tnina plačani v gotovini. ^*»aja vsak petek. Leto VIII. Št. S, SLOVENIJA Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din v zamejstvo celoletna naročnina 90 din 1. Videz je, da smo se Slovenci polagoma začeli zavedati, kakšne usodne nasledke ima lahko za naišo narodno prihodnost naglo padanje našega prirodnega prirastka. Skrb, ki že leta mori zahod1-noevropske narode, se loteva tudi nas. Slovenci smo še prva povojna leta po svoji rodnosti prekašali večino teh narodov, saj je takrat še prišlo ri nas na tisoč oseb skoraj 30 rojstev na leto. oben evropski narod na naši civilizacijski stopnji nas ni v tem pogledu dosegel. Danes dosegajo samo še nekatere vzhodnoevropske države to višino rodnosti, Slovenci sami, pa smo zdrknili glede števila rojstev v zadnjih letih na 22 odstotkov in se bližamo s tem tistim narodom, ki jim prerokujejo, da so obsojeni ina počasno izumiranje. Slaba tolažba je za nas, da je začela, padati rodnost celo pri Srbih, ki izkazujejo med vsemi evropskimi narodi zraven Rumunov največje število rojstev. (Danes je pri nas povprečno v vsej državi samo še 29 rojstev na tisoč prebivalcev.) Nas Sl ovence pa mora še posebej vznemirjati, da je pri nas umrljivost še vedno visoka — posebno umrljivost dojenčkov, ki je v hudem nesorazmerju s civilizacijsko stopnjo našega naroda, la umrljivost povsod drugod vidno pada, samo pri ,nis se zadnja leta skoraj nič ni znižala. To glasno priča o nepovoljnih higienskih in socialnih razmerah našega kmečkega in delavskega ljudstva iin o Usodnem, vplivu, ki ga ima naše gospodarsko propadanje na naš pri rodni prirastek. Ni ga naroda v Evropi s tako razširjeno pismenostjo in ljudsko izobrazbo, ki bi v odstotkih izkazoval tako visoko število smrtnih primerov pri dojencih. To dejstvo naravnost kriči po načrtnem delu za dvig gospodarskega in socialno zdravstvenega stanja na naši vasi in v našili delavskih revirjih. Če primerjamo danes naš slovenski naravni prirastek z naravnim prirastkom v Nemčiji, moramo ugotoviti, da se je razmerje zelo spremenilo v našo škodo. Prva povojna leta smo Slovenci imeli skoraj dvakrat toliko rojstev na 1000' Hudi kakor Nemci. Danes se je Nemcem posrečilo z raznimi ukrepi, podporami (premijami! je nekdo v zadnji »Sloveniji« zapisal), torej z načrtno populacijsko politiko začasno celo dvigniti število rojstev, tako da se danes s svojimi 180/oo bližajo našemu številu 22"V Res je, da je pri njih število rojstev spet začelo padati, a kdo nam je porok, da se'bo pri nas padanje ustavilo? Naravnost vsiljuje se vprašanje, če je pri nas življenjska moč naroda in volja do potomstva v resnici tako padla, ali pa so neki drugi, podrejeni vzroki, ki bi se dali ob skupnem prizadevanju vseh Slovencev odpraviti. Naša dolžnost je, da sc tega vprašanja z vso resnostjo lotimo in da se skrbno varujemo, da bi ga iz politično demagoških nagibov speljavali na stranska pota. Nu j ga vsak obravnava s svojega vidika, a naj si nihče ne domišlja, da ga je v celoti zajel. Ni mogoče, vprašanje z enega samega vidika iz-črepno obravnavati. Za vse pa velja, da je treba ločiti med vzroki, ki so splošni in veljajo za vse civilizirane narode, in med vzroki, ki veljajo zraven teh še posebej »a nas Slovence. o Padanje rojstev — splošen pojav pri civiliziranih narodih. Demografija je dandanes že zelo razvita znanost, in mnogi resni znanstveniki in politiki vseh smeri so predmetno vprašanje preučevali in prisil do skupnih spoznanj, ki lahko veljajo kol splošno priznana dognanja. Pri neki stopnji civilizacijskega razvitka vidimo pri vseh narodih začetek padanja rodnosti. Civilizacije tu ne istim s kulturo. Ko govorim o civilizaciji, mislim predvsem na racionalizacijo gospodarstva, na pridobitve tehnike, na posplošenje pismenosti, na ljudsko Ljubljana, 3. februarja 1939. izobrazbo., na knjige, časopise, radio, kino, društveno življenje, na moderne potrebe glede stanovanja, prehrane, higiene, obleke in se na marsikaj, kar postaja današnjemu človeku vsakdanja potreba, kar pa stopnjuje vzdrževalne stroške za posameznika in za družino, zmanjšuje na ta. način v današnjih razmerah voljo do potomstva^iin mogočosti ustanavljanja in preživljanja družin, zlasti družin s številnimi otroci. Moderno civilizacijo spremljajo vrhu tega pojavi, ki resno ogrožajo ljudsko nravnost ter s tem pospešujejo razkroj življenjske moči naroda. Za vse narode, posebno še za majhne, kakor smo Slovenci, je naravnost vprašanje življenjskega obstoja, kako se je zoperstaviti izrodkom moderne civilizacije z njenimi slabostmi in razvadami, njenim uvajanjem raznih potreb, ki niso v skladu z življenjskimi pogoji našega kmečkega in delovnega ljudstva, kako ustaviti val plehke kozmopolitične civilizacije, ki najresneje ograža organski razvitek samosvoje narodne kulture. Nesmiselno bi bilo vsako prizadevanje, da se povrnemo v primitivne razmere. Tam, kjer gospodarsko propadanje in obubožanje sili ljudstvo, da omejuje izdatke za sodobna hranila, kakor na primer za sladkor, izdatke za petrolej, za knjige, časopise, za obleko, zdravila, vidimo, da s tem peša tudi ljudsko zdravje in življenjska moč naroda. Res je splošen pojav, da ima prav vrhnja plast prebivalstva, kri živi v izobilju, najmanj potomstva, abotno pa bi bilo sklepati iz tega, da siromaštvo ugodno' vpliva na rodno moč ljudstva. Res je le, da je pri narodih, živečih v primitivnih, patriarhalnih, četudi siromašnih razmerah, večja volja do potomstva, kan-ima svoje vzroke, ki jih tukaj ne mislim analizirati. Ko pa ljudstvo doseže neko stopnjo blaginje in civilizacije, vpliva gospodarska stiska in ob- Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifa Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljana ubožanje naravnost kvarno na, prirodni prirastek. Demografska statistika dokazuje, da gospodarska konjunktura ugodno vpliva na nurast zakonov in otrok. Vse to je naravno, če mislimo, ko govorimo o narodu, v prvi vrsti nai široke plasti delovnega ljudstva, ki ne živi v izobilju, ampak se bori za svoj pošteni vsakdanji kruh. Previdno je treba sprejemati tudi trditev, da je rodnost ljudstva zanesljivo merilo za njegovo nravnostno stopnjo. Če je visoka stopnja, srčne kulture, izredno majhna kriminaliteta, velika skrb za vzgojo otrok in varstvo mater, močno razvito socialno skrbstvo dokaz za nravstveno raven naroda, potem moramo šteti nekatere ma jhne severne narode med nravstveno zelo visoko stoječe, kljub temu, da je pri njih rodnost izredno nizka. Poznamo alpske pokrajine, kjer se ljudstvo trdno drži svojih izročil in je versko življenje močno razvito, nravstvena raven nedvomno visoka, a prirodni prirastek pod povprečjem. Gospodarski ustroj utegne tu imeti svoj vpliv. Če prevladuje srednja in velika posest, je mogočost ustanavljai-nja samostojnih družinskih ognjišč na deželi majhna, stroga javna morala pa omejuje število nezakonskih otrok. Drugod je pri isti gospodarski strukturi prirodni prirastek večji, ker je večji: število nezakonskih otrok. Podjuna na Koroškem, kjer prevladuje srednja kmečka posest, je imela izmed vseh slovenskih pokrajin pred vojno in prej ko ne ima še danes najmanjši prirodni prirastek, medtem ko so imeli sosedni nemški okraji zaradi večjega števila nezakonskih otrok ugodnejšo populacijo. Edino tu je nemški živelj prekosil slovenskega po rodnosti. Na Štajerskem sq Slovenci glede rodnosti stali daleč pred Nemci, ta izvajanja imajo zgolj namen, da, svare pred prenagljenimi sklepi, nikakor pa nočejo maliti pomena nravstvenih in vzgojnih činiteljev za razvoj populacijskih razmer. (Dalje prihodnjič.) Kako vidi vseevropec sedanji svet Predsednik »Panvropske unije« Coudenhove-Kalergi piše v svojem »Evropskem pismu« za mesec prosinec tega leta o odločilnih časih velikega boja prepričanj glede totalne države in svobodnega človeka, ki so se pričeli z znanim novoletnim govorom predsednika USA Roosevelta. Ta boj, ki obsega vseh pet delov svet, pravi Coudenhove, da bo v tekočem letu odločen. Coudenhove pripoveduje naprej približno takole: Ko je bil še Lenin živ, je bil boljševizem še miselna svetovna moč, ki je zajemala milijone prostovoljnih revolucionarjev po vsem svetu. Po Leninovi smrti je pa začel počasi izgubljati privlačnost. Stalin je državnik, ni pa prerok. Pod njegovim vodstvom je Sovjetska, unija še vedno svetovna sila, ni pa. več moralna avtoriteta. Še vedno ima sicer v službi svoje mednarodne agente, vendar njih vpliv pojema, odkar je Stalin obglavil ali pa pregnal glavne nosilce boljševiške ideologije. V svetu idej je Trotzki, ki je brez moči, še vedno večji, kot vsemogočni Stalin. Zaradi tega ima dandanes boljševizem podrejeno vlogo v ideološkem boju za svetovno gospostvo, .v se .HCC,a.i bije na široki fronti med demokratično in fašistično ideologijo. Tega ideološkega boja pa ne gre zamenjati z borbo med velesilami za politično moč. Okolnost, da je Rusija zaveznik r ranči je, ne izpreminja, dejstva, da ima boljševizem. totalitarni značaj in da bi bilo naravnost nesmiselno šteti komunizem med demokratične sile. 1 udi na daljnem vzhodu gledajo ljudje položaj napačno, ce mislijo, da gre v boju med Japonsko in Kitajsko za borbo med totalitarnostjo in demokracijo. Gre le za. boj med dvema vojaškima diktaturama. Totalitarna bojna fronta Nemčija-ltalija se je stopila šele leta 1938. v enotno ideološko fronto, ko je Mussolini prevzel plemenske nauke. Dotlej sta bili sicer dve sorodni, pa v bistvu različni miselnosti: Mussolinijev fašizem izhaja iz d’Annun-zijevih in Nietschejezih idej, Hitlerjev nacionalni socializem pa je zraste! po Rosenbergu in Houston Stewart Chamberlainu iz sanj Riharda Wag-nerja. Fašizem ima v sebi klasične (Macchiavelli-ja, renesunco) sestavine, nacionalni socializem pa romantične (mitos severne rase). Šele sankci je Zve-?,e narodov so ustvarile tudi miselno sintezo med italijanskim državnim načelom in nemško vero v raso. Pri tem so zmagali nejasni Hitlerjevi ideali nad jasnimi Mussolinijevimi mislimi in fašizem se je podvrgel narodnemu socializmu. Pa tudi zopertotalitarna svetovna fronta je mogla šele počasi premostiti notranja nasprotja. V nji so bile čisto bistveno nasprotujoče si ustavine: različne krščanske konfesije, konservativci, liberalci in socialisti. Šele prepričanje, da je antisemitizem le začetek in da gre glavni napad zoper krščansko svetovno naziranje, je bilo v stanu dedno nasprotje med krščanstvom in liberalizmom deloma odpraviti in ustvariti zopertotalitarno enotno bojno črto. Da je bila zopertotalitarna fronta toliko časa v defenzivi — končno zmaga le tisti, ki je v ofenzivi tudi v ideološkem boju — so kriva le svetovno nazorna nasprotstva med krščanstvom in liberalizmom. Zato je bil svetovni fašizem povsod v ofenzivi. Katoliška cerkev je šele potem ko je Ignacij Lovolski začel nastopati napadalno’ spet nazaj pridobila velike dežele. Rooseveltov govor pomeni prehod iz defenzive v ofenzivo ker ne brani, ampak obtožuje Letošnje novo leto se je začelo z ideološko ofenzivo zoper totalitarno državno miselnost. Hitler in Mussolini sta vodnika na eni strani, na nasprotni sta pa dva velika moralna vodnika, papež Pij XI. in predsednik Roosevelt Pij XI. je vodnik nele ka-toaske Cerkve, ampak vesoljnega krščanstva in Ali so biološke osnove slovenstva ogražane? htodna : Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in : j rnoško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, : : krojaške in šiviljske potrebščine kupite : : najugodneje pri : Peteline, ob vodi, blizu Prešernovega spomenika še več: vseh vernih ljudi na svetu, ko se bori za krščanstvo in moralo zoper novodobno plemensko načelo. Vse človeštvo, brez razlike vero- Nič ne Vsi Slovenci smo danes soglasni v prepričanju, da nam pretirani državni centralizem škoduje v vsakem pogledu. Njegova glavna napaka je pač v tem. da na vseli koncih in krajih na vse mogoče načine daje centrali in njeni okolici prednosti, ki gredo v škodo drugih delov države. V Sloveniji že dolgo časa opažamo, da se posamezna naša podjetja selijo od nas v okolico glavnega mesta Bel-grada. V zadnjem času opaižajo podobne pojave tudi že na Hrvaškem. V obeh primerili se je javnost začela zanimati za vzroke tega preseljevanja in povsod je prišla do prepričanja, da se je to preseljevanje začelo zaradi ugodnosti, ki jih imajo podjetja na področju, ki uživa velike predpravice ne samo v davčnem, temveč tudi prometnem pogledu. Poleg tega je danes država eden največji h kupcev, in o vseh teh kupčijah odloča Belgrad. /ato je naravno, da ima prednost prodajalec, ki je bliže tistim, ki odločajo o nakupih in nabavah. Slovenski gospodarstveniki, brez izjeme -poudarjajo, da je glavni vzrok za izseljevanje naše industrije iskati v previsokih samoupravnih dajatvah. V resnici so samoupravne dajatve v Sloveniji najvišje in daleč presegajo dajatve v drugih delih države. Poleg tega pa je še davčno izterjevanje pri nas najbolj strogo. Ta dejstva bistveno zmanjšujejo konkurenčno sposobnost naših podjetij, in seveda ni čudno, če iščejo svojo rešitev v izselitvi, tako kakor delavci, ki morajo s trebuhom za kruhom. Izseljevanje industrije pa ne povzroča samo večje nezaposlenosti med našim narodom, ampak s tem se občutno slabi tudi naša davčna moč. Zato ima odhod vsakega podjetja dvojni nasledek: po- Dr. J os. Regali: Ob dvajsetletnici slovenske »Narodne galerije44 (Nadaljevanje.) Za renesančni oddelek, ki naj bi 'bil v prvi dvorani iz stopnišča proti Tomanovi ulici, sem namenil zraven krilnega oltarja iz Mrzlave vasi, ki je že sedaj v zbirki, 4 iz zgodovinske razstave slovenskega slikarstva 1. 1922. znane renesančne slike (3 z Gorenjskega, 1 s Štajerskega). Predlagal sem, da naj se pridobi nekaj, četudi manjših slik slovenskih Schiavonov, ki so delali v Benetkah, pa so bili rojeni Slovenci. Svetoval sem, da naj bi stopili v stik 'z lastnikom nekega gradu na Dolenjskem in da naj bi šel kdo pregledat neko zbirko, ki je bila pred leti s Kranjskega prenesena v sedanje zamejstvo in na da naj se preišče .še gradivo po Štajerskem, da bi dobili kakšno domačo renesančno slikarijo. Skupaj sem imel za ta oddelek v načrtu 10 do 12 slik in sem prerai-čunal stroške za pridobitev taki n stvari, ki jih »Narodna galerija« še ni imela, s 130.000 dinarji, računajoč, da bi se nekaj novih stvari dobilo v dar. Renesančnega oddelka sedanja zbirka sploh niina in se nihče ni brigal za renesanco. Bil bi pa potreben in bi se dal narediti, čeprav ne bi bil tako obsežen in imeniten, kot bi bil lahko baročni oddelek. Zn oddelek 17. stoletja, ki naj bi bil zraven južne ogelne dvorane ob Tomanovi ulici, sem namenil 16 slik. Ena Gladičeva slika in 1 slika iz Strahlove galerije in pa 3 slike iz »Narodnega muzeja« so bile že na razpolago. 7 znanih slik, ki bi jih bilo treba še pridobiti, sem navedel po imetnih in lastnikih. Predlagal sem, dla naj bi se kdo pobrigal za umetnine, ki so bile v nekdanjem muzeju barona Ehrberga v Dolu in naj bi jih izsledil. Predlagal sem tudi, da naj bi kdo izsledil kakšno »historično« sliko ljubljanskega slikarja Kralja iz konca 17. stoletja, ki ga imenuje Dolničar (TTialnitscher) imenitnega slikarja zgodovin- izpovedi, vidi v njem prvega duhovnika krščanstva v časih, ki so najusodnejši od časa preseljevanja narodov. Ni zavzel stališča zoper kakšen določen narod ali pa določeno državno obliko. Vsaka njegova beseda, ker ne stoji na čelu kakšne velesile, ampak svetovne cerkve, odločilno vpliva v boju duhov in src. Predsednik Roosevelt je pa postal poglavitni predstavitelj liberalnega in humanističnega svetovnega nazora. Ni Amerikanec, ampak velik človek, obdan z eno največjih moči na svetu, govoreč v imenu ameriške, britanske, francoske, skandinavske in drugih demokracij v borbi zoper zoperdemokratične in zoperhumani-tarne misli in moči današnjih dni. Izpoveduje tisto, kar si drugi povedati ne upajo ali pa ne morejo. Hladno je stopil v boj, ki ga je izzvala totalitarna m i se‘1 nos t. Tako smo stopili v letu 1939. v odločilno stopnjo svetovne zgodovine, v sredino ideološkega boja, ki po svojem pomenu presega verske boje za časa reformacije in borbe za časa razsvetljenstva in se da primerjati kvečjemu boju med krščanstvom in poganstvom v prvem stoletju po Kristusu. V tem boju je postal Atlantski oceam ožji kot reka Ren in najmanjša država sveta. Vatikan, najmočnejša velesi la. pomaga večanje števila nezaposlenih, ki padejo v javno breme, in izpad pomembnega davčnega predmeta. Nadaljnji nasledek tega pa ie, da rastejo potrebe naših občin in banovine, ki jih po dosedanjem običaju krijejo na ta način, da povišujejo svoja bremena na najrazličnejše načine. Vsakomur mora biti jasno, da takšna pota ne Demokracija in (Konec) Razvoj mnogojezične Švice v enakomiselno ljudstvo, zveze v narod pa je bil mogoč, ker je privzemala država zmeraj obličje najožje domovine, s katere koli pokrajine jo je kdo opazoval. Romanom, nemško govorečim, Graubundencem in Tesincem je bilo dano, da so našli sebe in svojo samobitnost v svojem kantonu kakor v celi zavezi. Na Švico so zmeraj lahko gledali kot na povečanje svoje posebne domovine; kajti tuji element, s katerim so se zvezali, se jim ni vsiljeval, ni se jim bilo treba btvti. da jih bo prevlado-val drugače uravnani, kakor je tudi nastal posamezni zakon zdaj s to, zdaj z ono večino. S tem je bilo rešeno vprašanje narodnostnih držav: skupno držjjvo so lahko čutili pripadniki vsake jezikovne skupine kot svoje lastno, po svoji podobi ustvarjeno občestvo. Švica ni samo dovoljevala Nemcem in Romanom, da so živeli nemoteno zase in na svoj način; vsaka narodnost je lahko tudi vsak hip aktivno vplivala na dr- skili prizorov, današnji umetnostni zgodovinarji pa ne vedo o njem ničesar. Priporočal sem, da naj bi poiskali kakšne domače krajinske slike iz 17. stoletja, zraven slik z zgodovinskimi prizori, ki nam niso še znane, pa je pri nas nastalo v celem 17. stoletju gotovo nekaj historičnega slikarstva m slik s kompozicijami ni niso mogle biti brez vsake vrednosti. Le raziskano to stoletje pri nas ni skoraj nič, ne le kar se tiče Kranjskega, ampak tudi Štajerskega! Opozarjal sem na Valvazorjev umetniški krog in pa na to, da bi resno poskušali pridobiti kaj iz Valvazorjeve zapuščine, ki je v lasti zagrebške naškofije. Ravno iz Valvazorjeve dobe in iz njegovega kroga nima sedanja galerijska zbirka zunaj nekaj portretov in pa Almana-hove skupinske slike ničesar. Za ^pridobitev novih stvari iz 17. stoletja sem preračunal 50.000 din. Za prvo baročno dvorano iz 18. stoletja, na oglu Tomanove ulice ob Aleksandrovi cesti, sem predlagal K) slik. Pet slik je bilo že na razpolago, ostalo bi bilo treba še pridobiti. Predlagal sem, da bi bilo treba najti kakšno sliko Julija Quaglm, morda v neki zbirki, ki je sedaj v zamejstvu, je pa bila do potresa v Ljubljani. Omenil sem Qua-glijevo sliko »Sv. Duh«, ki jo je Ouaglio prinesel obenem s sliko »Sv. Dizrna« za ljubljansko stolnico leta 1704. v Ljubljano in je bila nekoč v Bistri, prej pa je bila napeta pod sliko »Sv. Trojice« na Vrhniki. Omenil sem tri portrete Dani-jela Savoye~ja, neko znano sliko Janeza Rainbolta, svetoval sem, naj se pridobita vsaj dve Jamškovi sliki večjega obsega. Dalje naj bi pridobili kakšno Frolimillerjevo mitološko sliko s Koroške in pa zdaven dveh po imenu navedenih slik Janeza Jurija Remba, na vsak način kakšno veliko oltarno sliko Straussovo. V ta oddelek bi vsekakor spadala Straussova dela, ki jih ni tako malo in so močno reprezentativna ter znatne umetnostne višine, nima pa dt&našnja galerijska zbirka ne enega Straussovega dela. Za nabavo stvari, ki naj bi prišle v to oddelek, pa jih »Narodna galerija« še ni imela, sem preračunal znesek 70.000 din. (Dalje prihodnjič.) vodijo do rešitve, marveč le v vedno večje obubo-žanje in revščino. Zato morajo po tem spoznanju tudi tisti, ki odločajo pri naših samoupravah, to upoštevati in skušati na svojem področju podjetnost vsake vrste pospeševati tudi s tem, da zmanjšajo bremena. Smo ravno v času, ko se pripravljajo novi preračuni. Do sedaj še nismo imeli priložnosti spoznati novega banovinskega preračuna. Na pogled , pa je bil že načrt preračuna mestne občine ljubljanske. Ugotoviti moramo, da je ta načrt sestavljen čisto vi starem duhu, in da so dosedanja bremena že zopet povišana za dobrih pet milijonov dinarjev, kar ni majhna stvar. Ljubljanska občinska politika je že v preteklosti veliko grešila in odgnala dosti industrije in drugih podjetij, ki so bila pripravljena, se tukaj naseliti. Po navadi so glavna deželna mesta tudi sedež dobro razviite trgovine in dobro stoječih trgovcev. Kako slabo je v tem pogledu v Ljubljani, nam kaže statistika trgovstva za I. 193B. Ljubljana je imela to leto 1.389 samostojnih trgovcev. Vsi ti so zaposlovali 124 učencev, 122 učenk, 416 pomočni-k°v in 481 pomočnic; skupaj torej 1.143 pomožnih moči. Na enega ljubljanskega trgovca torej ne pride z vajenci vred niti ena pomožna sila. Na vseh 1.389 samostojnih trgovcev pa le 4(6 pomočnikov. la statistika, je pravo spričevalo revščine tistega sloja ljubljanskega meščanstva, ki je bil nekdaj najbolj pomemben in tudi najbolje stoječ. Nič ne pomaga samo čakati, kdaj bo prišla rešitev naših težkoč s pravičnejšo ureditvijo države; in iiiič: ne pomaga v tern pričakovanju boleče rane zdraviti samo s poviševanjem samoupravnih bremen. Kot vidimo, nas to vodi v gospodarsko pogubo in naravnost pospešuje centralizacijo. Avbee. sožitje narodov žavo tako močno, da je bila prepojena od njenega duha in prežeta od njene volje. Spolnitev zahtev formalne demokracije (iniciativa in referendum), ki je dala, da je vsak Švicar stalno sodeloval pri skupnih zadevah, je mogla najbolj zakoreniniti državo v zavesti vseh ver, strank in jezikov in raizdeliti odgovornost na vse-ljudstvo. Četudi niso rabile narodnosti lastne organizacije, ker so imele za vsa vprašanja zvezne politike v svojih kantonih govorce in (branilce, je vendar država popolnoma upoštevala razf-l&mljo prebivalstva po jeziku. Pri volitvah v zvezna oblast va in pri imenovanju zveznih uradnikov se je izvedlo prostovoljno in daljnosežno sorazmerno zastopstvo vseh narodnosti. Že v začetku Helvetikc so sestavljali tako vlado kakor komisije zakonodavnega telesa zastopniki obeh jezikovnih skupin. V sodobni zvezni državi sc je do konca izvedla ta molče izražena domemba; zvezna ustava od leta 1874. je to načelo vsaj v enem primeru izrecno ustanovila: člen 107. določa glede volitve udov zveznega sodišča in namestnikov po zveznem zboru, da »se je treba na to ozirati, da so zastopani vsi trije državni jeziki«. Praktično pa so šli še precej dalj. Kakor zakonodaja in najvišje sodišče, je bila tudi izvršilna oblast, zvezni svet, zmeraj sestavljena iz Nemcev in Romanov, nič manj komisije, oddelki in vsi zvezni uradi. O vsaki državni izjavi so se torej hkratu posvetovali in jo oblikovali Romani in nemško govoreči, vse narodnosti so se zdmzile k skupnemu delu. Ni bil samo jezik zaveze trojen, ampak tudi njeni možgani in njena duša. Tako je oilo enako lahko za Švicarje vseh jezikov, da so spoznavali v zvezi sami sebe in jo ljubili kot svoje lastno delo. svojo pravo domovino. Svoj e kulturne domovine so lahko našli nemški in romanski Švicarji tudi izven državnih mej: v svoji politični domovini, ki je vse spet združevala. so videli uresničene potrebe, ki so se jim zdele zmeraj za življenje posebno važne. Švica je postala domovina za vsakega, Švica je dajala vsem varnost, da so lahko ostali sebi samemu zvesti; noben del naroda ni bil zapostavi jan, n°b£na posebnost zgubljena, razen po lastni volji- Tako so se združili zavezniki vseh jezikov v svojo korist in iz najsvobodnejšega sklepa v državno skupnost, v narod najbolj bodoče upodobitve, lako pa je tudi zgubila vso nevarnost za Švico njihova kulturna različnost, ki bi bila lahko postala pri politično ločenih narodih vzrok uničujočega sovraštva. Kar je veljalo drugje za slabost, je postalo tukaj korenina moči: s tein, da je Švica obdržala mnogovrstnost ljudstva in združila mnoštvo brez sile. je rešila svojo najplemenitejšo nalogo, in v tem se je navadila gledati svojo veličino. V tej spolnitvi je postala vzor Evrope. Enakopravnost jezikov je bila samo sredstvo, da doseže ta namen. Kjer je 'bilo razmerje med jezikovnimi skupinami slabo, niso mogli pomagati najprevidnejši ukrepi. V Graulbiindenu je prebila država dolgo še v 19. stoletju z enim jezi- kom in je vendar ostala enotna; v Wallisu ni preprečila razglašena dvojezičnost republike 'boja •ned Romani in Nemci. Tudi v Švici je bilo mogoče, da je uveljavila aamškošvicarska večina svoje naziranjc proti Romanom v vprašanjih, v katerih so bili na obeh straneh jezikovne meje različnih misli. Toda tudi temu želu je vzela ostrino pripravljenost, ki se je ozirala na vse mogoče, dajala nadomestke in sklepala kompromise, ki jih je seveda pojačevalo zastopstvo manjšin v vseh olblastvih. Do vojne leta 1914. je bil pa sicer za to redko dan pogoj: Večina političnih naziranj je bila razdeljena ipo vsej deželi in se ni ustavljala ob jezikovni meji. Tem ostreje pa so se zadevala nasprotstva pri nemško govorečih in Romanih v vojni, in ugotovili so resno jarek, ki deli Ob jezikovni meji Švicarje v dva tabora, l oda trajno le ni mogel nihče prezreti, da so izhajale pritožbe na obeh straneh v prvi vrsti iz sentimentalne potrebe po dejavnosti naroda, ki je bil v odločilnem boju nevtralen. Vsa jeza razočaranja zaradi grozečega razpada Evrope se je morala obrniti navznoter, in medtem ko je onstran divjalo orožje, se je bil v Švici boj med evropskimi kulturami s strastjo peresa. Prav tako je moralo priti, da so nasledki vojne Romane in nemško govoreče v obrambo njihovih skupnih koristi spet tesneje strnili, in da so oboji kmalu spet z zbujeno pazljivostjo spoznavali prednosti švicarstva. Toda nacionalizem se ne u jema z bistvom švicarskega naroda. Njegova prednost in 'posebnost ostane, da je sredi brezmiselno razburjene Evrope spolnjeval svoj namen, držati v vrsti pripadnike treh velikih jezikov in različnih kultur ter jim dati, da tako rekoč vsak dan v novi pripravljenosti sklepajo svobodno zvezo, ki je ne morejo omajati še tako velike razlike. Mar je samo majhnost dežele vzrok, da se ni posrečilo povsod ? Opazovalec Slovenščina pri železnici mano je, da naša železniška uprava slovenščine nic preveč ne upošteva, tako beremo v »Sloveniji«. Ce gre za gole napise na postajah, to še ai tako hudo, saj se nanje prav redko kdo ozre. Tongo razburjenja pa doživlja naše potujoče iz-obraženstvo, ko mora poslušati napačno izklica-vanje imen naših postaj. Takoj iiz početka! naglasom, da teh grehov preprostim vlakovnim sprevodnikom ne smerno niti najmanj zamer jati. Prebrati znajo ime vsake postaje pač točno. .Ali kadar ga glasno izkličcjo, jim vsako manj navadno ime uide vselej le z nepravilnim poudarkom. Naj navedem nekaj primerov. Na kamniški progi iti izgovarjajo Duplice namesto Duplice, na Dolenjcem toplice namesto Toplice. Na kočevski progi shsis pokvarjene naglase, kar pri štirih zaporednih postajah od Dobrči pol j do Žlebiča. Sprevodniki tudi niso poučeni, da imajo dolenjske Ponikve cisto drugačen naglas ko štajerska Ponikva. Radeče pri Zidlanem mostu in Rateče-Planica, te dve postaji imata poudarek pač na prvem zlogu, silno te pa zaboli v ušesih, ko slišiš, kako .se redno z istim naglasom izklicuje tudi postaja Gorenja vas - hoteče. Naj bo teh žalostnih primerov dovolj. Ugotoviti moram v splošnem tole: Ker se godi to mrcvarjenje že dolga leta. za marsikateri kraj že sami domačini več ne vedo, kako naj ga »oglašaj o. in tako gre stvar naprej v veliko škodo ®*a poa^sa- VseSa tega pa je kriva železniška uprava. la namreč kljub ponovnim opozorilom se m spoznala, potrebe, da bi se v redni h tečajih za sprevodnike posvetita vsaj po ena ara na leto pravilnemu izklicevanju postaj ter bi se vendar že napravil tem neljubim zmedam ko-nec- Dr. Jože Rus. Gospodarski položaj Slovenije Po pravkar objavljenih podatkih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani kaže statistika o gibanju pridobitnih obratov tako končno sliko žit I. 1938., da je zaznamovati v pbrtu 4)1 novih obratov prirastka, v trgovini 311 prirastka v gostinstvu prav tako 101 novih obratov prirastka, le industrija zaznamuje končno številko 6 odjavljenih obratov. Relativno naj večji prirastek kažejo trgovski obrati, vendar pa. je pri tem prirastku upoštevati, da gre v glavnem le za manjše trgovine, za katere niso potrebna večja denarna sredstva. V splošnem se kaže, da je v zadnjem četrtletju prirastek v vseh štirih, zgoraj naštetih panogah, dosti manjši akor v prvih treh četrtletjih, kar mora imeti SVOJ vzrok v splošnem gospodarskem položaju in ne more bitu samo sezonski pojav. Opazovalca našega gospodarskega položaia n zadnjih_ letih ne more začuditi dejstvo da jkvže industrija sest odjavljenih obratov, upoštevaje gubanje v vsem preteklem letu. NajzanimSle pr, tem je da je samo v zadnjem četrtletju zaznamovat. 10 odjav ki jih 4 prijave v istem četr -Mju ne morejo odtehtati. Vprašanje razvoja industrije v Sloveniji je tako stopilo v akutno razdobje. Nazadovanje, ki se je doz,daj relativno ka zalo v pospešenem ustanavljanju, industrijskih Podjetij v ostalih delih države, se kaže tudi absolutno v od javah obratov v Sloveniji. Vendar je upoštevati važno dejstvo, da se kaže še vedno do-d zanimanja za snovanje novih industrijskih .'atov v Sloveniji, da pa so bile številne prošnjo negativno rešene. Ves postopek po seda j ve-•Javnih zakonitih določilih je namreč tak, da se '^ore vsaka prošnja za ustanovitev nove industri-1° v Sloveniji kot izrazito obmejni pokrajini, negativno rešiti.'Navajajo se sicer kot ovire razvoju udi visoke občinske in banovinske doklade v Slo-vemji, kr silijo ze »tare.industrije v naših krajih. čin ^ r»rldp?a|0l-SV^ ■ a^ova'^®ča iz mestnih občin v podeželske kraje, nekatere pa celo v notranjo* države,^ k, jim nudi vse pidno nrednos i s posebno olajšano možnostjo lažj£ konkTrZj Ž n,-kaj dobro voljo b, se delniških družb, od teh pa. v Sloveniji niti ena. Poglobitev ljubljanske postaje ^ O tem vprašanju piše »Trgovski list« dne januarja t. 1. Sicer so našim bralcem te stvari ze znane. Vendar pa so prav v teh dneh spet dovolj stvarne in pereče. Saj se baje priprav. llaJ«_ samouprave, in prav vprašanje ljubljanske železniške postaje spada med tista, ki nazorno in zgovorno kažejo, da je treba napraviti centralizmu konec prav povsod — ali pa bo ■Slovenija popolnoma propadla. Res, prav nikjer se ni obnese) centralizem — za nas. In popolna finančna samouprava je edini izhod. Ur. Časopisi poročajo, da §o se dela za ureditev kolodvorov v Sarajevu, Skoplju in Blegradu že pričela. Modernizacija teh postaj je zamišljena zelo na široko in bo samo preureditev sarajevske postaje veljala okoli 400 milijonov dinarjev. Modernizacija skopi janske postaje bo še dražja, še vedno pa ne bo tako draga, kot preureditev beograjske postaje. 1 udi o modernizaciji ljubljanske postaje se je pri. nas mnogo govorilo — pred dvema letoma. Na jiub jamskem velesejmu je bil celo razstavljen načrt, kako naj bi se izvedla poglobitev ljubljan-., ve postaje, ludi členi vladi so si ogledali ta Ido/ U\ R*'tzn?hi, da je poglobit veni načrt naj-x‘ iJc ■ ’n zatc> rudi najcenejši. Bile so tudi bitvp !?ll1s'{1.cne vesti, da se bo začela misel poglo-zlw; ;i.U£ JansH postaje polagoma uresničevati, vol i n« ? n os tal ta optimizem, ko je bila imenovanja. S Cija Za Rreidevanje tega vpra- Dejunsko pa je vsa stvar kljub >ptunizmu zaspala in vse kaže, Ja s ji obit ve ljubljanske postaje natanč enkr^t^f .R,e(' dvema letoma. Zgodilo se je spet enkrat to, kar se je dogodilo že toliko in'tolikokrat Najprej smo se močno zagnali z zahtevo po poglobitvi ljubljanske postaje, na vse načine dokazali utemeljenost te zahteve, ko pa je prišlo na to, da bi se morala vsa zadeva začeli izvajaii, ko bi bilo treba pripraviti denar, pa je vsa zadeva zaspala. In zopet smo tam, kjer smo bili. Ljubljansko kolodvorsko vprašanje je staro še pol stoletja, Menimo, da ta. njegova častitljiva vsemu temu smo glede po-atančno tam, kjer starost že sama opravičuje, da se začne to vprašanje reševati. Pa tudi ne glede na samo starost vprašanja silii še bolj vsakdanja zadrega, ki nastaja zaradi nerešenega ljubijanskega postajnega vprašanja, da se to vprašanje vendar kedaj uredi. In ker ga ni mogoče drugače urediti, kot s poglobitvijo, je seveda treba postajo poglobiti. Ljubljana je dobila postajo še v čaisu, ko se doli na jugu o železnicah niti še ni govorikx Čeprav je bila Ljubljana že takrat močno gospodar- sko središče, vendar pa je jasno, da nekdanja ljubljanska postaja za sedanjo Ljubljano ne more zadostovati. Če kje, potem je treba preurediti postajo v Ljubljani. i Nikakor ne zavidamo Sarajevu ali Skoplju, če dobita še lepše postaje. Toda vse ob svojem času •n vse po vrstnem redu. Ljubljanska postafa je mu starejša, ljubljanska železniška direkcija za železnico najbolj aktivna, poleg tega ima pa ljubljanska postaja največ prometa, a tudi Ljubljana sama je še vedno močnejše gospodarsko središče ko Sarajevo ali Skoplje. Sami razlogi, ki jasno govore, da gre ljubljanskemu postajnemu vprašanju prvenstvo rešitve. Kljub temu pa je za preureditev sarajevske in skopi janske postaje denar na razpolago, za preureditev ljubljanske pa ne. Ali naj k tej neizpodbitni konstataciji napišemo še komentar? Žalostno je, kako malo razumevanja je za potrebe Slovenije in njene prestolnice. Tem bolj žalostno, ker se od te Slovenije zahteva zelo mnogo. Slovenija je doslej vsa ta pričakovanja še vedno izpolnila, pa čeprav je bila tako mnogokrat razočarana. Toda od samih razočaranj Slovenija ne more živeti, in to bi morali enkrat spoznati vsi odločujoči čini tel ji! Vir centralizma »Samouprava« piše: V srbskem delu našega naroda federalistične stranke sploh nikoli ni bilo in je tudi danes ni. Še več, ni bilo niti posameznikov, ki hi bili zastopali federalistični program. Izjemo dela edino slavna Črna gora,, kjer misli neka skupina nekdanjih ministrov in dostojanstvenikov, da je z zedinjenjem oškodovana, in je zaradi tega imela za svoj program federalistično ureditev države, to je samostojno Črno goro. Kar sc tiče tistih posameznikov, ne bomo zgubljali časa z njimi, saj je splošno znano, da so tudi med Srbi bili taki, ki so zahtevali zvezno ureditev države, in bilo je za časa Živkoviča in Sr,skica tudi nekaj sodnih kazenskih pravd, ki so tako rekoč to uradno potrdiile. Sicer pa ima v glavnem seveda »Samouprava« prav. Čemu bi se tudi Srbi gnali za federacijo, ko je pa njih glavno mesto tudi prestolnica države, ko torej dejansko sami iiz Belgrada upravljajo svoje stvari, a ko obenem upravlja Belgrad tudi vso državo. Imajo torej zase dobro stran centralizma in federalizma, medtem ko so jim slabe prihranjene. Pomanjkanje smisla za zvezno državo med Srbi je torej res lahko razumljivo. Posebnost hrvaškega vprašanja »Samouprava« je prinesla 27. m. m. sestavek: »Naša javnost in politika g. Mačka«. V njem je nekaj odstavkov, glede katerih hi 'bilo škoda, če bi čim več ljudi ne zvedelo zanje. Tako na primer pripoveduje, da si del jugo,slovenske javnosti razlaga dr. Mačkovo abstinenco zgolj kot njegovo nesposobnost za aktivno politično delo, njegovo opozicionalstvo pa kot nasledek dejstva, da je laže biti v opozicija kakor na vladi. Vsekako si torej ta del jugoslovenske javnosti Eredstavljai stvar čudovito preprosto: sladek je ruk opozicije, a grenak je kruh oblasti. In dr. Maček se je odločil seveda za sladki del, grenkega pa prepustil drugim, da se ukvarjajo z njim. Kaj pa pravi drugi del jugoslovenske javnosti? Tole: la del meni, da je g. Maček največji nasprotnik Jugoslavije. Ta del opira svoje prepričanje na številne protijugoslovanske izjave g. Mačka. Sicer pa je prepričanje jugoslovenske javnosti glede dr. Mačka takole: Samo izjemoma se najde kdo, ki verjame, da je dr. Maček sicer j ugoslovensko usmerjen. V hrvaškem delu jugoslovenske javnosti je ljudstvo vznemirjeno zaradi take politike dr. Mačka, ker ne odgovarja prizadevam 93 % Hrvatov. Ostali del jugoslovenske javnosti je zaradi dr. Mačkove protijugoslovanske politike še bolj vznemirjen. Po teli besedah bi torej prav za prav odklanjali dr. Mačka in njegovo politiko vsi tisti, ki so ga pred dobrim mesecem volili, pa še nekaj čez. er pa misli »Samouprava«, da se v tem primeru ni treba razburjati, in sicer zaradi tegai ne, A.1' T g. Maček nedosleden, do nedoslednost da 'dokazujejo najbolj njegove izjave, ko je ob neki L11.1.,1 .lzslf0.v petin tujih listih petero popolnoma različnih izjav. V enem listu je zahteval federacijo, v drugem konfederacijo, v tretjem osebno -■J V četrtem realno unijo, v petem svobodno Hrvaško. Tudi ni res, da bi Hrvatje mislili isto, kar misli dr. Maček. Hrvatje sploh niso glasovali za dr. Mačka, ampak da rešijo svoje življenje. Zato dr. Maček tudi, ni pooblaščen, da bi govoril v njihovem imenu. Konec sestavka pa moramo navesti dobesedno: Šele, ko bo kedaj rešeno to vprašanje, se bo moglo začeti reševati hrvaško vprašanje. Zdaj to ni izvedljivo. Prvič: ketr g. Maček misli eno, a hrvaška javnost drugo. Drugič: tudi če bi g. Maček rešil hrvaško vprašanje, je vprašanje, če bi bila s to rešitvijo zadovoljna hrvaška javnost. To tem bolj, ker nas skušnja uči, da je ta javnost preklicala že marsikaj, kar so njena voditelji naredili v njenem imenu. To pa ne pomeni, da je javnost spremenila svoje mnenje, ampak da voditelji niso spolnili pravega prizadevanja te javnosti. Zato je treba, da se najprej g. Maček sporazume z željami ,n prizadevam! svojih prisiljenih volilcev! To teh besedah je dvomljivo, da bi bili Hrvatje zadovoljni, če bi dr. Maček rešil hrvaško vprašanje. Kajti naj,brž Je taka, hrvaška posT- Pn ,V hHf rS “7‘nfrie s», sploh nikoli ne rnši. vol« rl rešilo, bi menda Hrvatje brž zahte- vali, da se vse povrne v prejšnje stanje. Najboljše šivalne stroje ADLER za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri PETHINC LJUBLJANA za vodo. blizu PreScrnov. spomenika Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen Zvezna država demokracij? Angleški časnikar VVickham Steed, znan prijatelj Čehov, bojevnik za misel človečnosti in tlcmo-kracije, napoveduje knjigo mladega amerikan-skega pisatelja, ki je dolga leta opazoval, kako so izdajali misel zveze narodov in pa, kako je ženevska naprava dosledno zmeraj odpovedala. V njigi t>° primerjal stališče Zedinjenih držav, Vehke Britanije in drugih demokracij s stanjem, v katerem se je nahajalo 13 držav, ki so potem postale ameriška unija, ko je morala. Anglija priznati njihno neodvisnost. Teh 13 držav, prejšnjih angleških naselbin, se je združilo v »prijateljski zvezi«. Toda vsaka izmed njih je obdržala svojo posebno suverenost nad oboroženo silo in glede davčnih in gospodarskih pogodb. Uspeli je 'bila zmešnjava, in prišlo bi bilo do poloma, če bi se ne bila ustanovila zvezna država z zvezno ustavo. Ameriški pisatelj vabi zategadelj Veliko Britanijo in njene dominione, hkratu z Zedinjenimi državami, Francijo, Belgijo, Švico, Holandsko in skandinavskimi državami, naj se uče iz tega zgleda in naj sklenejo ne zvezo neodvisnih držav, ampak zvezo na federativni podstavi, v kateri bi se zlile najvažnejše sestavine posameznih suverenosti zaradi samoobrambe in rešitve človeške svobode. Če ostanejo še nadalje ločene, tedaj bo ena za drugo podlegla vojaškim diktaturam. Združene pa in navdušene za skupni namen bodo imele tolikšno moč, da se bodo protiljudski sestavi zrušili eden za drugim. Lepe so te misli Amerikanca, in mislimo, da ga ni res omikanega človeka, ki bi jih ne bil v tej ali podobni obliki tudi že mislil in ki bi kedaj ne bil sanjal ob njih. A nikoli še doslej niso mogle (predreti zidu, ki ga jim je postavila sebičnost nekaterih in omejenost drugih. Toda — ali ni more-biti prav današnji čas dano tistim, ki gledajo naprej in navzgor, da se lotijo dela? Stiska je dames huda, dušna morebiti še večja, kakor tvarna. A v taktih časih čakajo ljudje, čakajo narodi preroka, da jim pove odrešilno besedo. Gotovo, v teh časih tehnike bo moral tak prerok govoriti drugače, kakor so govorili preroki v davnih dneh, če naj bo njegova beseda razumljiva in razločna vsakemu. V tem, da bo našel ubrani zven, bo pač njegova veličina in poroštvo njegove zmage. In če kdo, zlasti mali narodi čakajo željno, v hrepenenju so odprte njihove oči na Zahod. Internac'onalnost nncionalizma Švicarski dnevnik »National - Zeitung« piše o internacionalnosti nacionalizma. V prizadevanju, revolucionirati svet, je postala kominterna skoraj nevidna, nadomestila pa jo je nacinterna. Angleži niso dolgo hoteli verjeti v njen obstoj, in res je na prvi pogled1 popolnoma neverjetno, da bi po-udarjano nacionalistično gibanje moglo' delati internacionalo. Pa tudi sicer se zdi nemogoče, da bo nacionalistična država pomagala nacionalizmom v drugih državah na krmilo, ker se mora vendar en nacionalizem zadevati ob drugega. To pa je zmota, ki jo dela besedna umetnost. Kes, da, napet nacionalizem na sebi nii posebno, pripraven, da živi z drugimi v skladnosti. I oda nacinteriii niti ni za oblast res ljudskih in narodnih vlad, ampak za pospeševanje enakomiselnih moških zvez. Italijanski sestanek o p’emenskem vprašanju na Balkanu V »Istri« beremo: Odkar se jc sprožil tudi v Italiji po zgledu Nemčije židovski problem, izhaja v Rimu polmesečnik, !ki nosi naslov »La d i f esa de 1 la r a z z a« (Zaščita rase). Dodatek k naslovu se glasi: »Znanost, dokumentacija, polemika, vprašanja«. Revijo urejuje I elesio Interlandi, v redakcijskem odboru pa so profesor dr. Guido Landra, prof. dr. Lidio Cipriani, d.r. Leone Franz (?), dr. Marcello Ricci in dr. Lino Busiingo. Spričo takega odbora bi človek pričakoval tudi primerno vsebino. Toda časopis prinaša v glavnem ponatiske že znanih slik ali fotomontaž o Židih ter manjše članice, ki nimajo z rasni:m problemom prave zveze. Prva letošnja številka (z dne 5. januarja 1939) pa je prinesla na prvi istrani zanimivo karto, ki bo zanimala tudi naše bralce. Karta predstavlja Sredozemelj-sko morje. Ozemlje, ki ga obdaja, je barvano v štirih barvah. Bela barva prikazuje ozemlje, kjer biva izključno samo italijanska rasa. V tej barvii je narisana vsa Italija, poleg tega pa še Korzika, južni del Švice in vzhodni del Južne Francije ter na vzhodu Notranjska, Gorski Kotar, Hrvaško Primorje in Dalmacija. Ozemlje, 'kjer je italijanska rasa močno zastopana, je svetlosivo. Tako ozemlje je v Libiji dn Tunisu ter v srednjem delu Južne Francije in ob dokaj širokem pasu onstran Velebita. Temnasivo pa je ozemlje, kjer je italijanska rasa sploh prisotna. V tej barvi obdaja šiirok pas vso ostalo obal Sredoizemeljskega morja v Španiji in na Balkanu, pa tudi na maloazijski in na afriški obali. Ob afriški obali je ta pas celo veliko širši kakor je povprečna širina italijanskega polotoka. Značilno pa je, da je tudi zahodni del Južne Francije naslikan v tej barvi, tako da sega ozemlje z italijanskim plemenom prav do Atlantskega oceana. Drugo ozemlje je črno pobarvano. Zanimiv članek o plemenih je objavil tudi neki Valerio Giorgi v tržaškem »Piccolo della Seira« od 19. januarja 1.1. Tam se bavi namreč z izvirom balkanskih narodov, zlasti z vprašanjem dinarskega plemena. Pri svojiih izvajanjih se sklicuje na pričanje »nekega Srba arijske rase, to se pravi s plavimi lasmi in modrimi očmi«. Po pisčevern mnenju so namreč pravi Srbi plavolasi in modrooki, kolikor ne gre za »mestice«, ki so nastali po mešanju s črno raso (!). Ta črna rasa je sedanja »dinarska rasa«. Pisec nam ve celo povedati, odkod so prišli ti črnci, »negroidi« na Balkan. Prišli so namreč iz Hindostana. Pripeljal pa jih je na Balkan sam Aleksander Veliki. Po njegovi zaslugi so prišle torej v 4. stoletju pred Kristusom na Balkan žene iz hindujskega plemena in moški iz najnižje indijske rase »parijev«. Potomci teh Indijcev najnižje vrste so sedanji Cigani, Cincarji, Vlahi, Merlaki in Uskoki. Na la izvir »dinarske rase« spomin ja po avtorjevem mnenju tudi ime »Črna gora«, češ da se je prvotno glasilo »Črnoj gora«, kar prevede on v »Monfe dei Čer 110 j«, to je v goro nekega črnskega plemena, k.i je nosilo to ime in ki je dalo Srbiji pozneje dvanajst kraljev ,in dva carja. Ne maram tu niti naštevati vseih slabih lastnosti, ki jih pripisuje člankar potomcem teh črncev, in tudi nočemo pobijati njegovih »znanstvenih« ugotovitev. Svetovali bi mu samo, naj si izbere bol j hvaležno polje za podobna razmotrivanja .. . P. P. Nov slovar Slovar bo zmeraj poglavitni posredovalec za tuji jezik, najbolj neposredna pot do njega. Tudi tistemu, ki tuji jezik že dobro pozna, bo dober slovar vselej in stalen svetovalec v dvomili. Kajti vsakdo ve, ki ima opraviti praktično s tujim jezikom, kolikokrat bo navzlic približno jasni predstavi o vsebini in smislu tuje besede vendarle v zadregi, če mu bo treba najti in povedati zanjo primerno in odgovarjajočo domačo besedo. Pred kratkim je izšel v »Zbirki žepnih slovarjev in učbenikov« v založbi Jugoslovanske knjigarne »Nemško-slovenski slovar«, ki ga je sestavil dr. France Tomšič. Slovar je izšel v pripravni in prikupni žepni obliki na 760 straneh. Že oblika, kaže, da ima slovar predvsem namen, služiti praktičnim potrebam. Besedišče pa je vendar tako bogato, da se bo z njim lahko vsak bralec prebil tudi skozi težja nemška besedila. Poskusi z njim so nam pokazali, da upošteva v precejšnji meri tehnično izrazoslovje, nekaj, kar je bilo pri dosedanjih slovarjih le prerado potisnjeno bolj v stran. Prilagojen je tudi novemu pravopisu, kar njeffovo vrednost še zvišuje. H koncu nekaj opazk in nasvetov. Pri prihodnji izdaji, ki jo bo slovar gotovo kmalu učakal, bi bilo želeti, da se izogne nepotrebnim jugoslovenizmom, kakor »smatrati« in drugim.. Res je sicer, da ima nekatere tudi se »S livenski pravopis« Breznika in Ramovša, a vendar je prav tako res, da kaže pravopis po navadi z enača jem tudi na. pravilno slovensko besedo. Besedo terišče ima slovar na primer sploh samo v neslovenski obliki (torišče). Sploh bi bUo dobro, če bi sc naši slova.rni.ki izogibali besed, ki so bile ljudski govorici od nekdaj tuje^ ki so ji tuje tudi danes, besed, ki jih je uvedla žurnaljščina v naš jezik in ki se jih vsaj skrbni pisatelji izogibljejo. Sem spadajo tudi tujke, tuje kljub navidezni domači obleki, kakor na primer »kurjeoko«. »Kurje oko« je namreč popolnoma brezmiseln dobesedni prevod nemške besede »Hiihnerauge«, ki pa nima z očesom naše koristne domače perjadi prav nobene zveze, ampak je nastala iz Hiirnauge Homaitge, kar fiziologično pravilno označuje pojav roženotrdega izrastka na koži. »Kurje oko« se je sicer že res zarilo globoko v našo, govorico, bol j kakor marsikateremu bedna tvorba, ki se tako nesrečno oznanjenj uje s to besedo. Zato se je pač vsaj za zdaj vsak slovar težko popolnoma ogne. Vsekakor bi pa moral imeti poleg nje in: na prvem mestu domačo besedo. V našem primeni Jem bolj, ker jo preprosto ljudstvo še zmeraj uporablja. v Slovar bi tudi pridobil, če bi besede naglasa!. Ne morebiti samo zaradi tujčev, četudi bo vsak od njih naglas hudo pogrešal. Tudi domačemu člo- veku bi 'bilo ustreženo z njim. To pa zaradi tega, ker se pod tujimi vplivi zgublja čut za pravi slovenski naglas. Kajti tudi ta je eno izmed bogastev našega jezika, saj mu daje tisti muzikalni ritem, kakor ga nima razen ruščine noben slovanski jezik, in tudi od drugih le malo! Mali zapiski Dvajsetletnicči smrti Ivana Cankarja K svoječasnima sestavkoma pod tem naslovom poročamo z zadoščenjem, da je dvajsetletnico Cankarjeve telesne smrti dodatno slavilo »Slavistično društvo« v Ljubljani s predavanjem prof. dr. Slodnjaka in recitacijo Cankarjevih del po členu Narodnega gledališča v Ljubljani Cirilu Debevcu. Prav tako je proslavilo Cankarjev spomin Narodno gledališče v Ljubljani z odkritjen* Cankarjeve sohe, delo akad. kiparja Nikolaja Pil1-, nata, s posebno spominsko akademijo in novo uprizoritvijo Cankarjevih »Hlapcev« v okviril spominskega tedna, v katerem bodo uprizorjena v ljubljanski drami sama slovenska dela, obenent pa bo v tem času gostovala ljubljanska drama s »Hlapci« v Mariboru, mariborsko »Narodno gledališče« pa z uprizoritvijo Cankarjevega »Kralj?* na Betajnovi« v Ljubljani. Poglavje iz samopreskrbe Nemci bi hoteli vse stvari, za katere nimajo surovin doma, izdelovati umetno. Ker nimajo n«, primer kavčuka, ki se dobi le iz nekaterih dreves tropskih krajev, so tudi tega začeli tako izdelovati. Tak kavčuk imenujejo buno. 1000 kg naravnega gumija velja danes v Hamburgu 900 mark, še pred dobrim pol leta pa je veljal celo sam« 700 mark. Za izdelavo, iste množine umetnega gumija pa je treba samo električne energije 40.00(1' kilovatnih ur. Ker pa stane v Nemčiji kilovatna ura 7 pfenigov, ki se oddaja velikim odjemalcem po 9 pfenigov, stanejo torej samo lastni stroški električne energije za 1000 kg umetnega gumija 2800 mark, za velike odjemalce pa še celo 3000 mark, torej tri- do štirikrat toli.koi, kolikor je ves izdelek vreden. Seveda pa. to še niso vsi stroški, zlasti niso sploh upoštevani stroški za surovine Znamenje časa Po nemških časnikih posnemamo, da se je v zadnjih treh mesecih preteklega leta zanimanje črtajočega občinstva za Hitlerjevo knjigo »Moj boj« tako povečalo, da so ,si nekatere newyorške javne knjižnice morale nabaviti štev:ilne nove izvode te knjige. Tako je nakupila knjižnica »New-york Public Library« zase in za svojo podružnico v Brooklynu 50 novih zvezkov. V seznamu najpogosteje izposojanih kn jig je bila Hitlerjeva knjiga v začetku I. 1938. na dvajsetem mestu, v decembru 1938 pa že na petem mestu. 1 'I Brezmiselno početje »Trgovski list« ugotavlja v uvodniku pod naslovom »Razumljivo razočaranje«: Na mnogih zborovanjih je bilo že slišati, da nočejo ljudje nič več slišati o resolucijah, ne o anketah in ne o konferencah. Ne sicer zato, ker bi menili, da so resolucije, ankete in konference nepotrebne, temveč ker so prišli do prepričanja, da vse to nič ne pomaga in da se bo še nadalje delalo po starem načinu-Izkušnje so ljudi izučile, da so skoraj vse ankete in konference le lepe dekoracije, tla pa se nihče na nasledke teh anket in konferenc ne ozira, temveč dela vsak še nadalje kakor se mu pač zljubi. Za nas je ta ugotovitev važna, ker priča, da se e vendar začelo povsod zbujati prepričanje, kako brez koristi in zaradi tega. tudi brez smisla je bila pot, ki smo jo doslej hodili. Vprašanje odgovornosti Ob osemdesetletnici Viljema 11., nekdaj nemškega cesarja, piše švicarski dnevnik »Basler Nachricliten«: Monarhije, kakor je bila nemška, ki niso niti popolnoma absolutne niti popolnoma ustavne, imajo svoj posebni zgodovinski stiil: če se konča dobro, tedaj je vladar, če slabo, je dežela predmet zgodovinske povesti. Drugo Lampretovo predavanje v Celju Po prvem predavanju župnika Lampreta, ki jc govoril o (varni podobi današnjega k metai, sledi '15. februarja ob osmih zvečer drugo predavanje, kjer bo govoril o duhovni podobi slovenskega kmeta. i Darujte za tiskovni- skind „S oven ie“ Prepričane Slovence, ki jiin je slovenstvo zapoved vesti in nravnosti, prosimo, da podprejo ra/širjevanje čiste slovenske inisli s teni, du nakažejo primeren znesek za tiskovni skl o d ./ našega tednika »Slovenije«. t Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana.