Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1 januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko,— Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — Glasilo socialistične zveze delo KRANJ — SREDA, DNE 18. MARCA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 22. — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori S7DL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko TomažeJ vnega ljudstva za gorenjsko Četvorčki v Kranju KRANJ, 17. marca — Danes se je zelo hitro razširila vest, da veda pa to ni pravilo, ampak so se,v kranjski porodnišnici rodili četvorčki. Tri dečke in deklico redkost. Tudi pri nas je znanih je rodila triintridesetletna Ema Stanonik iz Kranja, ki je zaposlena več takih primerov, v Tekstiiindusu. V drugem zakonu so to njeni prvi otroci, v prvem Četvorčki Eme Stanonik so pa je rodila dva. menda prvi na Gorenjskem. Na žalost moramo povedati, da težka 725 gramov in fantek težak gre v tem primeru za predčasen 850 gramov. Otroke so vložili v Porod in so otroci nedonošenčki, inkubator in jih opoldne odpe- Kljub temu zdravniki upajo, da ljali na oddelek za nedonošenčke bo kateri izmed njih sposoben na otroško kliniko v Ljubljano, nadaljevati življenje, seveda v Medicina otroke težke od 1500 posebnih pogojih in ob izredni do 2500 gramov uvršča k nezre- negi vse dokler ne bo dosegel ]jm plodovom. Vendar pa tudi iastnosti normalnega dojenčka. , . . . , . . . . „ . u_,. . , - ji ,i u j nekateri otroci, ki imajo ob roj- Prvi otrok se je rodil Okoli dru- . , 1AnA 'i,.,', ge ure po polnoči in tehta 975 stvu P°d 1000 «ramov ob skrbm gramov, zjutraj — do nekaj čez ne& lahko nadoknadijo zamuje- deveto uro so mu sledili še fan- no in dohitijo otroke, ki so se tek, težak 875 gramov, deklica rodili v nenavadnih pogojih. Se- Kam po končani osnovni šoli Dovolj mest za učenje večidel fantov in deklet se po zaključnem osemletnem obveznem Šolanju odloči za učenje poklica ali za takojšnjo zaposlitev in priuče-vanje na samem delovnem mestu. Zavodi za zaposlovanje delavcev imajo v glavnem že zbrane podatke o prostih učnih mestih in možnostih zaposlitve. Ko jih primerjajo z željami mladine, ugotavljajo, da števila prostih učnih mest nemalokrat presegajo število interesentov z domačega območja. Ponekod se obetajo težave z vključevanjem deklet, povsod pa bo nekoliko težje ustreči željam tistih, ki so dokončali sedem ali manj razredov osnovne šole, saj po pravilu takih mladincev ne sprejemajo v poklicne šole. V kranjski občini je največ razpoložljivih učnih mest v kovinski stroki, saj Iskra in nekatera druga podjetja želijo sprejeti 193 vajencev za orodjarje, finomehani-ke, vodovodne instalaterje, avto-nnehanike, avtokleparje, rezkalce In za podobne poklice. V elektro stroki je 90 prostih učnih mest, v gradbeni 62, v gumarski 50, v trgovini 49, v lesni stroki 26, v grafični 10 itd. Vsa podjetja skupaj bi sprejela 475 vajencev in, na žalost, le 53 vajerok. Kot kaže, vseh teh mest, posebno za fante, ne bo mogoče izpopolniti z mla-Nadaljevanje -na 2. strani * Naši novinarji svetovni prvaki JESENICE, 17. marca -Sinoči so se s svetovnega smučarskega prvenstva novinarjev, ki je bilo na mont-blanškem ledeniku blizu Cha-monixa, vrnili naši reprezen-tantje, ki so ponovili lanski uspeh in zmagali v veleslalomu (pred Avstrijo in Italijo) in slalomu (pred Francijo in Avstrijo). Med posamezniki je v veleslalomu na 1500 metrov dolgi progi zmagal Tevsseire (Švica), drugi j'e bil Durchschmidt (Kanada), 4. Suster, 8. Zirkelbach, 11. Maver in 18. Delič (vsi Jugoslavija). V slalomu, za katerega je progi z 39 oziroma 37 vratci postavil nekdanji francoski reprezentant, Bozon, je zmagal naš šuster, drugi je bil Durchschmidt, tretji pa Kuhne (Italija). Ostali naši novinarji so se uvrstili takole: 11. Maver', 12. Zirkelbach in 21. Matelič. Varno spravljene v toplem Inkubatorju so četvorč ke prenesli v avtomobil ln jih odpeljali v Ljubljano Med dvema jubilejema Ivana Drobnica Planica 1964 Zadnji skok je bil novi rekord NEDELJSKO TEKMOVANJE v smučarskih skokih na 80-metrski skakalnici v Planici je popolno zmagoslavje prineslo 29-letnemu zidarju Wegscheiderju iz Hammerja v Zvezni republiki Nemčiji. Čeprav je še tik pred koncem tekem, ki se jih je udeležilo 50 skakalcev - iz desetih driiav, kazalo, da bo prvo mesto odnesel njegov vzhodni rojak Lesser, pa je prej omenjeni tekmovalec prav v zadnjem skoku odlično ujel odrlv in doskočil pri rekordni znamki skakalnice — 87 metrov (prej Polda — 86 m Iz leta 1949). To mu je prineslo zanesljivo zmago in doslej največji uspeh v skakalni karieri. Tokrat so se tudi naši olimpijci dobro odrezali. Zaje je z dvema zelo lepima skokoma osvojil četrto mesto takoj za njim pa se je uvrstil JBožo Jemc. Po tem nastopu bodo nekateri naši skakalci odšli na tekme v Zakopane (Zaje in Giacomel-u)i in sicer že danes, prihodnji teden pa na tekmovanje v ZRN (Jemc in Eržen). Dve desetletji v javnem tožilstvu »Ko me je leta 1944 povabil na razgovor Vito Krajgher, glavni javni tožilec SNOS, sem bil kulturnik v XV. brigadi I. bataljona/ Povprašal me je, če bi bil voljen sodelovati v okrožnem javnem tožilstvu za Belo Krajino. Pristal sem, čeprav nisem prav vedel, kaj bom delal. Kot predvojni študent prava sem mislil, da je glavno delo javnega tožilca pre- ganjanje kriminala. Izkušeni tovariši so me potem uvedli v na-Joge. Tedaj je bilo za vse zadeve pristojno vojaško sodišče in šele jeseni 1944. je bilo ustanovljeno prvo redno okrajno in okrožno sodišče v Črnomlju, pri katerih smo zastopniki okrožnega javnega tožilstva sodelovali v kazenskih zadevah. Kompas in Adria Aviopromet po zimski sezoni Nizozemci veselih obrazov Kako so uspeli prvi širši turistični dogovori za zimo in kaj smemo pričakovati za prihodnje leto. Hrana in sonce proti pomanjkanju snega in smisla za drobne pozornosti TURISTIČNO in avtobusno podjetje KOMPAS Ljubljana je za prihodnjo zimsko sezono za nizozemsko agencijo »Hotel Plan« iz Haaga na Gorenjskem rezerviralo 99 ležišč. Tri četrtine teh ležišč je v Kranjski gori, nekaj na Pokljuki in v Bohinju; le-tu se bo število rezerviranih ležišč močno povečalo, če bo obratovala vzpe-njača na Vogel. Tak je bil začetek mojega dela v javnem tožilstvu, ki mu prav sedaj poteka drugo desetletje. Kaj naj potem še dodajam, da sem si pravzaprav želel da bi bil gozdarski inženir...« Ivana Drobnica, namestnika okrožnega javnega tožilca v Kranju, smo zaprosili, da nam je pripovedoval o svojem delu v času med dvema življenskima jubilejema — petdesetletnico življenja in dvajsetletnico dela v javnem tožilstvu. # Kdaj ste začeli delati v Kranju? s Januarja 1947, najprej v okrajnem tožilstvu, od ustanovitve Nadaljevanje -na 2. strani " OBRAZI Omenjeni dogovor je sledil uspešni prvi preizkušnji inozemskega zimskega turizma na Gp-renjskem. Medtem ko je pričakovati povečano zanimanje za naša kraje na Nizozemskem, prihajajo podobne vesti tudi iz drugih zahodnoevropskih držav, posebno iz Anglije, ki je v tem pogledu za nas še posebno zanimivo področje. Kolikšen bo razmah zimske sezone v prihodnjih letih bo seveda precej odvisno od materialnih pogojev, predvsem od možnosti za Nadaljevanje ~ na 2. strani & KRANJ, 17. marca — Danes je bila v tovarni Iskra v Kranju delegacija gospodarstvenikov Ljudske republike Madžarske, ki jo je vodil ambasador te republike v Beogradu GYORGY ŽAGAR. V pogovoru s predstavniki podjetja in ob ogledu nekaterih oddelkov tovarne so se gostje spozinali s proizvodnjo tega kolektiva in s programom njihove dejavnosti. Obisk je imel namen spoznavati našo industrijo in možnosti blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Madžarsko. Delegacija je na enotedenskem obisku v Sloveniji. Poleg ogleda nekaterih podjetij v Ljubljani, Celju, Mariboru in drugod imajo predviden tudi pogovor s predsednikom skupščine SRS Ivan om Mačkom in predsednikom GO SZDL Vido Tomšičevo. V PODJETJU že skoraj dva meseca govorijo o osebnih dohodkih. Zlasti po .jianuanskem izplačilu, ko je skoraj polovica zaposlenih dobila manj kot 25.000 dinarjev. Delavci so brali časopise in govorili o člankih, kjer je pisalo o akciji za povišanje najnižjih zaslužkov. Spraševali so, kdaj ho kak sestanek o tem, kaj pravijo v upravi in še posebno, kaj pravi Klemen. en sestanek, kjer so se zmenili, kje naj hi zbirali predloge in pritožbe delavcev. ' i Delavci pa so bili vse bolj nestrpni in tajnica je opozarjala Klemena, da ima vse več in več pritožb. Klemen pa je navadno skomignil z rameni, češ da je stvari treba doibhrn pripraviti, da ni moč kar na hitro in podobno. Toda andan se je na mah spremenil. Prav razburjen je bil, ko je prišel k tajnici in ukazal, da mora biti sestanek komisije še tisto dopoldne. Prišli so. Klemen jc imel dolg . govor. Klemen . jih je zaman vzpodbujal k besedi. Ker se ni nihče priglasil, je začel počasi ■ zapirati usnjeno mapo. Takrat pa jc ena izmed na- j vzočih rekla: »Mislila sem, da se bomo tu pogovorili o tistih, ki dobivamo nizke dohodke, ki skoraj ne moremo živeti.« S tem se je odprlo. Zahtevali so, da H komisija morala najprej pre- , RAZRESNICA Klemen je prišel v podjetje lani. Takrat so se po oddelku raznesle razne govorice o njegovih prejšnjih službah. Hitro se je uveljavil med vodilnimi uslužbenci, si pridobil zaupanje med kolektivom, zakaj na sejah upravnega odbora in drugod je govoril zelo pametno. Zato so mu že lani kmalu po prihodu v podjetje, zaupali komisijo za delitev čistega in osebnega dohodka v ^podjetju. Med delavci je bilo slišati: »Klemen in nihče drugi bo po dolgem času pošteno in pravično spravil nagrajevanje v red.« Delavci so se hudo pritoževali, da so prevelike razlike. Na seji delavskega sveta v januarju pa so znova govorili o minimalnih osebnih dohodkih. Znova so zadolžili Klemena, da stvar vzame v roke. Vendar ni bilo nič. Komisija je imela samo gledati vzroke najnižjih prejemkov. Začeli so govoriti, se kregati kar vprek, kajti Klemen je trdil, da je vse odvisno od kadra in da je treba tam najprej začeti. To je bilo olje na ogenj. Začele so padati besede in obtožbe na Klemena in eden je dobesedno dejal: »Mislim, da smo te prav sedaj dobro spo-znali. Koliko mesecev smo čakali, da bi nas sklical skupaj, ln to si naredil sedaj, ko se čutiš prizadetega. Dokler si dobival po 70 in tudi 80 tisočakov ti ni bilo mar za komisijo. Zdaj, ko ti zaradi revizije ne smejo več izplačevati kilometrine in si dobil le 58 tisočakov, naj bi pa komisija reševala tebe in ne delavcev, ki komaj živijo.« Klemen se je hudo ra&buril, zapustil komisijo in odšel k direktorju, kjer je zahteval, da ga razrešijo dolžnosti predsednika. 07 ST>t7T»V t«, mirni) 19M Mudje in dopT» —4; Brniki: oblačno, —1, zračni pritisk 1018 milibarov, pritisk pada; Triglav — Kredarica: zmerno oblačno, —9 stopinj Celzija, piha severozahodnik. SNE2NE RAZMERE V TOREK OB 7. URI Kredarica: —13, 100 cm; Komna: —9, 75; Krvavec: —10, 45; Jezersko: —8 stopinj Celzija, 5 cm snega. stroko, 68. Na drugem mestu je gradbeništvo s 24 prostimi učnimi mesti, gostinstvo z 22, lesnopredelovalna stroka z 18 mesti, kemična / 10 in živilska s 7 mesti. Med 204 prostimi učnimi mesti jih je le 40 za dekleta. ^_ Okrajna razstava JPI v Kranju KRANJ — Znano je, da potekajo Ietoš^e^„»Jjugoslovanske pionirske igre« v znamenju tehnične kulture mladih. Prav zaradi tega pa se je v soboto že drugič sestala komisija za tehnično vzgojo mladine pri Okrajnem odboru Ljudske- tehnike v Ljubljani, na kateri so razpravljali o organizaciji razstave »leto tehnične kulture mladih,« ki bo v okviru JPI v Kranju v tednu mladosti od 17. do 25. maja. Na nje! bodo razstavljeni najboljši t Izdelki šter vilnih krožkov, klubov in društev LT, kakor tudi izdelki, ki so jih izdelali učenci pri pouku tehnične vzgoje na šolah v ljubljanskem okraju. Dekleta z jeseniškega območja imajo največ možnosti z vključevanjem v gospodinjsko in medicinsko šolo ali v trgovino. Tudi v gostinstvu je precej prostih mest, vendar zanj še vedno ni pravega zanimanja. Fantov gre največ v železarno, saj samo v železarski poklicni Šoli sprejmejo vsako leto okoli 100 učencev. Lani je bilo med domačini še premalo odziva za to šolo. Prav tako je z gradbeništvom, kjer bi sprejeli okoli 30 vajencev, fantje pa se za to stroko nič kaj radi ne odločajo. — S. 2 Dve desetletji v javnem tožilstvu okrožnega sodišča leta 1961 pa v okrožnem javnem tožilstvu. Poleg drugega se ukvarjam tudi z mladoletnim prestopništvom. # Imate pri tem kakšne težave? Najtežje je točno ugotoviti, v kolikšni meri je mladoletni prestopnik vzgojno zanemarjen in kakšen ukrep je za njegovo prevzgojo potreben. V lažjih primerih pokličem mladoletnika v urad, da sc z njim pogovorimo. Največkrat tak razgovor pozitivno vpliva na mladoletnika tako, da se stvar konča pri nas in ne na sodišču. Ce mora posegati sodišče, je to že težja stvar. # In kaj ugotavljate kot najbolj pogost vzrok neprilagojenosti in prest opništva mladine? Vzroki glede mladoletnega pre-stopništva in neprilagojenosti mladih so znani, ker je bilo o tem že veliko napisanega. Vsekakor je osnovni vzrok pomanjkljivo varstvo šolske mladine v primerih, ko sta oba starša zapo- slena. Samo v občini Kranj je 1500 šolskih otrok brez varstva. To varstvo še ni dovolj razvito, vendar pa je center za socialno delo občine Kranj že naredil ustrezen načrt za daljše razdobje. Pri občinskih skupščinah je še vse premalo socialnih delavcev, da bi se ukvarjali z mladoletnim prestopništvom. Sodišča pogrešajo primernih vzgojnih domov, kajti ti, ki jih imamo sedaj, ne ustrezajo potrebam. Tako sodišča kot tudi naša ustanova ugotavljamo, da je visok odstotek mladih, ki storijo kazniva dejanja, duševno prizadetih. Za take bi potrebovali dom za defektno mladino, kakršnega v naši republiki še nimamo. Prevzgojno delo z mladinskimi prestopniki zahteva ogromno naporov in finančnih sredstev. Vsekakor je nujno potrebno prepričati odgovorne ljudi, da bo tako za varstvo šolskih otrok, kakor tudi za primerne vzgojne do-ben denar. Ko že analiziramo vzroke mladoletnega prestopništva, je treba omeniti tudi domačo vzgojo in na vsak način še film, ki prepogosto kar uči, kako je treba storiti kaznivo dejanje. Našteti moramo še neurejene družinske razmere, alkoholizem in drugo. 3 Nizozemci, veselih obrazov gojenje zimskega športa. 2e za letos so predvidene nekatere novosti, tako žičnica na Vogel in dopolnilni sistem na vogelskih smučiščih, nova mala vlečnica v Kranjski gori in podobno. Nepričakovano zadovoljstvo Morda zveni nekoliko krivično (namreč za vse tiste, ki so sodelovali pri organizaciji zimskih počitnic za tuje turiste), če zapiše- mo, da je bilo zadovoljstvo teh gostov nepričakovano veliko. Toda na prvi konferenci, pred prihodom prve skupine tujcev, je bilo čutiti v pogovorih nekakšno slabo vest, zaradi številnih pomanjkljivosti in slabosti. Te pa so, če se jih že sami zavedamo, gotovo tolikšne, da ji htujci še bolj zlahka občutijo. Kljub vsemu pa so nizozemski gostje odhajali od'nas zadovoljni in po večini trdno odločeni, da pridejo prihodnje leto spet. Pomanjkanje snega je zlahka nadomestilo sonce, na katero morajo doma pozimi kar pozabiti. Njihovi zagoreli obrazi so pričali, da so bili redni gostje na Vitrancu. Posebno jim je ugajala hrana (dva izdatna topla obroka namesto enega, ki je v navadi na Nizozemskem in bogate malice za celodnevne izlete). Navdušeni so bili nad izleti in nad gostoljubnostjo ljudi, s katererimi so se srečavali. Turistka, ki si je prebila čelo, je ponesla s sabo tudi izredno dobro mnenje o zdravniku, ki jo je zelo uspešno pozdravil. Vendar pa so tujci povedali tudi to, da bi jim bilo še bolj všeč, če bi osebje v gostinskih podjetjih ne bilo samo ustrežljivo, ampak tudi bolj sposobno, če bi si mogli ogledati stanovanja naših ljudi in se pogovarjati z njimi, čl bi vedno lahko dobili podrobnejša pojasnila o možnostih potovanja v druge bližnje in daljne kraje, če bi našli pri nas več prospektov in kart z označenimi možnostmi izletov. Stroge nizozemske gospodinje so izrekle tudi marsikatera pripombo na račun čistoče v lokalih, pa so jim že popustljivejši rojaki svetovali, da naj ne ocenjujejo tujih krajev s svojimi merili. — Metka Soslč Tatvine so moja „bolezen" Za vrsto vlomnih tatvin je bil Marko Matijevič obsojen na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora TE DNI se je pred senatom okrožnega sodišča v Kranju znašel predrzen tat in vlomilec MARKO MATIJEVIČ iz Petrovega polj*a pri Karlovcu. Do sedaj je bil zaposlen kot kvalificiran zidar pri SGP »Sava« na Jesenicah. Obtoženi Matijevič je. vlamljal kar po vrsti. Njegove žrtve so bile vedno sostanovalci, delavci pri gradbenem podjetju »Sava« na Jesenicah. Sostanovalcem je kradel različne predmete. V delavskem naselju SGP" »Sava«, ulica Heroja Verdnilka žt. 38 na Jesenicah, je oktobra lani Ludviku Sladojeviču vzel volne-no jopico, nogavice in še 1000 dinarjev gotovine, vse skupaj v vrednosti 5.300 dinarjev. Nadalje je obtoženec 18. novembra lani vdrl v zaklenjeno omaro Mehmeda Hodžića in si prisvojil 12.000 dinarjev gotovine in ročno zapestno uro, vse skupaj v vrednosti 25.000 dinarjev. Prav tako je neugotovljenega dne decembra 1962. leta iz zaklenjene sobe Hašl-ma Hatiča ukradel suknjič, hlače in srajco, vse skupaj v vrednosti 13.700 dinarjev. S tem še niso"zaključena kazniva dejanja Marka Matijeviča. 20. decembra lani je iz zaklenjene omare Andrija Milčiča vzel ročno uro, navlon srajco, visoke čevlje, zimski plašč in še vrsto drugih predmetov, vse skupaj v vrednosti 47.000 dinarjev. Razen tega je neugotovljenega dne oktobra lani Nikoli Laiču iz njegove sobe vzel hlače in srajco v vrednosti 6.600 dinarjev. cnnonn Betem Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga za vsa kazniva dejanja obsodilo na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora. Povrniti bo moral tudi škodo. V zagovoru je Marko Matijevič dejal, da ni kradel iz iz koristoljubja, saj ima možnost zaslužiti tudi 70 do 100.000 dinarjev na mesec kot kvalificiran zidar. Dejal je, da so tatvine njegova »bolezen«. Kot obtežilno okoliščino je sodišče pri odmeri kazni upoštevalo, da gre za povratnika, saj je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan. Razen tega je izvršil celo vrsto tatvin, ko je bil zaposlen še v Ljubljani pri SGP »Tehnik«. Utopljenec v potoku V noči od preteklega petka na soboto je v potoku Mušenik v Podljubclju pri Tržiču utonil 65. letni Mihael Perko. Vse kaže, da je utopljenec to noč v snežnem metežu zašel k potoku, kjer mu je spodrsnilo in je tako padel v potok. Vinjen voznik podrl pešca V nedeljo ob 0.20 je na cesti I. reda na mostu v Kranjski gori Stane Pogačnik z osebnim avtomobilom KR 58-92 podrl pešca Viljema Berganta in Nušo Jesen-šek. Do nesreče, pri kateri sta bila pešca le lažje poškodovana je prišlo, ker je Pogačnik vozil močno vinjen, kar je tudi priznal, vendar se je odvzemu krvi uprl. M. 2. Za goljufa 20 mesecev zapora IVAN MANDELJC z Bleda, ki stanuje v Radovljici si je rad sposojal denar. Vračal pa ga ni. Saj to mu je bilo praktično nemogoče, ker je obljubljal prekratke roke. Peter Kolman iz Zg. Zgoše mu je posodil 50.000 dinarjev, Anton Lesar z Jesenic 25.000 dinarjev, Janez Jensko iz Nomnja 100.000 dinarjev, Janko Zupane iz Lancovega 250.000 dinarjev in Kari Slabe iz Radovljice 20.000 dinarjev. Očitno je, da je Ivan Mandeljc vse te ljudi ogoljufal. Zato se je tudi znašel na zatožni klopi okrožnega sodišča v Kranju. Obtoženec se pred sodiščem ni zagovarjal samo zaradi tega. Štefanu Kuharju iz Pucovnice pri Murski Soboti je oktobra 1962. leta prodal Fiat 500 za 310.000 dinarjev in mu dejal, da je avtomobil še v Mariboru. Zato mu je Štefan Kuhar dal na račun 149.000 dinarjev. Toda avtomobila kupec v Mariboru ni dobil. Torej ga je ogoljufal. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo za šest kaznivih dejanj na 1 leto in osem mesecev zapora. Kot olajševalno okoliščino je sodišče upoštevalo obtoženčevo priznanje in družinske razmere. Ivan Mandeljc je bil že prej obsojen na občinskem sodišču v Radovljici in na okrožnem sodišču v Novi Gorici za podobna kazniva dejanja. M. 2. Smrt na kokrškem mostu BTLO JE v soboto, 14. marca, četrt pred 16. uro, ko je redni mestni avtobus s Prim-' skovega vozil čez kokrški most proti Planini. Na cesti je bilo precej ljudi. Sredi mosta so zacvilile zavore avtobusa in opazili smo na njegovi desni strani, kako je omahnil na tla neki moški v modrem najlon plašču s kolesa. Hiteli smo tja. Ljudje, kj so bili prav takrat na pločniku, so povedali, da je kolesar, 55-letni Franc Zupin sprva lepo vozil, potem pa nenadoma začel izgubljati' ravnotežje na kolesu. Tako se je zaletel v desno stran avtobusa, prav ko je ta pripeljal mimo. Sodeč po dogodku, njegov udarec v avtobus ni mogel biti hud in je bil morda hujši padec na tla. Toda na glavi ni bilo opazit; udarca, nobene rane. Človek ni več dajal znakov življenja. Ustnice so postajale modre in celotni obraz je potemnel. Bili smo v skrbeh, kako naj mu hitro pomagamo. Potegnili smo ga do pločnika in ga tresli. Odpeljite ga brž, so rekli nekateri, ko se je tam ustavil kombi podjetja Kokra. Toda v rekordnem času treh, Štirih minut, je že prišel rešilni voz. Odpeljali so ga, toda očividci so trdili, da ni bil več živ. Nekateri so menili, da ga je morda med vožnjo zadela kap. V zdravstvenem domu so ugotovili smrt, Usodna vožnja po sredi ceste Na cesti I IT. reda v Goricah sta v petek ob 13.25 trčila osebna avtomobila KR 25-92, voznik Adolf Kosterov in LJ 13-09, ki ga je vozil Jovan RabrenoviČ. Kosterov je vozil iz Goric proti Golniku, nasproti pa mu je pripeljal RabrenoviČ. Do! nesreče, ki je terjala okoli 130.000 dinarjev škode je prišlo, ker sta oba vozila po sredini ceste in trčila na nepreglednem ovinku. Neprevidnost na nepreglednem ovinku Na cesti HI. reda med Begunjami in Tržičem, nad vasjo Po-lovče sta v petek, ob 14. uri trčila osebni avtomobil TS — 42210, voznik Egldlo Odlno in tovornjak KR 21-88, ki ga je upravljal Vili Rozman. Iz Tržiča proti Begunjam je vozil osebni avtomobil, v obratni smeri pa tovornjak in sta na nepreglednem ovinku zaradi neprevidnosti trčila. Materialna škoda je ocenjena na 115.000 dinarjev, lažje telesno poškodovan pa je bil Odino. Med vožnjo odpovedali brisalci stekel Na občinski cesti na Starem dvoru pri škofji Loki je v nede-» ljo ob 21.05 dostavni avtomobil KR 57-38, ki ga je vozil Ciril Novak, podrl pešca Franceta Ber* toncelja. Med vožnjo je na vozilu odpovedal brisalec stekla, zaradi česar se je močno zarosilo vetrobransko steklo tako da ni videl pešca na desni strani. Pri nesreči se je Bertoncelj težje poškodoval (zlom desne noge in obeh čeljusti) in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Podpisala sta pogodbo SODNIK za mladoletnike včasih odkrije prav nenavadne okoliščine. Večkrat ugotavljamo, da mladega storilca pri tatvinah ni vodilo predvsem koristoljubje, ki ga vidimo sicer pri »zrelejših« storilcih take vrste, marveč veliko bolj želja po uveljavljanju med sovrstniki, ki jim skuša s takimi, sicer zgrešenimi podvigi, imponirati in ki jim potem lahko »velikodušno« tudi razdeli večji del plena, jih vabi v kino, v slaščičarne ali v gostilno. Največkrat tvega mlado letnik tatvino ali kaj podobnega da dokaže pogum, ki mu ga dru gi oporekajo. Nenavadna je tudi zgodba, ki jo je povedal sodniku za mladoletnike komaj šestnajst letni fant iz našega kraja. Zago varjati se je moral zaradi ve* vlomnih tatvin, od katerih je ne katere izvršil že na zelo drzen na čin. V enem primeru je tvegal vlom pri belem dnevu v vikend hišico, stoječo blizu večjega naselja, kar skozi streho. Splazil se je na streho po deski in tam raz-žagal nekaj letev. Veliko predmetov, ki-jih je tako nabral in načini opravljenih vlomov, so kazali na to, da pri vsem tem delu ni bil sam, vendar sokrivca nikakor ni hotel povedati. Priznal je sicer organom LM, priznal v šoli, doma in tudi sodniku, da je bil to nekdo iz njegovega kraja, povedal je tudi, da je prav tako kot on Še mlajši, njegovega imena pa ni hotel izdati. Šele na na obravnavi, kjer je pojasnil, da ga je prav ta soudeleženec največ napeljal h krajam (za katere je moral dajati sedaj odgovor), ker se je hvalil z raznimi tatinskimi uspehi, je povedal, da tega tovariša ne more in ne sme izdati, ker sta naredila med seboj pogodbo, da ne bosta več kradla in sta se oba notem pogodbe res tudi držala. Ta iz java izgleda sicer neverjel.:'' in je presenetila tako sodnika samega, pa tudi ostale udeležence, vendar je mladoletnik pri njej vztrajal in povedal še nekatere okoliščine, ki kažejo, da je hotel biti res »mož-beseda«. Ustrelil se je s pištolo V zgodnjih jutranjih urah, s« je v soboto, 14. marca, ustrelil s pištolo Janez Gačnik, star 26 le< iz Tržiča. Samomor je naredil ' svojem stanovanju. Vzroki, zaka. je naredil samomor še niso znan in jih raziskujejo. Pokojni je bi' zaposlen v Lesni industriji Kranj kot vodja splošnega sektorja. iz naših komun ♦ iz naših komun # iz nagih komun m i? —*ih komun 0 iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun [Razgovor ali srečanje] \^§J|J£ flSlIl čakam za Etiopijo ^AKn nam je dejal zdravnik obratne ambulante dr. Anton Prevc v Tekstilindusu v Kranju, kjer smo se namesto zdravniškega pregleda Pogovarjali o njegovem odhodu v Etiopijo. Zavod.za mednarodno tehnično pomoč pri IS SRS je lani poleti objavil, da potrebuje več zdravnikov za Etiopijo. Prijavil se je. Dobil je odobritev, podpisal Pogodbo, v žepu ima potrebne listine, določeno delovno mesto, in sedaj čaka samo na odhod. • Kaj vas tako vleče tja? »Poleg zdravniške službe imam se svoje koniičke; zelo me vleče v svet. Sem fotoamater in upam, da bom dobil v teh krajih lepe motive; zanima me folklora in ljudski običaji. S seboj bom vzel magnetofon in skušal dobiti čim-Več zanimivosti. Zelo rad hodim Judi na lov in upam, da se mi bo jovska strast izpolnila. Veliko Imam osebnih želja. Bojim se pa, «a ne bom imel dosti časa za to, *er me bo zdravniško delo zelo Zaposlilo.« • Kakšno delovno mesto pa Imate dodeljeno, vam je že znano? »Seveda. Imel bom obratno ambulanto za delavce rudnika zlata v Shakisso, kakih 500 kilometrov °d Adis Abebe. Tam je okrog 2000 delavcev. Toda ne na enem mestu. Ni to rudnik z jamo, marveč le izplakovanje peska, ki pa je na veliki površini. Zato ne bom samo v centralni ambulanti, marveč bom moral potovati naokrog po deloviščih, od 20 do 30 kilometrov naokrog.« # Boste tam sami med domačini? 9 »Ne. Tam je že več slovenskih družin. Verjetno se bomo našli in nam ne bo tako dolgčas.« # Ste sami aH imate družino? »Imam družino, ženo in triletnega sinka. Sli bomo vsi. Tam imam že določeno hišo. Hrano bo pripravljala žena. Sinko pa bo prišel nazaj prav pred začetkom šole, ker bomo tam ostal] tri leta.« Zaželeli smo mu srečno pot in veliko uspehov v Etiopiji. — K. M. dr. Anton Prevc Preddvor ima pogoje za zimski turizem , PREDDVOR — V soboto zvečer JC bil v Preddvoru redni letni občni zbor turističnega društva Preddvor, ki mu je poleg članov Prisostvovalo tudi več predstavnikov političnih in družbenih or- Uspel občni zbor RK v Šenčurju ŠENČUR — V Šenčurju je bil rednj letni občni zbor krajevne organizacije RK. Organizacija sodi med najdolavnejše. Posebno so se Vsako \e}o odrezali prostovoljni krvodajalci in tudi druge komisija niso nič manj delavne. Predsednik občinskega odbora RK Jaka Vadnjal je posebno pohvalil podmladek organizacije. V bodoče bodo največ skrbi posvetili akcijam, ki jih organizira zdravstveno prosvetna služba, in krvodajalstvu. Po občnem zboru >'S sledilo predavanje o tuberku-'c.'zi. ganizacij. Pb poročilih je bila živahna razprava, kako čim hitreje razširiti turistično dejavnost v tem delu kranjske občine. Posebno ugodne pogoje imajo za zimski turizem. Morali pa bi povečati Protest kranjskih združenj borcev NOV KRANJ — V petek zvečer so funkcionarji občinskega združenja borcev NOV, združenja vojaških vojnih invalidov in združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Kranj napolnili dvorano občinske skupščine in protestirali zaradi ravnanja zahodnonemških oblasti do naše države. Vladi ZR Nemčije v Bonnu so poslali resolucijo, v kateri protestirajo proti odnosu vlade in drugih organov Zvezne republike Nemčije do vojnih zločincev na eni in do Jugoslavije na drufri strani ter zahtevajo, da Nemčija izplača naši državi vojno odškodnino. zmogljivosti prenočišč, morda zgraditi kakšno smučarsko vlečnico in drugo. Bili so mnenja, da je treba uporabiti za turizem tiste zgradbe, ki sedaj služijo v socialne namene kot so dom oskrbovancev, mladinski dom, okrevališče Tupaliče in drugi. Precej govora je bilo tudi o olepševanju vasi, o' hortikullurni dejavnosti, ki se v tako pomembnem turističnem kraju mora razvijati.'Na tem področju društvene dejavnosti je bilo v preteklem letu precej narejenega. Vsem tistim, ki so najlepše uredili vrtove in hišne fasade z rožami, so na občnem zboru podelili skromne nagrade in pa pismene pohvale. Kranjska občina ima več kot 50 tisoč prebivalcev KRANJ — V minulem tednu je kranjska občina prvikrat zabeležila preko 50 tisoč stalnih prebivalcev. Na območju občine živi približno 4 tisoč začasnih prebivalcev. To so predvsem študentje, dijaki, turisti, bo!r'Ui v zdravstvenih zavodih in sezon s-'.d delavci. Od skupneea števila stalnih prebivalcev jih v mestu živi 23.476, na podeželju pa 26.535. Zanimivo j?, da je v občini 3039 več žensk kakor moških. To so posledice vojne ;-n zelo razvite tekstilne foviustrije, ki je privabila mnogo delavk. Na 50.011 občanov pride 28?0 motornih vozil (niso všteti mopedi, .ki jih je no neuradnih ugotovitvah preko 3 tisoč), vseh voznikov motornih vozil pa Je že 7012, od tega 5250 amaterjev, 640 poklicnih voznikov in 122 traktoristov. Zadnje priprave za izvedbo referenduma KRANJ — V teh dneh se po vseh krajih kranjske občine pripravljajo za Izvedbo referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo šolskih poslopij. Referendum bo izveden na podoben način, kakor so bile dos'ej izvedene volitve, s to razliko, da bodo zaposleni glasovali na delovnih mestih, vsi ostali pa na terenu. V Kranju, v podjetjih in na terenu bo skupno 95 glasovalnih mest. Na delovnih mestih bo referendum v petek, 20. marca, za ostale občane oa v soboto, 21. marca od 16. do 20. ure in v nedeMo od 6. do 14. ure. Za Izid referenduma .le med občani vettko zanlmanle. N°-kaj negodovanj posameznikov le bilo le1 v Zalogu pri Cerkljah, češ da Imajo sami zadopti veliko šolo, ki so jo zgradili po vojni. Vinko Frelih prejema strelsko odlikovanje Z večkratnim strelskim mojstrom Kranjski ostrostrelec KRANJ — V petek zvečer je bila v prostorih občinskega strelskega odbora Kranj manjša slovesnost, posvečena najboljšim strelcem v letošnjem tekmovanju za »Zlato puščico«. Po krajšem govoru je predsednik občinskega strelskega odbora Kranj Alojz Lakner podelil to pomembno in najvišje strelsko odlikovanje letošnjemu zmagovalcu, večkratnemu mojstru — strelcu Vinku Frelihu, iz Kranja. * Zmagovalec je bil tudi lani v # Koliko časa se že ukvarjate tako dobri formi kot letos, saj je s strelskim športom? tudi lani zmagal in osvojil Zlato — Od leta 1959. — puščico. Na republiškem prven- ^ Ste porocen} jn oje dveh stvu jc lani vse presenetil, saj jc otrok. Kako gleda žena na vaše s 543 krogi osvojil prvo mesto in udejstvovanje in uspehe v tem republiško. Zlato puščico, ki jo bo športu? tudi na letošnjem republiškem _ Mislim, da je žena zadovolj- tekmovanju ponovno branil. na. Človek se nekje mora izživlja- i'., ti. Ce pa nekdo hoče biti dober V.nko Frelih je letos presenetil športnik predvsem dober strelec, samega sebe, saj je na občinskem potem mora ves prosti čas posve- tekmovanju za Zlato puščico iz- titi temu športu. — boljšal rezultat od lanskega re- pQ ^ ^ k,ju. pubhskega prvenstva kar za 3 Č£miičar in zaposiieni v Planiki. kr°2e- Ali vas vaše delo ovira pri strel- Naprosili smo ga za krajši raz- skem športu? govor. — Ne. Vsakokrat po nekaj • V trgovskem bloku na Zlr^ jem polju so pred dnevi odprli "fivsko-frizerski salon, ki ga je iz nekdanjih prostorov šivalnice preuredilo brivsko-fnizersko podjetje Kranj. Lokal je odprt ves dan. Je najsodobneje urejen v kranjski °bčini. Oprema in ureditev je veljala preko dva milijona dinarjev. • Krajevna organizacija RK na z'atem polju se že nekaj dni pripravlja na svoj redni letni občni *°or, ki bo 24. marca v Dijaškem domu. Razen članstva bodo pova-°.'H _ tudi predstavnike vseh poli-ucnjh in družbenih organizacij tega kraja, zdravstvene zavode, in predstavnike sosednjih krajevnih organizacij. • Danes bo imel svet za komunalne zadeve občinske skupšči- ne Kranj sejo, kjer bodo razpravljali in sklepali o poročilu upravnega odbora občinskega stanovanjskega sklada. Znano je, da so letos nastale pri stanovanjskem skladu nekatere spremembe, glede dajanja posojil individualnim gradce! Gorje — V soboto, 14. marci, so člani Svobode iz Lesc gostovali S komedijo Dobrodošla Miss Agata. Gledalci so uprizoritev toplo sprejeli. Lcščani imaio v načrtu tudi gostovanje v Bohinjski Bistrici. A Bled — V soboto jc imelo občni zbor planinsko društvo, v nedeljo pa so se zbrali mladi planinci na svoj letni obračun del.n. Na sobotnem zboru je o delu ter nalogah društva poročal predsednik Mirko Stare .Prejšnji teden pa je imelo občni zbor tudi planinsko društvo Radovljica. # Bohinjska Bela — Dela pri gradnji vodovoda so po zimskem premoru snet oživela. Pred dnevi so že pričeli z kopanjem vodovodnih rovov po Zgornji in Spodnji vasi. Material za napeljavo vodovoda so večinoma nabavili že jeseni, zato pričakujemo, da bo ■ voda stekla po ceveh že v bližn'i prihodnosti, če le ne bo kakšnih posebnih težav. • Radovljica — V soboto se ie sešla na posvet likovna komisija sveta Svobod in prosvetnih društev. Obravnavali so letošnji program razstav med letno turistično sezono. Z razstavami bodo pričeli nekaj pred 1. majem, trajale pa bodo Ho konca sen I cm V>'-.i. BODICE © Ljudje so že zaveli z o! /ca;;r. Z Marjano sva se pa zmenila, da bova raje kaj boljšega dala na mizo. Dobre krofe je napravila. V samopostrežno trgovino pri nekdanjem Petrčkij. v Kranju je šla po najboljši sladkor. Kar dve polivinilasti vrečki ga je prinesla. In veste kakšni so bili krofi? Svetili so se, da je bilo kaj! Namesto s sladkorjem jih je namreč potresla s praškom za čiščenje štedilnika. V eni vrečki je prinesla res sladkor, v drugi pa tisti prašek. Vse skupaj je bilo na eni polici. Res, dobra samopostrežba, sem dejal. # Čez mladoletnike in puber-tetnike so mi rekli, da ne smem več udrihati. Pa bom kljub temu, ker gre za pubertetnika fička LJ 218-89. V soboto, 14. marca, prav pred sedmo, ko je šlo po Koroški cesti v Kranju veliko ljudi v službo, je divjal po blatu mimo in škropil. Kar po zidovih in oknih je letelo. Zene so cvilile in vriskale, možje so kleli po hrvaško, nihče pa ni ostal čist. # Iz Jelenčeve ulice v Kranju pa so me prišli prosit, naj bi jim pomagal pospravit smeti. Iz hiš št. 15 in 19, odlagajo smeti kar ob cesti. Pravijo, da v čistoči, kot je povsod, so lahko tudi smetišča neke' vrste zanimivost za ljudi in tujce. # V jeseniški Kazini so mi postregli nekoliko prismojen golaž. Jezil sem se. Pa so mi povedali, da imajo v kuhinji posebno sistematizacijo delovnih mest. Okrog štedilnika se vrtijo samo nekvalificiran* ali priučene kuharice. Edina kvali' ficirana pa pomiva krožnike, šolani menda niso zaželeni. Lepo vas pozdravlja BOD1ČAR rftali oglasi • mali oglasi prodam Prodam suhe smrekove deske 30 in 25 mm, cca 2,5 m3. Naslov v oglasnem oddelku 1097 Prodam dvoetažno parno peč. Naslov v oglasnem oddelku 1041 Prodam zgodni krompir za »eme (frimile). Podbrezje 19. Duplje 1133 Za 35.000 dinarjev prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo in divan. Lavtar, Staneta Žagarja 26 1134 Prodam motorno kolo DKW v «obrem stanju. Poljšica 16, Podprt 1135 Prodam 5 pujskov, starih 6 tednov. Tenetiše 1, Golnik 1136 Prodam prašiča za zakol. Trbo-je 58, Smlednik 1137 Prodam seno in otavo. Spodnic Duplje 39 1138 Prodam butare. Naslov v oglasnem oddelku 1139 Prodam 1500 kg dobrega sena. Alače 7, Preddvor 1140 Prodam dobro ohranjeno Primo • Prevoženimi 7600 km za 170.000 dinarjev. Naslov v oglasnem, oddelku 1141 Prodam tri okna. Naslov v oglasnem oddelku 1142 Prodam 500 kg Jabolk. Naslov v oglasnem oddelku 1143 Prodam seno in stari šivalni stroj. Komar, Podljubelj 1144 Prodam NSU Primo — 150 ccm ali zamenjam za deske. Poljšica 4, Podnart 1145 Prodam motorno kolo NSU Maks 175 ccm (nemške znamke) in novo kuhinjsko kredenco, ter spalnico po zelo ugodni ceni. Dam tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 1163 Prodam novo kuhinjsko kredenco. Vinko Stešinar, Mlinska 11, Skofja Loka 1164 Prodam 2000 do 3000 kg sera. Naslov v oglasnem oddelku 1165 Ugodno prodam 3 trodelna okna 160x160 z nadsvetlobo, rezan les primeren za.ostrešje manjše stavbe 9x6 in 6x6 ali za opornike (punte )ln motor GALEB 150. Po-izve se na telefon št. 394 Bled 1166 Prodam konja 6 let starega, težkega 500 kg. Konj je zdrav, zanesljiv tudi za starejše in za ženske. Vinko Robič, Planina pod Golir-o št. 46, Jesenice 1168 Kupim baročno aH rokokoisko pohištvo. Ponudbe pod »Stil« 1150 Kupim ostanke starih lesenih zgradb in rabljen les ostrešja. Ponudbe z navedbo cene v oglasnem oddelku 1162 Kupim motor Diana-Durkopp 175—200 ccm. Naslov v oglasnem oddelku podružnice Glasa Jesenice 1167 »Komisija za delovna razmerja pri Krajevni skupnosti BLED, razpisuje delovno mesto TAJNIKA Pogoji: višja šolska izobrazba z ustrezno prakso v delovnih organizacijah. Ponudbe pošljite na naslov; Krajevna skupnost Bled, Cesta Svobode 13, do 15. aprila 1964. Stanovanja nimamo. Osebni dohodki po dogovoru.« kupim Kupim ohišje z osjo za cirku-larko. Filiip Bohinc, Medvode 1146 Kupim psa, čistokrvnega ovčja-ka, dobrega čuvaja. Naslov v oglasnem oddelku 1147 Kupim kozolec 5 do 7 oken, cementen, ali dobro ohranjen lesen. Ponudbe oddati na oglasni oddelek pod »Kozolec« 1148 Kupim tračno žago za hlode (Bantžago), Meglic, Tovarna kos, Tržič * H49 Po Uredbi o gospodarskih organizacijah in po sklepu delovne skupnosti z dne 13. 3. 1964 UKINJAMO POSLOVNO ENOTO — KOMISIJSKO TRGOVINO V Kranju s 16. marcem 1964 KomWr,Va tf^O^^a hti "vo^al-^T ln vračala prevzeto blago in izplačevala gotovino še 60 dni od dneva ukinitve trgovine v skladu s pogoji o prevzemu, prodaji ali vračanju blaga. Trgovsko podjetje ELITA, Kranj *" Komisijska trgovina Ovčjerejci! Kadar strižete ovce, se spomnite podjetja: KOTEKS —TOBUS, lmport-export Ljubljana, Miklošičeva c. 18 ki odkupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah surovo domačo, runsko ali strojarsko volno. Prevzem volne vrči potom lastnih odkupnih postaj in pooblaščenih kmetijskih zadrug po vsej Sloveniji. fcdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči ^un pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese-Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Uslužbenk« Išče prazno aH opremljeno sobo proti lepi nagradi v bližini Kranja. Ponudbe na upravo lista pod »Plačam dobro« 1160 Tovarniška delavka Išče prazno sobo v Kranju aH bližini. Naslov v oglasnem oddelku 1161 ostalo Hrano in stanovanje nudim fantu za pomoč na mali kmetiji. Na slov v oglasnem oddelku 1091 Solidna družina v Ljubljani Išče r»ošteno dekle k dvema otrokoma. Stanovanje in hrana preskrbljena. Plača po dogovoru. Mara Slatnar, Levčcva 8, Ljubljana 1113 Področnega kmetiiskega tehnika sprejme v službo KZ »Jelovica«, Radovljica. Stanovanje zagotovljeno. Nastop s,lu'žbe čimprej. Ponudbe do 20. t. m. 1077 Trgovina »Šlpad«, Kranj, zaposli enega delavca in enega mizarja. 1078 Opremljeno sobo oddam starejši ženski za pomoč v gospodinjstvu pri eni osebi. Lavtar, Staneta Žagarja 26 M51 Vzamem starejšo žensko za sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku , 1152 Preklicujem številko bloka 4472 izdano v komisijski trgovini, Kranj, dne 30.12.1963. Eva Cerne 1153 Iščem žensko za varstvo dveh otrok, 8 ur na dan. Nudim stanovanje in hrano.. Križe 93 1154 Izgubil se je pes ovčjak. Na vratu ima vcrlž.leo z obročkom. Sliši na ime Taci. Proti nagradi javiti na ime Matevž DebeHaki Jarčje brdo, Selca 1155 V petek zvečer mi je bila v kinu Storžič pomotoma vzeta aktovka s šolskimi potrcbš*mnml ln dokumenti. Prosim poštenega najditelja, naj mi lo vrne, ker vse nnlno rabim. Hasanicar Tlairobin, Gornja Dobrava 24, Gorenja vas 1156 Dne 16. marca po^oUV^n sem Izgubila v Pr^šerrovl ul'cl ročno žensko uro. Prosim nro»l nasrnut vrniti v oglasni oddelek 1157 Iskreno se zahval ui lem vsem, za požrtvovalnost, s katero so oh notaru v osnovni ?o1i ?*bn'"i reš'M najino premo4enf<% tfčiteljid Anica Pečnik ln Majda Kalan 1158 Iščem delavko za p-»moč na mali kmetiji, najraje Gorenjko. Nudim h'*ano in stanovanje. Na-slov v čglašriem oddelku MŠJ Vabilo Društvo eVo"om!s'°v Kranj vabi na 3. OBČNI ZBOR ki bo v petek 20. marca 1964 z začetkom ob 17. url v prostorih restavracije Grad Hrib v Preddvoru. Dnevni red bo naslednji: 1. Predavanje tov. Draga Dolinska, dipl. ekonomista, republiškega sekretarja za industrijo o sedemletnem planu razvoja industrije v SRS 2. Otvoritev in izvolitev organov občnega zbora 3. Poročilo upravnega in nadzornega odbora 4. Razprava o poročilu 5. Volitve upravnega in nadzornega odbora 6. Razno Odbor Društva ekonomistov Kranj Obvestilo Šoferski tečaj v Šenčurju AMD Šenčur obvešča, da se bo pričel tečaj za šoferje amaterje A in B kategorije ter voznike mopedov v ponedeljek 23. 3. 1964 ob 17. uri v Šenčurju 224. Tečaj traja en mesec. JAVNA ZAHVALA Delovna skupnost in šolski odbor osnovne šole Zabnica se javno zahval jujejta vsem sosedom, gasilcem PGD Zabnica, poklicnim gasilcem iz Škofje Loke in Kra-njn ter gasilcem PGD Bitnje in tudi vsem ostalim vaščanom in prebivalcem šolskega okoliša, ki SO nesebično in požrtvovalno priskočili na pomoč ob požaru šole v Žabnici. Prav zaradi njihove požrtvovalnosti je bila rešena več-milijonska družbena in privatna imovina. Prav vsem iskrena hvala! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. ŠEFA RAZVOJNEGA SEKTORJA — visoka strokovna izobrazba 2. EKONOMISTA — ANALITIKA 3. VODJA KNJIGOVODSTVA OSNOVNIH SREDSTEV 4. REFERENTA ZA PRIDOBIVANJE IN UREJANJE ZEMLJIŠČ — srednja strokovna izobrazba 5. DELAVCA ZA SOCIALNO KADROVSKO SLUŽBO — srednja strokovna izobrazba ali daljša praksa na takem ali podobnem delovnem mestu. Prošnje s kratkim življenjepisom in opisom o sedanji zaposlitvi sprejema Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, cesta JLA 2. TRŽIM PR8GL8D V KRANJU Jabolka 70 do 120 din, krompir 25 do 35, radič 500 din, suhe slive 220 do 240 din, korenček 60 do 70 din, redkvica 50 do 60 din, pesa rdeča 60 do 70 din, skuta 180 do 200 din, surovo maslo 900 do 1000 din, med 700 din, fižol 200 do 220 din, i -1 |e v glavah 70 dp 80 din, zelje kislo 80 din, repa kisla 60 din, šninača 260 do 300 din, suho sa.dje, 200 do 220 d;n, jedrca orehova 1000 do 1200 din za kg; proso 70 do 80 din. koruza 50 do 55 din, pšenica 60 do 70 din, koruzna moka 70 do 75 din, ajdova 160 do 180 din, kaša 130 do 140 din, ješpren 110 do 120 din. oves 35 do 40 din, orehi celi 120 do 140 din za liter; motovileč 70 do 80 din, regrat 70 do 80 din za merico; kokoši 800 do 1200 din, piščanci 600 do 900 din, jajca 30 do 33 din za komad. GlBOnje PRGBIUPLSTUP V KRANJU Poročili so se: Blazij Vraber, uslužbenec in Helena ftavbah, trg. pomočnica; Zoran Jova novic, gradbeni delavec in Stanislava Trelc, tov. delavka, Veljko Vitas, študent in Barbara Jamnik, študentka; Miroslav Murtezanovič, nameščenec in Ivana Lutman, namešeenka Umrla sta: Avgust Kruh, osebni upokojenec star 71 let in Jože Scnk, invalidski upokojenec star 58 let Rodile so: Cveta Bogataj — dečka, Ana Zgavcc — dečka, Franca Rihtaršič — deklico, Katarina Oman — deklico, Marija Debeljak — dečka, Nikolaj Grašič — dečka, Marija Pecher — deklico, Anica Majmik — dečka, Cecilija Bobnar — deklico, Dušanka Stoj novic — deklico, Ivanka Križaj — deklico, Regina Slckovec — deklico, Valentina Berčič — dečka, Marjana Tr-ček — deklico, Marija Veli konja — deklico, Frančiška Bizjak — Občni zbor TVD »Partizan« v Ljubnem LJUBNO — Na občnem zboru TVD »Partizan« v Ljubnem »o pregledali svoje uspehe in nas ''<-he ter se pogovorili o bodočih nalogah. V preteklem letu o bili na'bolj uspešni v odbojki, pa tudi v atletiki. Ker zadnja leta narašča zanimanje Za smučanje, bodo skušali zgraditi manjšo skakalnico. Pionir je in pionirke bodo pritegnili'v društvo. Kot igrišče tim služijo le vaške ceste in dvorišča, namesto • da bi *e Posluževali doma in igrišča TVD. Pri trm pa bi morali pomagati tudi sttfši sami in otroke usmerjati v dom TVD. V okviru TVD drlijie tudi kuj-turno-umetnišk: odiek, ki je v zadnjem času pri delu zelo popusti!. Drino kriivlv za to je pripisati tudi občini v Radovljici, ker so finančne pomoči za kulturno-prosvetno dejavnost deležna samo kulturno-umetniška društva in Svobode. Občinski svet Svobod in kulturno-umetniških društev, ki mu je poverjeno razdeljevanje teh sredstev, bi moral upoštevati tudi kraje, ki sicer formalno nimajo takih društev, a gofcjo kultumo-u-metniško dejavnost v okviru kakega drugega društva. Poseben problem ie dom TVD, ki je v razmeroma slabem stanju. Ket služi pravzaprav' vsemu druilrene-mu in kulturnemu življenju kraja, je dolžnost vseh krajevnih organi* zaci j, da skrbijo zanj. dečka, Marjeta Jagodic — deklico, Marija Gotz — dečka, Ana Mur —■ dečka, Marija Mavric — deklico, Neža Rancelj — dečka, Jožica Vo-grančič — deklico, Matilda Stajer — deklico, Marija Marinšek — deklico, Frančiška Štular — dečka, Helena Celeč — deklico, Jožefa Stanjko — dečka, Pavla Jerala — deklico, Alojzija Setina — deklico, Laura Juvančič — dečka, Matilda Oblak — deklico, Frančiška Rozman — dečka, Antonija Orehek — deklico, Mari' Bremec — dečka, Terezija Homan — deklico, Marija Rezek — deklico. V soboto, 7. marca, JE IZŠLA V POSEBNI PRILOGI DELA« PRVA ŠTEVILKA NOVE RADIJSKE IN TELEVIZIJSKE REVIJE. Obilno ilustrirani in vsebinsko pestra revija bo obsegala 16 strani četrtinskega formata »Dela«. Prinašala bo celoten domač in precej tujega radijskega in televizijskega programa. V njej bo vrsta sestavkov, ki bodo še posebej govorili o programu tedna, razen tega pa bodo v njej še druge zanimivosti, ki bodo poslušalcem in gledalcem približale svet radia in televizije. Novo radijsko prilogo bodo dobili vsi naročniki »Dela«, ne da bi se naročnina zvišala. Kot sestavni del sobotnega »Dela« pa bo na voljo tudi vsem, ki kupujejo naš dnevnik v kolportažl. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je,v 73. letu staimti'pre-minula naša mama, dobra stara mama ANTONIJA CENGLE ROJ. CUFAR Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 18...marca'l%4*cb 16. uri v Kamni gorici. Žalujoči hčerke Tončka in Rozka z družino in sin Franc z družino Kamna gorica, Jesenice, Lesce, Avstrija Ivanov - Leonov: - uuitfs :e dr/al mistress Spjliane za roko in visoko poskakoval. Močni glasovi sambe so se odbijali od stenah dvorane in odmevali v temnem parku. Bobni so hrumeli, povsod se je prelival / spleten napev saksofonov. Vsi so se vrteli, obračali in razbijali s Podplati. Plošča je bila pri kraju. Veseli in zadovolnji gostje so odšli na svoje prostore. V tem trenutku so v parku, na stezi, ^posuti s peskom, zaslišali naRle korake. Nekdo je v temi tekel proti bungalovu. Copotanje JJ°g je utihnilo pri vhodu in v dvorano je planil razburjen moški brez klobuka z znojnim in bledim obrazom. »Mau-Mau!« Klic je vzbudil pravo zmešnjavo. Vsi so zgrnili na kup, ne da 01 vedeli, kaj naj storijo ali ukrenejo. Moški so begali po dvorani in strmeli v okna. »Zaprite vrata! Vrata in oknice! Možje, ne stojte kakor kipi!« Ženske so jokale, vreščale in skrbele za zmešnjavo. Medtem ko so moški zapirali vrata, je plantažnik, ki je pritekel, Povedal, da je njegovo plantažo napadla skupina Afričanov, ki so *Pu pobrali orožje in denar, obleke in petrolejsko peč. »Orožje so odnesli...?« je vzkliknil Hartness. Pravi... ste ...« »Molčite, molčite!« so vzklikale ženske in mahale z rokami. »In nihče izmed mojih črncev se ni upiral. Nekateri so se celo Pridružili roparjem.« Plantažnik si je obrisal umazano znojno čelo in roke so se mu tresle. »Zdaj zdaj utegnejo priti semkaj!« je komaj izjecljal učeni antropolog. »Niso me poslušali, ko sem pred dvema letoma razlagal.« Nihče ga ni poslušal. Ženske so spet vzklikale in zahtevale, naj moški karkoli ukrenejo. »Storite karkoli! Ah, moj bog! Ti ljudje ne poznajo usmiljenja!« »Otroci! Moji otroci!« Plantažnik v staromodni obleki se je prijel za glavo, razmetal barikado pri vratih in stekel v noč. Vrata ^o se spet zastavila s stoli. Napravili so veliko barikado. Hartness je plantažnike, ki so imeli orožje, razporedil k oknom. Starejši Spillane je previdno gledal v park. Samokres mu je drhtel v roki. Geturi je pozorno opazoval, kaj se dogaja. Njegovi gospodarji so bili strahopetni, slabotni ljudje. Odredi, ki se skrivajo po gozdovih, morajo dobiti orožje in priseljenska oblast se bo podrla. James je sedel v naslanjaču in kimal z glavo, ko da želi reči: »Takole, to smo dočakali.« Mistress Spillane jc zbežala v spalnico k otroku. Nenadoma so vsi umolknili. Slišali so topotanje nog. Nekdo je tekel proti bungalovu. Za trenutek sjo vsi odreveneli, potem pa so se ženske pričele skrivati za divane in naslonjače. Moški so pobirali z miz tope nože jedilnega pribora. Geturi je pričakoval streljanje, stopil v kot in štel, koliko orožja imajo plantažniki. Orožja ni bilo mnogo. »Ne streljajte, ne streljajte!«, so vzklikale ženske. »James naj .se pogovori z njimi! Nikar ne streljajte, pobili nas bodo!« Nekdo je s pestmi razbijal po vratih. »Odprite, odprite, vrag vas poberi!« je rjovel nekdo v čisti angleščini. »Mau-Mau so v bližini!« »To so naši, naši!« Prišleci so spretno zlezli skozi okno. Bili so trije plantažnik) iz soseščine. Farmo enega izmed njih so napadli Afričani. Prišlo je do boja in streljanja. Vsi so onemeli od strahu. »Odiezditi je treba v Nairobi in poklicati vojsko. Iztrebiti jih je treba do kraja, prav vse, do zadnjega!« Hartness je jezno sopel. — »Iztrebiti jih je treba kakor stekle pse!« »Nikar ne kričite! Tišje!« se je jezno oglasil gostitelj. Bil je bled, vendar je ostal hladnokrven. »Ce pridejo semkaj, jih ne bomo slišali.« Vsi so umolknili in pričakovali napad Afričanov. Nekdo je predložil, naj bi ugasnili luč. V sobi je zavladal' še hujši strah. Zeske so sedele ob stenah in se stiskale druga k drugi. Minile so tri ure. Strah je popuščal. Plantažniki so se opogumili in se pričeli glasneje pogovarjati. Slednjič je nekdo predložil, naj bi odšli domov. V hiši je zavladala tišina. »Poglejva v konjušnico,« je razburjeni gospodar predložil Jamesu. »Morda so ukradli konje?« PETO POGLAVJE V kolibi je bilo temno. Svetloba se je komaj prebijala skozi odprtino v vratih. Geturi je legel na kozjo kožo in strmel v črni stožec v strehi svoje kolibe. Prihrumeli so otožni spomini, prepletale so se žalostne misli. Druga za drugo so se vrstile podobe njegove krat koda ine sreče. Nočni plesi. Rdeča mesečeva krogla se vzpenja nad valovito dolino, škrlatna svetloba se prebija skozi meglico, ki se spušča nad /emljo. Van/iko pleše z Geturijcm. Po plesu srečna in objeta odhajata na ngveko... Vendar vdira v kraljestvo sanj uglajeni Kamau, poglavarjev sin. Misel na bogatega tekmeca s črnim oblakom zagrinja svetle podobe spomina in vznemirjenja polni Geturljevo srce. Naj odide v rezervat? Rad bi videl Van/.iko! Toda z dvojnimi okovi jc prikovan na plantažo: patrulje ubijajo begunce na poteh in močnejša od zakona je Maunenova želja, naj ostane Geturi v bungalovu in poskrbi, da bo odred dobil orožje. Geturi je vzdihnil in vstal. Pogledal je svoje nohte. Zrasli so. Pazljivo jih je o.brezal in zavil v papir. Odšel je v park in gledal okrog sebe. Pameten človek !erkoli svoje nohte in druge. reči. Sovražniki jih lahko najdejo in uročijo in pripravijo iz njih čarovnijo proti lastniku. Geturi «e je pazljivo ozrl na vse strani in pričel kopati luknjo za nohte. Opravil je delo in zagledal v grmovju človeka, ki je opazoval bungalov. Bil je Kikuju kakšnih tridesetih let. Geturi ga je spoznal. Cara je srečaval na sestankih Zveze Afričanov v Nairobiju. Caro je bil takrat stavec v tiskarni. Bil je pameten moški. Medtem ko so Kikuju bili po večini visoki in lepo raščeni, je bil Caro nizek in nenavadno plečat moški. Njegova štirikotna postava je bila poosebljenje moči in zdravja. 70 f Šport • šport • šport • šport • Sport • Sport • Sport • Sport & šport • šport • Sport • šport • šport • šport • šport • šport 9 šport • Spo »Na 150-metrski me najbrž ne boste videli!« Svetovnemu rekorderju Nilu Zandanelu je zajtrk v hotelu Prisank dobro teknil, čeprav smo ves čas tiščali vanj s takimi in drugačnimi vprašanji. 0 Oberstdorf, 14. februarja letos — Kot predzadnji skakalec v tretji seriji je Šved Sjoberg na tamkajšnji velikanki v okviru VII. tedna smučarskih poletov sko&l 141 metrov daleč. S tem jc izenačil dolžinski rekord Jugoslovana šli-barja, ki je toliko poletel 24. februarja 1961. leta — kot 32 skakalec v drugi seriji drugega dne poletov. 0 Oberstdorf, dan kasneje — Poljak Motejlek je v drugi seriji skočil 142 metrov, tako da je Šlibarjeva in Sjobergo-va znamka že ostala zadaj. * 0 Zadnji dan oberstdorfških poletov — Kot drugi predska-kalec se je za Bolkartom pognal po zaletišču italijanski tekmovalec Nilo Zandanel. V zelo lepem slogu je preletel skakalnico in doskočil točno pri znamki 144. številno občinstvo je imelo pred seboj novega svetovnega rekorderja. Z glavno osebo tega edinstvenega dogodka, 26-letnim Nilom ZAN-DANELOM smo v soboto v kranjskogorskem hotelu Prisank skupaj zaitrkovali. Bil je eden izmed najuglednejših udeležencev medne rodnih skakalnih tekem v Planici, zato se seveda nismo jezili, ko smo morali debele pol ure sedali za mizo z italijansko zasta-,vico in delati družbo staremu Luigiju Flumlanlju, ki je kar naprej drobno pogledoval zdaj na-8eg'a reporterja, zdaj usnjeno torbico s prospekti, ki so jih dobili udeleženci tekmovanja. Tu so bili še: poznani Glacomo Aimoni — tokrat za spremembo spet brez brade —, zgovorni vodja moštva Pletro Pertlle, ki se je najraje pogovarjal z našim starim skakalcem in Pavlihovim karikaturistom Albinom Rogljem, ter ne vem kateri De Zordo, ki si je dal duška po zajtrku tako, da je vpil za mimoidočim Zajcem: »Baraba!« Končno se je iz sobe privlekel zaspani rekorder Zandanel. Brez besed je prisedel ia prav tako vdano poslušal naše pripovedovanje — kdo smo in kaj hočemo. Nasmehnil se ni nikoli. Po 13 letih skakanja s smučmi in od mnogih potovanj je prav letos postal. utrujen. Svetovni rekord ga je podžigal le dobrih 14 dni, ko je po Oberstdorfu potoval v Ameriko in tam enkrat zmagal, enkrat pa je bil drugi. Potem ga je potrlo razmišljanje o rekorder-ski slavi in časti, ki ju je bil de- ležen mnogo manj kot je pričakoval in zaslužil. »Prvič sem bil pri vas leta 1955, ko sem v Planici kot mladinec tekmoval za pokal Kongsberg, zato vašo domovino dobro poznam ln cenim zlasti kot deželo, ki ima rada smučanje. V to so me prepričale številne brzojavke in ceremonije, tedaj ko je šlibar postal svetovni rekorder. Sam Tito mu je čestital. Ni čudno, če sem si zato v življenju najbolj želel skočiti daleč, daleč ... Sen se mi je uresničil, vendar se z menoj nI zgodilo nič podobnega kot s Šli-barjem. Čestitali so ml seveda skakalci iz vseh taborov in naš Luigi, kakšen italijanski športni funkcionar ali državni voditelj pa se name ni spomnil. Veste, doma sem iz Clabiane, kjer so me po vrnitvi iz Oberstdorfa zelo lepo sprejeli, kar ml Je dalo veliko moralno oporo. Toda kraj je le v provinci Brescia in torej precej daleč od športne Italije, kjer se vse vrti okrog nogometne žoge ...« Preveč premišljeno je odgovarjal, zato smo ga hoteli spraviti v dobro voljo z novico, da bo v Planici kmalu kar 150-metrska skakalnica, ki mu bo lahko prinesla še dosti veselih trenutkov. Res se je zasmejal, vendar ne preveč navdušeno. Spet je modroval: »Kot vem, Je še veliko vprašanje, če bo tudi mednarodna smučarska federacija za ta predlog, vendar že kar danes lahko rečem, da me na tisti skakalnici najbrž ne boste videli. Jaz nisem za velike skakalnice. Pravzaprav tudi ne vem, kako sem skočil 144 metrov. Tako kot mnogim prijateljem in domačim tudi vam verjetno ne bom mogel dopovedati, od koliko okoliščin je odvisen dober (zanesljiv) skok na veliki skakalnici. Notranje počutie je pri tem najvažnejše, pa ga nihče ne more oceniti.« Financar italijanske carinske službe je po dekliško pospravil ocvrto salamo z jajčki, ki mu je dobro teknila. Potem je nadaljeval: »Komaj čakam, da bo konec sezone. No, saj je bo kmalu; 5e tekme na 90-metrski skakalnici v Zakopanem in domače državno prvenstvo sta pred mano, potem pa se bom spet lahko posvetil službi.« Vstati se mu tudi izza mize ni preveč mudilo, kot tudi še ni bil nikoli v škripcih, kdaj se bo poročil. Enostavno ni bilo časa misliti na to; mogoče bo med tema zimama rekel »da«, potem pa obesil smuči na klin, ali pa kdaj za zabavo še kje poskočil — vendar mnogo raje na manjših skakalnicah kot pa na večjih. J. Zontar Najboljši jugoslovanski motorist o dveh vprašanjih v našem motošportu Zakaj ne s stroji do 175 in 500 ccm? PROBLEME V NAŠEM cestno hitrostnem motošportu često jobrav« navamo preveč površno. Funkcionarji namreč pri svojih odločitvah vse premalo upoštevajo mnenja in predloge vozačev, s katerimi* bi pravzaprav morali zelo tesno sodelovati. Poglejmo le dve izmed^teh vprašanj (napak), ki postajata te dni vse bolj aktualni. »Po mojih zadnjih uspehih bom skušal tudi v Planici pokazati svoje sposobnosti,« je za naše bralce v reporterjev koledar pred tekmovanjem zapisal svetovni rekorder Nilo Zandanel. Njegova napovedana želja na se tokrat, žal, ni uresničila, saj Je osvojil šele 11. mesto — Ko Je mazal smuči (spodaj), se je tolažil: »Kaže, da ml res bol? ležijo večje skakalnice, vendar — verjemite mi! — za to nimam kakšnih osebnih zaslug, saj je edina skakalnica v Ponte di Legnu, kjer lahko treniram, tudi majhna.« # Letošnje moto dirke NAGRADA LOKE in NAGRADA PORTOROŽA so vpisane v športni koledar FIM (mednarodna motocikli-stična zveza), zato bodo na njih startali vsi tekmovalni razredi, razen motorjev do 175 ccm. Resnica je, da ti stroji ne tekmujejo na svetovnem prvenstvu, vendar je zgrešeno, da teflomovanj na svojih tleh ne prilagodimo svojemu tekmovalnemu kadru in strojnemu parku. Pri tem mislim na dejstvo, da ima v Jugoslaviji razred do 175 ccm razmeroma najboljši in najštevilnejši strojni park, ki more konkurirati vsem »privatnim« strojem tega razreda v Evropi. — Z motorji do 175 ccm v nekaterih drugih državah (Francija, Finska, Švedska, Kanada) startajo tudi na mednarodnih dirkah, zato bi lahiko ta razred razpisali tudi v Škof ji .Loki, da bi domači tekmovalci vsaj v tej skupini lahko enakovredno posegli v boj za boljša mesta. Če prireditelj zavrne ta predlog, ostane še druga možno/st — organizirati nacionalni razred, v katerem smejo startati le člani AMSJ. Da to ne bi bilo nič nenavadnega, potrjujejo dirke s stroji 175 ccm le_za domače tekmovalce na svetovno znanih prireditvah kot so Velika nagrada CSSR in Velika nagrada narodov v Italiji (razen lani). Razumljivo je, da po sklepu, da v škofji Loki in Portorožu ne bodo startali »troji do 175 ccm, med jugoslovanskimi tekmovalci tega razreda vlada precejšnje negodovanje, češ — po eni strani tarnamo, da primanjkuje tekmovalnih strojev, po drugI pa preprečujemo pri nas najmočnejšemu tekmovalnemu razredu, da bi nastopil na domačih mednarodnih dirkah. • Drugo vprašanje, ki med tekmovalci povzroča precej govoric, pa je tole: leta 1961 je SSK AMSJ na državnem prvenstvu ukinila solo razred do 500 ccm z utemeljitvijo, da za ta razred pri nas ni dovolj zanimanja in da imamo premalo težkih tekmovalnih stro- jev. Tedaj je bil sklep SSK.br.ea dvoma umesten, vprašanje pa je, če je pravilno, da tudi v letošnjem letu na programu državnega prvenstva ni solo razreda do 500 ccm. — Poglejmo nekaj dejstev, ki govore v prid trditvi, da bi ta razred letos moral biti > nar programu državnega prvenstva! čeprav je bil razred do 500 ccm v našem prvenstvu ukinjen, se je v nekaterih republikah v zadnjih đveh letih močno razvil, kljub temu, da tega razreda niso podpirala niti AMD niti AMZ. Lahko torej sklepamo, da za ta razred vlada med tekmovalci precejšnje zanimanje. Današnje stanje tekmovalnega, parka sojo razreda do 500ccmye v primerjavi s strojnim pankomf* razredov A do 125 ccm in B do 500 ccm s prikolico več kot zado-J voljivo. Samo v Sloveniji bo. na' letošnjem' republiškem, prvenstvu v najtežjem solo razredu startalo več kot deset (strojev, izmed katerih je najmanj pet takih, ki bi lahko nastopili tudi na mednarodnih prireditvah pri nas. Le v Ljubljani imajo na primer 3 hitre stroje Gilera - Saturno 500 ccm,' ki. so še pred letom ali dvema uspeš« no tekmovali;na italijanskem državnem prvenstvu. Tudi v drugih republikah, posebno v Hrvatski, BiH in Srbiji, je zdaj precej strojev, ki bi gotovo lahko konkurenčno nastopali na prvenstvu SFRJ (Gilera, Norton, BSA, Triumph, BMVV itd.). Upoštevati bi bilo treba tudi dejstvo, da je najtežji solo razred za vozače najtrša, najzahtevnejša in tudi najbolj efektna šola. Po vsem svetu se pojavljajo najboljši vozači prav iz najtežjega razreda. Zato bi bil tudi pri nas lahko razred do 500 ccm skromna sti> mulacija za tiste tekmovalce, ki take stroje imajo, škoda bi bilo namreč, če pri tako skromnem strojnem panku (v mednarodnem merilu) ne bi pustili na državno prvenstvo dobrih vozačev in strojev, ki jih imamo. ALEŠ MRZEL Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija O Naša akcija # Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija % Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija Bolniki si pogosto strežejo sami KAKO LEPO JE, če se bolnika kdo spomni. Posebno takega, ki boluje že več mesecev, ali celo nekaj let. Vedno ni tako. Radi pozabimo na bolnike. Obiščejo jih od časa do časa po uradni dolžnosti kontrolorji socialnega zavarovanja. Kontrolirati morajo vsakega bolnika, kajti med nami se že najde kdo, ki zna spretno izkoristiti to ali ono »bolezen«. Na srečo je danes takih bolnikov zelo malo. To sta ugotovila tudi reporterja »Glasa«, ki sta se te dni kot »kontrolorja« oglasila pri nekaterih bolnikih v škof j i Loki in v Kranju. Morda sta bila pri akciji malo nespretna. Naletela sta na različne bolnike. Največ je bilo takih z gripo, zato teh primerov ne bi opisovala. Drugi so bolj zanimivi. Seveda bi bilo prav, če bi k mladi mamici v škofji Loki prišla s šopkom, toda tega nista pričakovala. Kako sta si pravzaprav zamislila in organizirala akcijo? Preprosto sta šla v tajništva tovarn ali obratne ambulante, zvedela nekaj naslovov in potem po vrstnem redu obiskovala bolnike. Zapažanja ob obiskih so zanimiva, ne samo s stališča, ali bolniki ležijo v postelji in se strogo držijo navodil zdravnika. Zanimiva je pri tem ugotovitev, da bolniki včasih bivajo v nemogočih prostorih, ali pa so celp prepuščeni sami sebi. Sicer jc dovolj za uvod, bolje je, če si ogledamo kar konkretne primere. »Še včeraj sem jo videla!« PRVA NAJINA »žrtev« naj bi bila MARTINA KRELJ iz škofje Loke v Blaževi ulici številka 10. Ulico sva hitro našla, stanovanja bolnice pa ne. Srare hiše v škof j i Loki tega res r.e dopuščajo. .Precejkrat sva morala potrkati, da sva našla prava vrata. Začetek je bil slab. Vrata zaklenjena, za kljuko pa sta bila zataknjena časopisa »TV-15« in »GLAS«. Vse je kazalo, da ne bova nič opravila. KJjUb temu nisva odnehala. Šla sva do sosede, morda bi le kaj izvedela. »še včeraj sem jo videla,« je hitela pojasnjevati. Povedala je še, da jc mož zaposlen v Tržiču in je sedaj večkrat prišel domov, ko je bila žena bolna. Da ne bo nesporazuma, naj zapiševa še uro. Na obisku pri Martini Krelj sva bila od 10.15 do 10.30 v sr^do, 11. marca. Obisk pri punčki, stari 15 dni NAJ NAMA mlada mamica oprosti, ker nisva prišla z rožami. Če bova še kdaj prišla ob taki priložnosti, na to gotovo ne bova pozabila. METKA REVEN je sedaj na porodniškem dopustu, zaposlena je v škofjeloški »Odeji«. Pred Reporterja »Glasa« na obisku pri bolnikih nekaj dnevi se je vrnila iz kranjske porodnišnice,' kjer je rodila svojega prvega otroka, in sicer punčko Branko. Seveda je bilo ob tem precej veselja v hiši. Kot so povedali sodelavci očeta, je bil oče hčerke še posebej vesel. Tu najina »kontrola« ni prišla v poštev, zato smo po malem začeli kramljati. Saj, če tega ne bi bilo, ne bi bila med škofjeločami. V pogovor se je vmešala tudi Metkina mama, sedaj po »novem« že »stara mama«. Nehote, ali kar tako iz poklicne radovednosti, je kolega vprašal: »Je v Loki kaj novega?« »Seveda je,« se je oglasila »stara mama«. Ondan jo skoraj vse Ločane potegnil nekdo za nos (bolje, da imena ne zapišemo), da se je štiglicev France obesil. Vsi po vrsti so verjeli.« Ko smo Franceljna spet videli v gostilni in na ulici, so tisti, ki so v to verjeli, spoznali kako naivni so. Sama doma v postelji ZA TONČKO JURICAN še danes ne veva ali stanuje na Mestnem trgu v Škofji Loki ali ne. Iskala sva jo na vseh mogočih številkah. Nekateri so zatrjevali, da stanuje na Mestnem trgu 30, zato sva bila pri stanovalcih v tej hiši tudi najbolj »sitna«. Največkrat sva se ustavila pri prijazni gimnazijki v tej hiši, toda na najino smolo je bila njena mlajša sestrica bolj zgovorna kot ona. Ko sva potrkala na vrata pri naslednjem bolniku, nisva niti vedela, če sva prišla prav. Oglasil se je žensk] glas. Ko sva vstopila, naju je začudilo, da mati treh otrok leži kar sama v postelji. To je bila VERA PETERNELJ na Mostnem trgu v Škofji Loki Zaposlena je v »Odeji«. Prav ta dan, v sredo 11. marca, ko sva jo obiskala, jc zbolela za gripo. Zelo slabo se je počutila, zato je tudi nisva preveč motila. Toda vseeno sva hotela zvedeti, kdo ji streže, ko nama je pojasnila, da so otroci v šoli. »Kar sama si pomagam, popoldne pa že otroci pridejo iz šole.« »Kaj pa patronažna sestra, ali jo imate v Škofji Loki?« »Seveda jo imamo, toda nisem je še poklicala, če bo potrebno, bom tudi to storila.« MARJETKA PIRC še ni nikjer zaposlena, zato ker je stara komaj pet let. Toda njena mama JOŽICA PIRC, ki je zaposlena v škofjeloškem »SE-ŠIR.TU« je morala zaradi oskrbe otroka ostati doma. Marjetka je dobila gripo, kot prenekateri izmed nas te dni. I 'hi »Nič rada nisem doma, ko vem da me v tovarni čaka delo, toda kaj morem, ko nimam nikogar, da bi poskrbel za otroka,« je povedala Marjetkina mama. Patronažnih sester res še ni v škofji Loki toliko, da bi- zmogle ob takih prilikah, ko nastopi gripa, vse delo. Noge so odpovedale ZDRAVNIKI še niso mogli ugotoviti, zakaj so delavki ANICI MUROVEC iz kranjske tovarne »Sava« odpovedale noge. Zaradi obolelih nog je na bolniškem dopustu že 5 mesecev. »Verjetno sem se močno prehladila,« nam je pojasnila bolnica. Sedaj ji gre že na bolje, saj že precej lave hodi. »Kaj pa kontrolor, ali pride kaj naokoli?« »Sedaj ga že dolgo ni bilo, sicer pa dobro vedo, da ne morem nikamor.« »Koliko zaslužite na mesec?« »Največkrat 24 do 25.000 dinarjev.« Anica je, preden je zbolela, delala na različnih delovnih mestih v tovarni Sava. Največ je navijala žico v pnevmatikami. Tudi njen mož dela v Savi. Štirje v majhni sobici NE BI SI mogli zamisliti, če ne bi videli na lastne oči, da štiričlanska družina živi v majhni leseni sobici. Ni čudno, če je bolezen v hiši Že toliko časa. Mati FRANCKA ZUPANČIČ, zaposlena v tovarni »Sava« je že pred sedemnajstimi meseci zbolela za gripo, potom je dobila pljučnico in sedaj boluje za tuberkulozo. Sin pa ima sklepni revma-tizem. »Kako pa stanovanje, ali ga ne boste dobili?« »Bil« sem že na vseh koncih in krajih, toda kot vidite, ni še nič. Prišle so na ogled tudi razne komisije.« Reporterja, ki sta obiskovala bolnike, nista naletela na primere, da bi ljudje izkoriščali socialno zavarovanje, ali na račun bolovanja opravljati druga dela. Seveda se tudi na Gorenjskem najdejo taki, ki pravijo: »Bolje je za 80-odstotno plačo ležati doma, ali pa opravljati še kakšno domače delo, kot delati v tovarni.« Kot smo že povedali, reporterja nista imela prevelike »sreče,« da bi našla prestopnike, sta pa nedvomno naletela na številne druge P™bleme. MILAN 2IVKOVI* JOŽE ZONTAR