijazen, vedno mi je govoril, naj se lepo oblačim, cesto me je z avtom popeljal v mesto, mi kupil obleko, prstan, zato, ker sem bila pridna in poštena. Ni se stiskal k meni, ni položil roke na ko- leno, zaupal mi je, da ima ljubico v nekem kraju, kamor me bo enkrat popeljal. Samo molčati moram. Zares se mi je lepo godilo. Gospodu — jaz sem mu vedno rekla gospod Frido — pa sem bila hvaležna, ker me je cesto peljal domov. Oče je zmajal z glavo, mama je imela solze v očeh, gospod Frido pa ju je tolažil: Ne bojta se, skrbim zanjo kot oče. V tisti neznani kraj pa sva se res zapeljala. Ne enkrat, de- setkrat. Fridova ljubica je bila dve leti sta-ejša na- takarica Marica. Očarljivo dekle, izpod Pohorja do- ma, volna zdravega humorja. Midve sva se hitro spo- prijateljili. Ni kazala prav nobenega ljubosumja. Ne- kega večera smo prircMli piknuc. Sredi najlepšega razpoloženja se prikaže Fridova žena. Začela je kri- čati, mene je ozmerjala za hribovsko k . . ., dasirav- no sem bila že v tretje nedolžna. Gospod Frido je predlagal, da menjarn službo. Prestavila sem se k njegovemu prijatelju, ki je obljubil, da me bo dal v šolo, da bom zares kvalificirana in mi bodo vrata v svetlejšo bodočnost na široko odprta. Besedo je d.ržal. Ze v prvem letniku go natečaj bo dne 30. 8. 1973, ob 8. uri v sobi št. 56/III Skupščine občine Žalec. 2^^tečaja se lahko udeleže fizične in pravne osebe. ^'^Ijišče bo oddano najboljšemu ponudniku. O izidu natečaja bo izdana odločba o od- iajj- ^^^azidanega stavbnega zemljišča v smislu 13. člena zakona o urejanju in odda- ^ JU stavbnega zemljišča. ^^^t>nejše informacije ob uradnih dnevih v sobi št. 56/III skupščine občine Žalec. ckue poročilo se je 14 parov, od teh: anton .j.-^ger in silva kvas, oba iz celja; stanko slemendek, žalec in tere- zija mešic, tratna; jurij zorko, laško in marla slemenšek, žalec; jožef kresnik in štefanija cokl, oba iz kompol; an- ton kiker in antonija mahne, oba iz celja ter leopold simonič in sta- nislava pocivalsek, oba iz rečice. la.sko ivan ramšek, radele in vlasta mladič, celje; mar- tin pisek, mehanik, lahom- no in danica sen, ekonom- ski tehnik, debro. ismarje pri .jelšah jurij govedic, lemberk in marija mikša, lovnik. zaleg franc reberšak, kovino- strugar, pondor in m.arija eberlinc, poljedelka, tabor. ROJSTVA^ ceue 20 dečkov in 17 deklic KINO inion: 15. 8. še hemski barvni film »balzakove grešnice«; od 16. do 19. 8. ameriški barvni film »sedmerica jezdi«; od 20. 8. dalje poljski barvni film »faraon« (i. in ii. del). HIETROPOL: do 19. 8. italijanski barvni film »moj revolver, moja pravljica«; od 20. do 21. 8. ameriški barvni film »mash«; od 22. 8. dalje francoski barvni film »policijsko izsi- ljevanje«. DOM IN LETNI KINO: do 17. 8. ob 18. in 20.30 uri nemški barvni film »po so- kolovi sledi«; ob 16. uri švedski barvni film »pika nogavička preko sedem mo- rij«; od 1«. do 19. 8. ob 18. in 20.30 uri italijanski barv- ni film »čafcmul maščeva- lec«; ob li6. uri »pika no- gavička preko sedem morij«; od 20. do 22. 8. ameriški barvni film »dvojčki zla«. humoi? Francoski pesnik in knji- ževnik Jean de Santeul je šel z Boileaujem na spre- hod in zagledal v izložbi prodajalca tiskov svoj por- tret; na levi je bil tisk, ki je predstavljal harlekina. Santeiil se je pričel raz- burjati; Boileau ga je ne- kaj časa poslušal, potem pa je vzkliknil: »Prav imaš, stvar res ni v redu! Po mojem bi mo- ral biti harlekin na desni.« Slavni ruski glasbenik Mihail Ivanovič Glinka je bil star dvaintrideset let, ko je zložil operno mojst- rovino Življenje za carja. Ob premieri je neki dvor- ni fičfirič vzkliknil: »Kakšna plebejska glas- ba! Zdi se ti, da sploh ni- si v operi, temveč nekje na vasi. Ta glasba na mi- ljo daleč smrdi po kmetu in po podeželju.« Ko SO to kritiko sporo- čili Glinki, glasbenik ni bil niti malo užaljen, temveč je zadovoljen izjavil: »Res me ni mogel bolje pohvaliti.« Ko je slikar Armando Spadini portretiral slav- nega sodobnika, je ta na vprašanje, ali je zadovo- ljen, odgovoril: »Po pravici povedano, ne posebno. Tudi vi boste priznali, da se vam ta umetnina ni posebno po- srečila.« »Cisto prav imate,« je odgovoril Spadini. »Ne- dvomno pa boste priznali, da se tudi original ni po- sebno posrečil« Oscar Wilde je nekoč obupano dejal: »Vsak moški ima mož- nost, da si sam izbere ob- liko vladavine: črno, rdečo, kostanjevo ali plavolaso.« prometne nesreče SMRT TRAKTORISTA IVAN SENEGAČNIK, 58, iz Brezja pri Slomu je peljal s traktorjem, na katerega je imel priključen kmečki voz, po poljski poti na travnik. Ker je vozil po poti navzdol, je zaviral, zaradi rosne tra- ve pa ga je zaneslo v desno in traktor se je prevrnil na levi bok ter pokopal pod se- boj Senegačnika. Le-ta je za- radi hudih poškodb prsnega koša na kraju nesreče umrl. VPREGA NA CESTI AVGUST LESJAK, 64, iz Bevč, je peljal vprego z dve- ma konjema po cesti od Ve- lenja proti Celju. Pri odce- pu ceste za Bevče sta se konja zaradi prehitevajočega tovornjaka splašila in skoči- la na levo stran. Tedaj je iz celjske smeri pripeljal z osebnim avtomobilom s pri- kolico VIKTOR ZORMAN, ki je močno zavrl in zavil v desno. Pri tem pa se je pri- kolica prevrnila. Zorman je s tem preprečil trčenje z vprego, škode pa je za 6.000 dinarjev. SPOSOJEN AVTO MIJO BULATOVIČ, 37, iz Celja, je vozil z osebnim av- tomobilom, katerega naj bi peljal h kleparju in ki je bil last njegovega soseda MARTINA DOBRAJCA, od Vranskega proti Celju. V Kapli vasi je med sreče- vanjem zadel v tovornjak. Pričelo ga je zanašati in ob- stal je na travniku. Bulato- vič se je na kraj nesreče vrnil čez dve uri, ko so ga poizkusili z alkotestom — pozelenel je preko polovice. Škode je za 5.000 dinarjev. NEPRAVILNO ZAVIJANJE MATIJA VREČKO, 54, iz Loke pri Žusmu, je uprav- ljal poškodovan avtobus, ki ga je vlekel vlačilec, ki je na Dečkovi cesti zavijal v levo na Kersnikovo ulico. Vrečko je ovinek sekal in ker se je ustrašil trčenja s tovornim avtomobilom, je naglo zavil v desno. Tu pa je zadel semafor in ga podrl. ZADEL V ODPRTA VRATA DUŠAN BOJANOVIC, 22, iz Vojnika, je v Ulici XIV. di- vizije ustavil kombi in izsto- pil v trenutku, ko je za njim pripeljal voznik kolesa s pomožnim motorjem, MAR- TIN ARH iz Ponikve. Kole- sar je zadel v odprta vra- ta in se pri padcu lažje po- škodoval. TRČENJE Z MOPEDOM JOŽE STROPNIK, 53, iz Plešivca, se je na Goriški cesti v Šoštanju srečeval z mopedistom brez vozniškega izpita in z neregistriranirn mopedom, FRANCEM MI- KLAVŽINO, ,50, iz Raven pri Šoštanju. Miklavžina je nena- doma zavil v levo in podrl Stropnika, ki je dobil lažje poškodbe po obeh nogah in levi roki. PREHITRO, PA V DREVO FRANC ČRETNIK, 21, iz Bočne, je vozil z osebnim av-tomobilom proti Gornje- mu gradu in v ostrem ovin- ku ga je zaradi prehitre vož- nje začelo zanašati, tako da je obstal na levi strani ce- ste, ko je trčil v jablano. Pri nesreči se je lažje po.ško- doval voznik, težje pa sonot- nika FRANC TEVŽ in SIL- VO ŠINKOVEC. POGLEJMO NAOKROG POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG ZA SPRETNE ROKE. Potrebujete močno nit, ši- vanko, zoboderski sveder in seveda nekoliko po- tapljaške korajže, da po morskem dnu naberete školjk različnih velikosti. Takole nanizane na nitko, so prečudovito darilce za koga, ki je va- šega truda vreden. Kot rečeno, le za spretne roke. DOMISLICE Kako naj ljudje, ki se preživljajo s hrano v kon- zervah in ki slikajo s po- laroidnimi aparati, vzgaja- jo mladino v potrpežljivo- sti? Njegov dopustniški ideal je nekaj prijetnih mirnih dni v senci prikupne blon- dinke. Za dobro anekdoto ali šalo so potrebni trije. Eden, ki šalo pripovedu- je, eden, ki jo razume in eden, ki je ne razume. Največ ljudi, ki se od- vadijo kaditi, storijo ta podvig v dveh etapah. Pr- va je, ko nehajo kaditi svoje cigarete in drugič, ko jim nihče več ne ponu- di cigarete. Kdor se še dandanes dolgočasi, ta s časom ni na tekočem. Naučite svoje otroke vljudnosti, ustrežljivosti, ponižnosti in skromnosti. Prisegamo, da ne bodo ni- koli pripeljali z avtom iz stranske ulice, ker ga eno- stavno ne bodo imeli. Ljudje, ki imajo vse kar hočejo, radi dopovedujejo ljudem, ki vsega tega ni- majo, kako jim pravza- prav ni nič do tega, kar imajo. NI RAVNO KIT. JE PA RIBA IN ČE SE K KOSILU NE POVABI ŠE KDO, ZAME DOVOLJ VELIKA, MAR NE? - Izumiteljstvo Lt LETI NE! Je avto, je čoln, je hribo- lazec, in je sploh čuino vo- zilo. Ime mu je SOLO 750. Izumil ga je inženir Hans Herrman, Nemec, kajkopak!, predstavljen pa je bil ob zvokih policijske godbe strokovnjakom nemške voj- ske. Kaj zna SOLO 750? Na ma- kadamski cesti doseže hitrost 50 km na uro. Zmaguje str- mine, ki imajo 45 stopinj na- giba. Ima šest koles z meh- kimi pnevmatikami, ki jim smete podstaviti nogo, pa ne bo nič bolelo, tako mehko se vdajajo. S svojimi šestimi kolesi je po potrebi plava- joč spla.v ali čoto, ki tvega pot čez vodo. V močvirju se dobro obnese, ne pogreza se. V mestih in naseljih zanj ni ovire. Zmore vožnjo po stopnicah, navzgor in nav- zdol. S 24 litri bencina pride 240 kilometrov daleč. Le eno napako ima. Stane 9.000 mark. Zato ga nameravajo najprej obesiti armadi. Ko bi bil voziček v serijski pro- iavodnji, bi bil kmalu do- « stopen tudi drugim, napri- ■ mer lovcem, kmetom, poli- ■ ciji, skratka vsem, ki imajo ■ težave s terenskimi vožnjami ■ in naravnimi ovirami. ■ ■ Enega pa le ne zna. Le- S teti ne zna. Po zraku nam- ■ reč. ■ ŠENTJURSKI WATERGATE v Šentjurju pri Celju sicer nimajo agentov CIA, niti kakšne druge vohunske in kontraobveščevalne organizacije. So pa v zadnjem obdobju šentjurčam pri svojih telefoiiskih razgovorih mogli slišati tudi kaj se pogovarjajo drugi. Tako se je dogajalo, da je ves Šentjur ugibal, kdo je fantek, ki naj bi prišel k Micki dopoldne, ko Jožeta ni doma. Potem so ugi- bali katera je tista Nežka, ki vprašuje Tončko, če ve za kakšno babico ki bi ... Gospodarska špionaža je zlahka izvohala, da v Alposu delajo stole in mize celo iz aluminija, v »Bohorju«, da razžagavajo hlo- dovino, ki nastane iz podrtih hrastov, bukev, jese- nov in podobne lesovine, šušlja se, da je največ co- patarjev pri »TOLO«, skratka, zaradi telefona, s katerim v minulosti v Šentjurju nisi mogel povedati nič na uho, je bilo zdrah, smeha, jeze. Pa se je celo nam primerilo, da smo zaradi slabe slišnosti v minidi številki tednika črno na belem za- pisali, da je v Šentjurju suša, da manjka vode. Za- pisali smo, da v trenutkih, ko vodovod presuši manjka rut enega šentjurčana 10 do 15 litrov vode na sekundo. In tisti, ki nam je ogorčeno napisal kartico, češ, da nimamo nobene logike v glavi', ima čisto prav. Saj je vendar logično, da noben Šentjur- ian, pa naj bo še taka žejna žolna, ne bo spil v sekundi 10 litrov. Zlasti še, ker gre v tem prime- ru za v o d o. i VELIK AERO RALLY Ob 25. obletnici cel.jskega aerokluba bo 30. avgu- sta (četrtek) popoldne v Celju na letališču v Levcu velik letalski miting. V sklepnem delu tradicionalnega jugoslovanskega aero rallyja se bodo udeleženci usta- vili tudi v Celju in ljubiteljem zračnih akrobatov pri- kazali vse prvine letalskega mojstrstva. Na mitingu bodo sodelovali najboljši piloti iz vse Jugoslavije, JL.\ in padalci. Pokrovitelj mitinga je celjska občin- ska skupščina. Celje bo torej na koncu avgusta pri- zorišče velike in atraktivne prireditve. VSE NAJ Pri naših sosedih je naja rejši čian družine stara im Da se je posestvo med oi ma vojnama obdržalo, je i več njena zasluga. Bila jei dno najskrbnejša m danes I izčrpanosti največ boleha. I zahvalo je njen zet z njo I bolj surov. Najmanjši oM ji največ nagaja. Največ ljubeznivo postreže najstii ša vnukinja in tudi najstaf ši vnuk ravna z njo obzio Hrani se največ s rastlin^ hrano. Stara mati ima najmaH pokojnino na najtežjo stai^ Pomagajte najrevnejšim! najbolj zapostavljenim! I vzemite najbogatejšim injj vično pridobljeno, najboljj ne nasitite in najpožrešne.ii odvzemite premoženje in najostreje kaznujte! Eden, ki je tudi pri^" če tudi ne najbolj! — Zdaj ste me preiz--^< Moram priznati, da v ^^'-^ pisjii in stenografiji ^ tako zelo dobra . . ^ — O, nič ne marit«- ^ tudi jaz nisem direktor. ^ samo šofer, ki je pr'.š^A i ročiti, da danes avdic'.}^^^ sprejem nove tajnice NOVI TEDNIK — Glasilo občmskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske K.onJ^ Šentjur Šmarje pri Jelšah m Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi:^ V kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnlcn) urednik: Urago Medved - Redakcija: Milan Edi Goršič. Jure Krašovec Dommika Poš, Zdenka Stopar Milenko Strašek Berm Strmčnik. Tone Vrabl - Izhaja "j četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m klišejl: CGP »Delo« LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne" Vilke 1 din - Celoletna naročnma ^ din, pohetna 24 din Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - '^^^ uredništvo 223-6f;i m 231-05 mah oglasi m naročnine 228-00 ^