Gustav Strniša: Pastirica.
Angelci božji mrežice iz belih oblačkov pleto, oanje looijo solnčece, ki draži Anko mlado.
Utrujenn Anka. pod lesko leži, a kraoica Liska uhaja d zelnik sosedoD, dektica s/n z angelci raja.
Angelček varuh pa, zanjo xkrbi. kravico sitjio zauraČn; Anica v sanjah se mu smeji: Liska z njive se Drača.
Pred brezooko zl&to piažna beži k Anki in gleda jo tiha; ko pastirica se prebudi prijazno v njo kraoica diha.