ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 - 433—447 433 B o j a n B a l k o v e c VPLIV VOLILNE ZAKONODAJE NA IZIDE PARLAMENTARNIH VOLITEV V NARODNO SKUPŠČINO LETA 1920 IN 1923* V času kraljevine SHS sta za volitve v narodno skupščino veljala dva vo­ lilna zakona. Prvi zakon je bil sprejet 2. 9. 1920 in je veljal le za volitve v kon- stituanto 28. novembra 1920. Drugi zakon pa je bil Zakon o izpremembah zakona, po katerem so se vršile volitve dne 28. novembra 1920, izglasovan v narodni skupščini 21. junija 1922. Ta zakon je bil osnova za volitve 1923, 1925 in 1927. Poglejmo si posamezne določbe obeh zakonov, ki so bistveno vplivale na rezultate volitev. Pri tem se bomo omejili le na način razdeljevanja mandatov in na razmerje med številom prebivalcev in poslancev. Posredno se bomo do­ taknili tudi problema velikosti volilnih okrožij. Zakon iz leta 1920 je uvedel splošno volilno pravico, vendar pa je potrebno poudariti, da je bila to le moška splošna volilna pravica. Kljub nekaterim za­ htevam ženske niso dobile volilne pravice.1 Starostna meja za aktivno volilno pravico je bila 21 let. V volilne imenike so vpisali vse, ki so do dneva, ko so začeli sestavljati imenike, dopolnili zahtevanih 21 let. Pogoj za vpis je bilo tudi državljanstvo Kraljevine SHS. Ker pa do takrat še ni bil sprejet zakon o držav­ ljanstvu, je moral volilni zakon opredeliti pojem državljanstva Kraljevine SHS. Državljani Kraljevine SHS so bili državljani Kraljevine Srbije in Kra­ ljevine Crne Gore pred 1. decembrom 1918 in tisti, ki so imeli državljanstvo v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, pripadništvo v Bosni in Hercegovini ali domovinsko pravico (pristojnost) v občinah v drugih deželah, ki so se združile v novo državo (do 1. decembra 1918). Kot državljane so smatrali tudi tiste »Slovane po plemenu in jeziku«, ki so se do začetka sestavljanja volilnih ime­ nikov stalno naselili v katerikoli občini v Kraljevini SHS (ruski emigranti). Volilne pravice niso imeli prebivalci, ki so imeli pravico do opcije v Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko. Prav tako niso imeli volilne pravice tisti, ki so se iz­ selili iz Makedonije pred novembrom 1915 in so bili turški podaniki. Aktivni oficirji in vojaki pod zastavo tudi niso imeli volilne pravice. Edini cenzus je bila določba o šestmesečnem bivanju v občini kot pogoju za vpis v volilni ime­ nik.2 Pasivno volilno pravico so imele osebe z aktivno volilno pravico, ki so bile starejše od 25 let. Pogoji so bili pismenost, državljanstvo in desetletna stalna naseljenost na ozemlju Kraljevine SHS. Omejitve so bile za uradnike, ki so lahko obdržali mandat ali pa službo. Policijski uradniki sploh niso smeli * Razprava je nastala na osnovi avtorjeve diplomske naloge, izdelane pod men­ torstvom prof. dr. M. Stiplovška. Za pomoč in nasvete pri nastanku razprave se zahva­ ljujem prof. dr. V. Meliku. -1 Glavni viri in literatura: Stenografske beleške privremenog narodnog predstavništva Kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca; Volilni red za Ustavotvorno skupščino Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; Zakon o izpremembah zakona, po katerem so se izvršile volitve dne 28. novembra 1920; Statistički pregled izbora narodnih poslanika za Ustavotvornu skupštinu Kraljevine SHS, izvršenih na dan 28. novembra 1920. godine; Laza Kostić: Statistika izbora na­ rodnih poslanika Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca održanih 18. 3. 1923; (Prispevki za zgodo­ vino delavskega gibanja 1962/1) ; V. Melik : Izidi volitev v konstituanto leta 1920 ; B. Gligorijević : Parlament i političke stranke u Jugoslaviji 1919—1929. — Posebej o ženski volilni pravici: Gligo­ rijević str. 69, Stenografske beleške V, str. 61 (govor J. Hohnjeca). 2 Volilni red, člen 9, 10, 20; vojaki pod zastavo so imeli volilno pravico, le izrabiti je niso smeli. 434 в - BALKOVEC : VPLIV VOLILNE ZAKONODAJE NA IZIDE . . . kandidirati, sodniki pa niso smeli kandidirati v okrožju, kjer so službovali. Ministri in profesorji pravne fakultete so lahko obdržali mandat in službo.3 Osnovne volilne enote so bila okrožja. Ta pa niso bila povsod enako ve­ lika. V delih, ki so spadali pred 1. decembrom 1918 v Avstro-Ogrsko, so bila okrožja večja, v ostalih pa manjša. Država je bila razdeljena na 56 okrožij. Srbija je bila razdeljena na 18 volilnih okrožij, Kosovo, Metohija in Sandžak na 5 okrožij, Makedonija na 7, Bosna in Hercegovina na 6, Crna Gora v me­ jah pred balkanskimi vojnami je bila eno okrožje, Dalmacija je imela 2 okrož­ ji, Hrvatska-Slavonija 9, Vojvodina (točneje Banat, Bačka, Baranja) 5 in Slo­ venija 3. Tako je bilo v delih, ki so spadali v Avstro-Ogrsko, skupno 25 okro­ žij, v Srbiji, na Kosovu, v Makedoniji in Črni Gori pa 31. Volilna okrožja so bila v Srbiji, na Kosovu, v Makedoniji in Črni Gori z nekaj izjemami enaka upravnim okrožjem. Izjeme so bila upravna okrožja Prijepolje, Berane, Pljev- lja in Bijelo Polje, ki so bila skupaj eno volilno okrožje. Prav tako sta upravni okrožji Zvečane in Raška sestavljali eno volilno okrožje. Na Hrvatskem in v Slavoniji so bila volilna okrožja enaka županijam. Međimurje je bilo pridru­ ženo županiji Varaždin, Istra pa Reško-modruški županiji. V Bosni in Herce­ govini so bila volilna okrožja enaka upravnim. V Sloveniji, Vojvodini in Dal­ maciji so meje volilnih okrožij naslonili na meje sodnih okrožij. Območje okrožnih sodišč Kotor, Dubrovnik in Split je bilo eno volilno okrožje, drugo pa območje okrožnih sodišč Zadar in Šibenik. Banat je bil razdeljen na dve volilni okrožji. Eno je bilo območje sodnega stola v Vel. Kikindi in sodnega stola v Vel. Bečkereku, drugo pa območje sodnih stolov v Pančevu in v Beli Crkvi. Bačka z Baranjo je bila razdeljena na tri volilna okrožja. Prvo je bilo na območju sodnega stola Novi Sad, drugo na območju sodnega stola Subo- tica. Področje Somborja in Baranje je bilo tretje okrožje. Območje okrožnega sodišča Maribor in Celje s Prekmurjem in delom Koroške je bilo eno okrožje. Drugo volilno okrožje v Sloveniji je bilo območje deželnega sodišča v Ljub­ ljani in okrožnega sodišča v Novem mestu, z Goriško in ostalim delom Koroške (zakon je bil sprejet pred koroškim plebiscitom in pogodbo v Rapallu!), tretje okrožje pa je bilo mesto Ljubljana.4 Največ debate v zvezi z zgornjo razdelit­ vijo je bilo zaradi delitve Vojvodine, pa tudi Slovenije, saj je npr. Milan Ko- run zahteval enotno volilno okrožje za Slovenijo.5 Precej hude krvi je bilo tudi zaradi Beograda, Zagreba in Ljubljane, ki so bila volilna okrožja zase in so vo­ lila več poslancev, kakor pa jim je šlo po številu prebivalcev: Beograd 6, Za­ greb 5, Ljubljana 4, imela pa bi pravico le na 3, 2, 1. Postavljale so se zahteve, da bi volila zase, ločena od okolice, še druga glavna mesta.6 Razmerje med številom prebivalcev v volilnem okrožju in enim poslancem je bilo 1:30000, na vsakih 30.000 prebivalcev je prišel en mandat, na ostanek nad 17.000 pa še dodaten mandat. Vlada je bila v predlogu zakona predlagala razmerje 1:40000, opozicija v Začasnem narodnem predstavništvu pa 1:20000. Vlada in opozicija sta se srečali na sredini. Za ugotavljanje števila prebivalcev so bili merodajni rezultati popisa prebivalcev leta 1910.7 Poslanski mandati so se delili na navadne in kvalificirane. Za kvalificirane mandate je bil pogoj, da so kandidati končali fakulteto ali kakšno drugo višjo strokovno šolo v rangu fakultete. 14. člen volilnega zakona pravi: »Volilna okrožja, ki volijo več nego 4 poslance s splošnimi pogoji, morajo imeti na kan­ didatnih listah toliko kandidatov s temi posebnimi pogoji, kolikorkrat se na­ haja število štiri v številu poslancev s splošnimi pogoji, ki jih volijo ta okrož­ ja.« Državni odbor, ki je 6. oktobra 1920 predpisal razdelitev števila poslanskih 3 volilni red, člen 15 in 17. 4 Isto, člen 4. 5 Stenografske beleške V, str. 19 (govor M. Koruna). 6 Pri izdelavi volilnega zakona so se opirali na srbski volilni zakon iz leta 1890. Ta je me­ sta izločil iz vaške okolice. Vzrok tej ločitvi je bila bojazen, da bi kmečki volilci v enotnem okrožju preglasovali mestne. 7 Stenograf ske beleške V, str. 27 ss (razprava o 5. členu). ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 3 435 mest, je to formulacijo realiziral tako, da je s štiri delil celotno število poslan­ cev in tako (ne)hote povečal število kvalificiranih mandatov . K a n d i d a t n o listo je lahko v voli lnem okrožju vložilo 100 podpisanih volil- cev. Na listi so moral i biti najprej navedeni kandidat i za poslanska mesta s splošnimi pogoji, na to pa kandidat i za poslance s posebnimi pogoji in za sled­ nje še njihovi namestnik i . Obeh v r s t poslanskih k a n d i d a t o v je moralo biti to­ liko, kot j ih je dotično okrožje volilo. Za konec tega kra tkega pr ikaza volilnega zakona si poglejmo še element, ki je najbolj vplival na rezultate, to je, način razdel jevanja m a n d a t o v . Delili so j ih po Hare jevem sistemu, posebej za n a v a d n a in posebej za kvalificirana mesta. 8 Za pr imer si oglejmo rezul tate v voli lnem okrožju Ljubl jana—Novo mesto. To okrožje je volilo 15 poslancev, 12 z navadnimi pogoji in 3 s poseb­ nimi. Posamezne volilne liste so dobile naslednje število glasov: (SLS) klerikalci 28.268 (NSS) kmetijci 15.641 (SKS) demokrati 4.500 (JDS) komunisti 9.142 (KPJ) narodni socialisti 2.633 (JSDS) socialdemokrati 7.134 Skupno število oddanih glasov (67.318) delimo z 12 (toliko je n a v a d n i h mandatov) in dobimo količnik (67.318 : 12 = 5610). N a t o delimo število glasov posameznih list s količnikom : klerikalci 28.268 : 5610 = 5 + ostanek 218 kmetijci 15.641 : 5610 = 2 + ostanek 4421 komunisti 9.142 :5610 = 1 + ostanek 3532 socialdemokrati 7.134 :5610 = 1 + ostanek 1524 demokrati 4.500 :5610 = 0 + ostanek 4500 narodni socialisti 2.633 :5610 = 0 + ostanek 2633 Z deljenjem s količnikom smo razdelili 9 m a n d a t o v . Preostale m a n d a t e razdelimo tako, da upoštevamo ostanke, od največjega do najmanjšega. Tako dobijo en m a n d a t demokrat i (ostanek 4500), enega dodatnega kmetijci (osta­ nek 4421) in enega dodatnega komunist i (ostanek 3532). Na ta način smo raz­ delili vse n a v a d n e m a n d a t e . Na enak način razdelimo tudi 3 kvalificirane m a n d a t e . Te dobijo klerikalci, kmetijci in komunist i , vsak po enega. Količnik je bil tu 22.439 (67.318 : 3). Presegli so ga le klerikalci, kmetijci in komunist i pa so imeli največji ostanek. Od vseh 15 m a n d a t o v so torej dobili klerikalci 6 poslancev, kmetijci 4, komunist i 3, socialni demokrat i in demokrat i pa po enega. Kot smo že rekli, je zgoraj pr ikazani zakon veljal le za volitve v Konsti­ tuante . Za p a r l a m e n t a r n e volitve 1923, 1925 in 1927 je veljal spremenjen za­ kon. Ta je ohrani l volilna okrožja, kot so bila v zakonu iz leta 1920. P r a v tako so bile ohranjene volilne liste. Kljub temu, da je bil 31. januar ja 1921 izveden nov popis prebivalstva, je bil temelj za ugotavl janje števila prebivalcev v okrožjih še vedno popis iz leta 1910. Ženske so še vedno ostale brez volilne pravice. S p r e m e m b e so bile naslednje. Uvedli so sreske (mi bi rekli okrajne) kandidate . Vsak srez je moral imeti svojega kandidata (izjemoma dva sreza enega kandidata), srezov in sreskih kandidatov pa je moralo biti toliko, ko­ likor poslancev je volilo okrožje. Sreski kandidat i so moral i imeti namestnike . Nosilec liste v okrožju ni smel biti sreski kandidat in ni smel imeti namest­ nika. Na vsakih 40.000 prebivalcev v okrožju se je volil 1 poslanec (ostanek nad 25.000 je dajal dodaten mandat) , kar je pomenilo zmanjšanje števila po­ slancev. Kvalif iciranih poslancev ni bilo več. Odpadli so po prebivals tvu ne- 8 Volilni red, člen 80 (Harejev s i s tem). 436 В. BALKOVEC : VPLIV VOLILNE ZAKONODAJE NA IZIDE . . . zasluženi poslanci glavnih t r e h mest. S taros tna meja za pridobitev pasivne volilne pravice je bila prestavl jena s 25 na 30 let starosti, dodana pa je bila tudi zahteva po znanju službenega jezika (srbsko-hrvatsko-slovenski jezik). Nov je bil tudi način delitve mandatov, k a r je imelo poleg zvišanega razmerja (1:40000) največje posledice. Uveden je bil splošni količnik, ki ga lahko kot Ladislav Polič imenujemo izločilni (el iminatomi) količnik, saj je odločal, ali bo lista sodelovala pri delitvi m a n d a t o v ali ne. Količnik se je izračunaval tako, da se je število oddanih glasov v okrožju delilo s številom poslancev, ki j ih je to okrožje volilo, povečanim za eno. Pr i delitvi m a n d a t o v so nato sodelovale le liste, ki so dobile več glasov kot je znašal količnik. Do m a n d a t o v so lahko prišle šibkejše s t ranke le v okrožjih, kjer so volili več kot 6 oziroma 9 poslan­ cev. Ce je v okrožju, ki je volilo 6 in več poslancev, dobila več glasov kot je znašal količnik, le ena lista, je en m a n d a t pr ipadel najmočnejši med listami, ki niso dosegle količnika. Enako je bilo v okrožjih, ki so volila 9 in več poslancev in sta količnik presegli le dve listi. M a n d a t e listam, ki so presegle količnik, so razdeljevali po d 'Hondtovem sistemu. Število glasov vsake liste se je delilo za­ poredoma z 1, 2, 3 in tako napre j , m a n d a t i pa so se delili po velikosti dobljenih količnikov. Poglejmo si to na pr imeru okrožja Maribor—Celje, ki je leta 1923 volilo 15 poslancev. Posamezne liste so dobile naslednje število glasov: demokrati klerikalci republikanci kmetij ci komunisti Nemci radićevci socialisti narodni socialisti radikali 5.169 56.665 1.461 4.553 5.734 5.981 10.186 4.280 2.090 1.365 skupaj 97.484 Izločilni količnik je 97.484 : (15 + 1) = 6093. Samo klerikalci in radićevci so dobili več glasov. Ker pa je okrožje volilo več kot 9 poslancev, količnik pa sta presegli le dve listi, je en m a n d a t dobila nemška lista, ki je imela največ glasov med listami pod količnikom. Ostalih 14 m a n d a t o v razdelimo takole: klerikalci 56.665 : 1 = : 2 = : 3 = :4 = : 5 = :6 = :7 = :8 = :9 = :10 = :11 = :12 = :13 = 56.665 28.333 18.888 14.166 11.333 9.444 8.095 7.083 6.296 5.666 5.151 4.722 4.358 1. 2. 3. 4. 5. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 14. mandat mandat mandat mandat mandat mandat mandat mandat mandat mandat mandat mandat radićevci 10.186 : : 1 = 10.186 : 2 = 5.093 : 3 = 3.395 6. mandat 13. mandat Tako so dobili klerikalci 12 mandatov, radićevci 2, Nemci pa enega. II N a m e n te razprave ni analiza ali zgodovina volitev, saj so o tem že mnogi pisali, temveč pokazati, kako drugačni bi bili volilni rezultat i ob drugačnih volilnih določbah ali ob drugačnih postopkih Državnega odbora. Za to smo iz- ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 437 brali nekaj primerov. Oglejmo si najprej zgoraj navedene rezultate volitev v konstituanto leta 1920 v okrožju Ljubljana—Novo mesto. Denimo, da ne bi bilo delitve na 3 kvalificirane in 12 nekvalificiranih mandatov, temveč bi vo­ lili le 15 navadnih poslancev. Količnik bi bil v tem primeru 67.318 : 15 = 4487, klerikalci bi dobili 6 mandatov, kmetij ci 3, komunisti 2, socialdemokrati 2 (1 + 1 za ostanek 2647), demokrati 1, narodni socialisti 1 (za ostanek 2633). Dva mandata bi bila torej drugače razdeljena. Med močnejšimi strankami, ki so se lahko okoristile s kvalificiranimi mandati, bi imele kmetijska in komunistična po enega poslanca manj, med šibkejšimi pa bi dobila socialnodemokratska enega poslanca več, pa tudi najšibkejši narodni socialisti bi prišli do svojega zastopnika. Zdaj pa denimo, da bi delili teh 15 mandatov po d'Hondtovem sistemu. V tem primeru bi dobili klerikalci 7 poslancev, kmetij ci 4, komunisti 2, social­ demokrati in demokrati pa po enega. Narodni socialisti bi ostali brez mandata, če bi veljal eliminacij ski količnik (4207), pa tudi, če bi ne bilo te določbe. Po­ kaže se nam, da bi bil ta rezultat bližji dejanskemu rezultatu volitev v ustavo­ dajno skupščino z navadnimi in kvalificiranimi mandati (saj bi imeli le kleri­ kalci enega poslanca več, komunisti pa enega manj), kot pa v prejšnjem od­ stavku prikazani delitvi vseh 15 mandatov po Harejevem sistemu (z drugačno razdelitvijo dveh poslanskih mest). Večjo veljavo je imel izločilni količnik v okrožju Maribor—Celje pri vo­ litvah leta 1923. Brez njega bi dobili klerikalci samo 11 poslancev, radičevci samo enega, po enega pa poleg Nemcev še komunisti in demokrati. Namesto treh strank bi bilo v parlamentu po d'Hondtovem sistemu brez izločilnega ko­ ličnika zastopanih v mariborskem okrožju pet strank. Kakšna pa bi bila delitev mandatov po Harejevem sistemu? Ob 15 navad­ nih mandatih bi dobili klerikalci 9 poslancev, radičevci, Nemci, komunisti, de­ mokrati, kmetij ci in socialisti po enega. Zastopanih bi bilo torej kar sedem strank (od desetih). Nekoliko drugače bi bilo ob sistemu 12 navadnih in 3 kva­ lificiranih mandatov, kakor je veljal za volitve v konstituanto. Po njem bi dobili klerikalci 9 poslancev (od teh 2 kvalificirana), radičevci 2 (od teh 1 kva­ lificiranega), Nemci, komunisti, demokrati in kmetijci po enega. Razlika bi bila ena sama: namesto socialista bi bil izvoljen še en radičevec, zastopanih strank pa bi bilo 6, ne sedem. Delitev po Harejevem sistemu je bila najbližja dejanskemu deležu odda­ nih glasov, ki so ga dosegle posamezne stranke; z institucijo kvalificiranih po­ slancev pa so bile oškodovane manjše stranke. D'Hondtov sistem je že sam po sebi favoriziral močnejše stranke, izločilni količnik je bil za manjše stranke še usodnejši. Tako je bila razdelitev mandatov v mariborskem okrožju 1923 kar za dobro četrtino poslanskih mest drugačna od delitve, ki bi jo dal Harejev sistem (brez kvalificiranih mandatov) : ob 58 % glasov so dobili klerikalci 80 % poslanskih mest (12), po Hareju bi jih dobili le 9 (60 % ) ; v parlament so prišli le predstavniki treh list, po Hareju bi jih bilo, kakor smo videli, sedem. III Najmanj poslancev, po tri, so volila leta 1920 okrožja Rudnik (v Srbiji), Metohija (Kosovo), Bregalnica in Ohrid (Makedonija). V oklepajih navajamo število kvalificiranih mandatov. V teh malih volilnih okrožjih se je posebej kazal vpliv kvalificiranih po­ slancev, kot nam to lepo kažejo zgornji primeri. Povsod sta dobili mandate le prva in druga najmočnejša lista, pri tem pa je prva dobila avtomatično k svo­ jemu navadnemu mandatu še kvalificiranega. Tako se je zgodilo, da je lista. 3.300 , 3.177 2.102 1.072 34,20 32,92 21,78 11,10 2 (1) 1 — — 66,66 33,33 3.784 2.950 1.955 1.494 507 35,40 27,60 18,29 13,98 4,74 2 (D 1 — — — 66,66 33,33 5.138 4.139 4.137 1.662 34,08 27,45 27,44 11,02 2 (1) 1 — — 66,66 33,33 3.752 2.533 1.827 916 41,56 28,06 20,24 10,15 2 (1) 1 — — 66,66 33,33 438 в - BALKOVEC : VPLIV VOLILNE ZAKONODAJE NA IZIDE . . . Glasov (v %) Mandatov (v %) Rudnik demokrati radikali zemljoradniki komunisti skupaj 9.650 100 3 (1) 100 Metohija demokrati II demokrati I turška organizacija komunisti republikanci skupaj 10.690 100 3 (1) 100 Bregalnica komunisti turška organizacija republikanci demokrati skupaj 15.076 100 3 (1) 100 Ohrid demokrati I komunisti demokrati II radikali skupaj 9.028 100 3 (1) 100 ki je dobila t ret j ino glasov (komunisti v okrožju Bregalnica 34 % ) , dobila dve tret j ini m a n d a t o v . Ce bi ne bilo ustanove kvalificiranih poslancev in bi bili vsi m a n d a t i navadni, bi bili razdeljeni v vsakem okrožju med tr i najmočnejše li­ ste — vsaka bi dobila po enega poslanca. Največ poslancev so volila okrožja Maribor—Cel je (21), Zagreb (17), Ljub­ l jana—Novo mesto (15), Srem (14) in Tuzla (14). Največje okrožje je volilo se­ d e m k r a t več poslancev kot najmanjše, vendar pa je t reba pr ipomnit i , da je bilo m a r i b o r s k e m u okrožju dodeljeno preveč poslanskih mest, ker so računali zraven še v koroškem plebiscitu izgubljeno ozemlje. Za šibkejše s t r a n k e so bila velika okrožja zaradi večjega števila poslanskih mest ugodnejša, vendar so tudi tu lahko vsi njihovi upi padli v vodo, če je najmočnejša lista dobila zelo visok odstotek glasov, če je bilo mal ih s t rank veliko in še v drugih pri­ merih. Negativni učinek kvalificiranih m a n d a t o v je bil v večjih okrožjih m a n j ­ ši kot v majhnih. IV Oglejmo si nekoliko podrobneje volitve leta 1920! V t reh slovenskih vo­ lilnih okrožjih so izvolili 40 poslancev. Ker je glavni volilni odbor v Mariboru napak preštel glasove v svojem volilnem okrožju, je tudi napak dodelil dvoje poslanskih mest : eno kmeti j cu namesto klerikalcu, drugo socialdemokratu na­ mesto komunistu. Leto dni po volitvah je verifikacij ski odbor ugotovil pravo število glasov, kar se tiče poslanskih mest pa je popravil stanje le napol : za­ menjal je kmeti jca s klerikalcem (29. 12. 1921), socialdemokrat Bernot pa je ostal v skupščini vse do njenega razpusta, čeprav njegov m a n d a t n ikdar ni bil Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 • i988 . з 439 verificiran.9 Zaradi tega lahko navajamo kar tri različne razporeditve manda­ tov: tisto napačno, ki je bila razglašena in je veljala do decembra 1921, tisto, ki je veljala od decembra 1921 do decembra 1922, in pravilno, ki pa ni nikdar veljala. V naslednji tabeli navajamo to zadnjo varianto (A). Glasovom za tri demokratske liste smo prišteli še glasove s to stranko povezane Prekmurske gospodarske stranke. Za primerjavo navajamo, kakšna bi bila razporeditev mandatov, če ne bi bilo kvalificiranih poslanskih mest (B), in kakšna bi bila po sistemu iz leta 1923 z izločilnim količnikom in po d'Hondtovem računskem postopku (C). Pri .primerjanju teh številk nam takoj pade v oči izredno visoko število komunističnih poslancev po pravilnem izračunu volilnih rezultatov in prav tako izredno nizko, kakor bi ga dal sistem iz leta 1923. Komunisti bi do­ bili po pravilnem izračunu prav toliko mandatov kot socialni demokrati z mno­ go večjim številom glasov, ker je bila Slovenija razdeljena na tri volilna okrož­ ja. V mestu Ljubljana in v ljubljansko-novomeškem okrožju so bili komunisti močnejši od socialistov (10.641 : 8292), kar jim je prineslo 4 mandate (3 v ljub­ ljanskem okrožju, 1 v Ljubljani), socialistom pa le enega (v ljubljanskem okrožju). Ogromna, skoraj štirikratna premoč socialdemokratov v maribor­ skem okrožju (21.249 : 5648 ali 3,8 : 1) se je v mandatih pokazala le z rezulta­ tom 5 : 2, ker sta obe stranki dobili po en kvalificiran mandat. To je bila po­ sledica že omenjene napake Državnega odbora pri delitvi mandatov na na­ vadne in kvalificirane. Za okrožje Maribor—Celje je predpisal, da voli 16 navadnih in 5 kvalificiranih poslancev, pravilno pa bi moralo voliti 17 navad­ nih in 4 kvalificirane poslance. Kmetij ci bi imeli 5 mandatov namesto 4, komu­ nisti le enega namesto dveh. D'Hondtov sistem z izločilnim količnikom bi dal v mariborskem volilnem okrožju socialdemokratom 6 mandatov, komunistom pa le enega, v Ljubljani bi zaradi izločilnega količnika vsi štirje mandati pri­ padli demokratom. Komunisti bi torej imeli vsega 3 poslance, demokrati ob manjšem številu glasov pa zaradi Ljubljane 5. Vsak volilni sistem je imel po­ leg glavnega namena (upoštevanje proporca, krepitev močnejših strank ali kaj drugega) v vsakem volilnem okrožju še posebne muhe, ki so zadele zdaj te zdaj ono stranko. klerikalci kmetij ci socialdem. komunisti demokrati narodni soc. skupno Glasov 58.971 33.010 29.541 16.289 14.248 6.186 158.245 (v%) 37,3 20,9 18,7 10,3 9 3,9 100 > 0 ca •o C as B 15 (3) 8 (2) 6 (1) 6 (2) 3 2 40 (8) A (v%) 37,5 20 15 15 7,5 5 100 > 0 es •0 C O! S 14 7 7 5 4 3 40 B (v%) 35,00 17,50 17,50 12,50 10,00 7,50 100 > 0 "tO TJ C S 16 9 7 3 5 — 40 C (v%) 40,00 22,50 14,50 7,50 12,50 100 Slovenija je imela 1910 1,063.767 prebivalcev, kar bi dalo 35 poslancev, 5 manj kot pa je bilo izvoljenih. Dva sta bila manj, ker so računali preveliko ozemlje, tri preveč pa so volili v mestu Ljubljani kot privilegiranem glavnem mestu. Ce bi bila vsa Slovenija eno samo volilno okrožje, bi se pokazal boljši proporc, tudi ob sistemu kvalificiranih poslancev. To nam kaže naslednja ta­ bela: s Melik, str. 8—9. 440 B. BALKOVEC : VPLIV VOLILNE ZAKONODAJE NA IZIDE . . . Mandatov (v %) klerikalci kmetij ci socialdemokrati komunisti demokrati narodni socialisti 13 (3) 7 (1) 6 (1) 4 (1) 4 (1) 1 37,14 20,00 17,14 11,43 11,43 2,86 skupaj 35 (7) 100 _ Zdaj bomo prikazali rezul tate še za državo kot celoto. Najprej si bomo v tabeli pogledali rezul ta te volitev po p r a v e m številu glasov in po pravilni, a ne uresničeni var iant i (A), nato rezultate, kakršn i bi bili, če Državni odbor ne bi napak delil kvalificiranih m a n d a t o v (B), nazadnje pa rezultate, ki bi j ih dale volitve brez ustanove kvalificiranih m a n d a t o v (C). Upoštevali bomo le tiste s t r a n k e in liste, ki so osvojile vsaj en m a n d a t . V oklepajih so kvalificirani mandat i . (Tabela na s t rani 441.) Državni odbor je povečal število kvalificiranih m a n d a t o v za 20. To je bilo le 5 % vseh mandatov, vendar pa je teh 20 m a n d a t o v povečalo število kvalifi­ ciranih m a n d a t o v za celih 29 %. V prvem poglavju smo povedali, zakaj je pri­ šlo do napake . Državni odbor je skupno število m a n d a t o v v okrožju delil s štiri namesto s pet. Razumljivo je, da je do napak prihajalo le v večjih okrožjih. V Srbiji, kjer so bila okrožja najmanjša, so bile n a p a k e le na t r e h mestih, v Makedoniji na enem, v Vojvodini na 4, v Bosni na 5, v Hrvatski-Slavonij i na 6 in v Sloveniji na enem mestu. S svojo napako je odbor povzročil razliko v številu m a n d a t o v kar pri desetih s t r a n k a h . Brez nje bi imeli komunist i 3 po­ slance več, razl ika med številom radika ln ih in demokratsk ih poslancev pa bi se povečala s t r e h na sedem (96 : 93, brez n a p a k e 98 : 91). S t r a n k e delimo po velikosti seveda lahko po različnih kriteri j ih. T u šte­ jemo med velike s t ranke tiste, ki so n a volitvah v kons t i tuanto dobile več kot 10 % glasov, torej demokrate , radikale, radićevce in komunis te . Kot srednje s t ranke bi lahko označili onih osem, ki so dobile od 7 do 2 % glasov, vse osta­ le, z deležem pod 2 %, pa kot male s t ranke. Velike s t ranke so dobile 66 % gla­ sov in 71 % mandatov, srednje 27 % glasov in 24 % mandatov, male pa 7 % glasov in 5 % mandatov . Ce bi Državni odbor prav računal kvalificirane m a n ­ date, bi bile velike s t r a n k e še na boljšem, saj bi dobile 72 % mandatov, če pa bi kvalificiranih m a n d a t o v sploh ne bilo, bi dobile velike s t r a n k e le 70 % m a n ­ datov, male pa 6 %. V š tevi lkah: velike stranke 298 300 295 srednje stranke 99 98 99 male stranke 22 21 25 s k u p a j _ 419 419 419 Naslednje primerjave n a m kažejo razporeditev mandatov, k a k r š n a bi na­ stala, če bi bila volilna okrožja enaka tedanj im pokra j inskim e n o t a m (Slove­ ni ja , 'Hrvat ska in Slavonija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Banat-Bačka- Baranja, Srbija, Makedonija, Kosovo z Metohijo in Sandžakom, Črna gora), najprej z razdelitvi jo na n a v a d n e in kvalificirane poslance (A), nato brez kva­ lificiranih poslancev (B), potem pa razporeditev, ki bi nastala, če bi bila vsa država eno samo volilno okrožje, spet najprej z navadnimi in kvalificiranimi poslanci (C), nato pa brez kvalificiranih (D). Na koncu naj pr ikažemo še raz­ poreditev mandatov, do katere bi prišlo, če bi bila okrožja taka kakor so bila, mesta pa deljena po sistemu iz leta 1923 (izločilni količnik in d 'Hondtov po­ stopek) (E). (Tabela na s trani 442.) Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 - idee" • з № o > > ič > 0) TJ > o w iS ci o '> OJ +-> t7- -чЛ' с ^ o о ^ CO CO co co co «o co_ ^ o ^ ^ ^ c ^ O ^ c ^ c s ^ c s ^ c ^ t-Г oa1 ^ irT to' co" es? ^ " co1 " i N œ o i o w c o a i c o o i a i O J i n i o c i c o w c o c ] ^ ^ ^ ^ r- co со^ co t-^ 10̂ co io_ CO_ CO H^H^OS t-^ ^ t-^ ^ ^ 1M̂ C^ с ^ CN^ ,-Г co"4 i-Г ^ io" co" CNT co" счГ (M*4 Т-Г CM" ^ i r^ CO 1Л_ i-^ i-« ^ О ^ OS t-^ ^ !>_ ^ 05_ С ^ CN̂ (М^ (М^ csf cvf f-Г r̂ T tfT co" глГ co" a fSi ^ —л ffiMNHCDCOCOHNNHCQ i-H »H i-H i-l CSI W ,-t w * - ' w ^ v - ' *—' *—' * - ' w w w « © O O J ^ W N l ß C ß O t ^ C O ^ e C N M W ^ H H H H O l O ì l O l f ì N H H H i n i ^ l f î ^ O t - O i t û W H C i t n H n c O O C O N H C O O i n C- •^C04CO i05sC04C040 O^O^CO^C^ÇO^^ÇD^CD^CO^CO^CO^C^C^tH^ оГоГ^с^со^с^со^со^счГс^Гс^с^^^с^сГс^сГсГс^сГсГ С О ^ О Ф Л И ( О М С О М 0 0 1 > С О О ( О С 0 1 П Н С О ( 0 1 П ^ T f a t - c ß r - O H ^ o i O H C o c o c o c o c o i o c u i n o o ^ С ђ 1 Л М С О Ф | П М Н ^ ^ О С О Н С О С О Н Н О Н Н ^ t ^ c g o c d o c d ^ ^ i ^ c d c ô c o i o c ô o o c D i r i i o ^ c ô c s i-Hi-HCOCSi-HlOlrt ' t fTF^COCOCNIr-H'- l i - l C O C O N H H cd s CO C CO ce „ M aj coi! - , 'J3 C ._ >N T3 CJ СЛ CO ^ > .M o i w сл cO «Î.S S3 3 a, a> s- > • r-1 O .S.-. o 3 N :y : P t< t i б -rt c c S C Ï C 3 « B C f f l S ü H P * 442 B. BALKOVEC: VPLIV VOLILNE.-ZAKONODAJE NA IZIDE . M •^1 H C O H O » o i « » n m t * ß « M c o M сч cS *v c* cš to n cf c$ И " Р Г Н М " О О " О " О O" i> i r a ( M . ^ _ t > c o r t w r i * c o ï D H c q œ o ) c - 0 ) ^ M M m i m O I O ì O l O I O N H H H I -t-» I t H co -O ' O! rt gÇJ CD 00 »-1 CS[CO t-^ CO О ^ СО̂ 00_ CO_ »-ч_ CD r-t_ I > i>; ^ Tt<_ CN N CN_ IM_ ^H_ > » » 1 1 « « ) П « П « М П « н н О О О О О О О О И r> , n M O M C l ( D ^ « M N O O J I ^ ß n t » ) M N H H Q C 0 C 0 C D l f 3 ( N r t r t r t r t r t r t U ers 05 ̂ csi CD co co со>со c o M c S r t r t O o o o o o o o o o t » c o « o c o m c o r t « ( « 5 M W H H H H Ü _H ^ ^ч ^ ( v ^ > — ч ^ - _ - - ^ _ . ^ — - w w — ^ CO ^ - ' ^ - ^ "5 i * N H M c a i o e « M m o e e t - i n n M . B I C 0 » 1 O I O N H H T , H H H H co e ed •a t » C O O f - l ^ « M C O M M H H H N rt rt sta Is .3-ä ce "cn ox e ai T3 CJ > Ti TI al u m t-i co ce X cu ^ c l [Д ^ C il il x E II ce X C ce Si СД ce . _ . — io ce O w ТЗ . g E:-з S ce X a • ce C cu > •M ° ce TJ i .H c ? G ce i Sä is -§ a ì ce i W _ Д С-i СЛ X K) ce ; >N CU • H' ce .M •S S ce "3 «-i T3 _, „ Q —< ce U S N S g •Is SP:- <" з-е « Ss g ffl « O H ^ - a CO •4< ai C "a 3 X ce a 3 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 443 V debatah ob spre jemanju volilnega zakona so nekater i poslanci, tako Ko- run, Korač, Prodanovič zahteval i velika volilna okrožja, češ da bi le t a k a omo­ gočala boljši proporc. Korač je v medklicu ob Prodanovičevi razpravi dejal, da bi bil najboljši proporc zagotovljen, če bi bila vsa država eno samo volilno okrožje. 1 0 Po številu prebivalstva v pokra j inah ure jena razporeditev m a n d a t o v bi dala nekaj drugačno število poslancev. Odpadlo bi previsoko zastopstvo glavnih mest Beograda, Zagreba in Ljubljane. Slovenija bi imela 35 poslancev (imela j ih je 40), Hrvatska-Slavonija 91 (93), Bosna in Hercegovina 64 (63), Bačka, Banat, Baranja 45 (44), Srbija 100 (103), Kosovo z Metohijo in Sandža­ kom 24 (22), Makedonija, Dalmacija in Crna gora pa bi imele enako število poslancev (33, 11, 10). Na vso državo bi prišlo 413 m a n d a t o v (6 manj kot pri pravih volitvah). Od skupin, ki niso prišle v ustavodajno skupščino, bi dobile po en m a n d a t še Srpska ra tnička s t ranka (Srbija), Srpska n a r o d n a organiza­ cija (BiH), Seljački savez (HiS) in lista Ljubomira Lotica. Male s t r a n k e bi ime­ le torej več zastopnikov, velike pa nekaj manj (288 ob ustanovi kvalificiranih poslancev in brez njih 290). Ce ne bi bilo kvalificiranih poslanskih mest, bi bili demokrat i tudi po številu glasov, ne le poslancev, najmočnejša s t r a n k a v državi. Ce bi bila vsa država eno samo volilno okrožje, bi štela skupščina 423 po­ slancev. Najmočnejši bi bili demokrat i . Edino v tak i ureditvi bi demokrat i , radikali in komunist i ne bili nadpovprečno zastopani, kakor so bili v vseh va­ r iantah, ki smo j ih doslej videli. Edino v taki ureditvi bi radičevci ne bili pod­ povprečno zastopani. Edino ta uredi tev bi res odgovarjala številu glasov. Raz­ poreditev po velikosti s t rank bi bila naslednja: velike stranke srednje stranke male stranke Glasov (%) 66 27 7 279 117 27 C (%) 66 28 6 277 115 31 D (%) 65 27 7 Kvalificirani mandat i , ki so v majhnih okrožjih krepko pomagali močnim s t rankam, bi v s istemu enega samega volilnega okrožja izgubili velik del svoje poglavitne naloge. Slika ustavodajne skupščine, kakršna bi bila ob istih volilnih okrožjih, kakor so bila 1920, a s postopkom dodeljevanja m a n d a t o v iz leta 1923, z izlo­ čilnim količnikom in d 'Hondtovim postopkom, bi bila posebej v korist radi­ kalom, ki bi dobili ob 19 % glasov kar 25 % poslancev. Velike s t r a n k e bi bile bolj favorizirane, male pa bolj oškodovane kot po s istemu iz leta 1920 s kva­ lificiranimi mandat i . Le poglejmo: velike stranke srednje stranke male stranke Glasov (%) 66 27 7 Sistem 1920 (%) 298 71 99 24 22 5 Sistem 1923 (%) 305 73 98 23 16 4 Oglejmo si zdaj še volitve leta 1923! Zaradi spremenjenega razmerja med številom prebivalcev in poslanskih mest se je število poslancev v Sloveniji zmanjšalo na 26. Razpredelnica nam kaže v stolpcu A prave volilne rezultate, 10 Stenografske beleške, 101. seja. 444 в - BALKOVEC : VPLIV VOLILNE ZAKONODAJE NA IZIDE . . . v stolpcu B razdelitev mandatov, če bi bila Slovenija v celoti eno volilno okrožje, v stolpcu C rezultate po sistemu iz leta 1920 (s kvalificiranimi po­ slanci v oklepaju, 3 okrožja). klerikalci demokrati komunisti kmeti j ci radićevci Nemci socialdemokrati nar. socialisti radika l i slov. republikanci Slov. nar. stranka Skupaj Glasov 107.976 14.660 13.308 11.023 10.186 5.981 5.723 3.901 3.491 1.461 875 178.585 (v%) 60,46 8,21 7,45 6,17 5,70 3,35 3,20 2,18 1,95 0,82 0,49 100 A 21 1 — 1 2 1 — — — — — 26 ( v % ) 80,77 3,85 3,85 7,69 3,85 100 B 19 2 2 1 1 1 — — — — — 26 (v%) 73,08 7,69 7,69 . 3,85 3,85 3,85 100 C 16 (4) 3 2 2 2 (1) 1 — — — — — 26 (5) ( v % ) 61,54 11,54 7,69 7,69 7,69 3,85 100 Klerikalci kot najmočnejša stranka so ob izločilnem količniku dobili več mandatov kakor bi jim jih šlo po ̂ številu glasov. Le po sistemu, kakršen je bil leta 1920, bi imeli odgovarjajoče šifevilo poslancev. Naslednja tabela kaže rezultate za vso državo. V stolpcu A so uradni re­ zultati volitev, v stopcu B rezultati, ki bi bili doseženi, če bi bila vsaka tedanja pokrajina eno volilno okrožje, v stolpcu C rezultati po sistemu iz leta 1920, v stolpcih D in E rezultati, kakor bi veljali, če bi bila vsa država eno volilno okrožje, v stolpcu D po sistemu iz leta 1923, v stolpcu E pa po sistemu iz leta 1920. (Tabela na strani 445.) Izločilni količnik je znašal v okrožjih, ki so volila dva poslanca, dve tre­ tjini oddanih glasov. Manjšim strankam je to avtomatično preprečevalo uspeh. Takšna majhna okrožja so prevladovala v Srbiji, na Kosovu s Sandžakom in v Makedoniji. V mariborskem okrožju, ki je bilo največje v državi, je znašal eliminacijski količnik le 1/16 oddanih glasov. Podobno je bil majhen tudi v ostalih predelih bivše Avstro-Ogrske. Tako so imele tu manjše stranke vsaj teoretično večje možnosti za dosego mandata, v praksi pa jim je to največkrat preprečila izredno visoka premoč pristašev Korošca, Radića in Spaha. Tudi del 80. člena zakona, ki govori o okrožjih s 6 ali 9 poslanci, ni imel učinkov. V 26 okrožjih je obstajala teoretična možnost za uporabo te določbe, izrabljena pa je bila le v šestih: Maribor—Celje (izkoristili so jo Nemci), Ljubljana—Novo mesto (izkoristili so jo kmetijći), Bjelovar—Križevci, Varaždin in Srem (po­ vsod so jo izkoristili demokrati), ter Zagreb (izkoristili so jo radikali). Razlike v številu mandatov med stolpcema A in B, med okrožji, kakor so bila, in po­ krajinami kot volilnimi enotami, so bile velike, pri radikalih 17, demokratih 12, zemljoradnikih 11 mandatov. Mnogo večje so bile v deželah z malimi okrožji. V ostalih delih države je prišlo do sprememb največkrat le zaradi ublažitve velike prednosti, ki jo je v okrožjih imela najmočnejša stranka, v Sloveniji klerikalci, na Hrvatskem z Dalmacijo radićevci, v Bosni pa musli­ mani Mehmeda Spaha. Naslednja primerjava nam kaže za iste primere razmerje med mandati velikih (radikali, radićevci, demokrati), srednjih (zemljoradniki, muslimani, klerikalci, Džemijet) in malih strank. Pokaže nam, kako zelo je volilni sistem leta 1923 z izločilnim količnikom favoriziral velike stranke, ki so ob 66 % gla­ sov dobile 73 % poslancev, in »zatiral« male, ki so ob 14 % glasov dobile 6 % poslancev. Razmerju glasov bi od tu navedenih primerjav najbolj ustrezalo celotno državno ozemlje kot eno samo volilno okrožje in način delitve man­ datov, kakor je bil leta 1920. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 • i988 • з 445 H u M > o C 0 0 i 0 1 t - C 0 H H W ( N O C 0 C 0 © t D ^ < * M N W W N N N N 0 \ C-^ i r ^ CO_ r-^ CO CS]̂ OS_ СД CD Oi СЛ О ^ O ^ CD CD̂ CO « _ СО^ СО^ СО_ СО^ СО^ СО_ in" .-i co" t - in" ТЈГ CO* 1-Г ,-Г 1-Г С Г О " О * О * О " С Г ©" О " О " О ' О о " ©" © ^ C O C O C O C O l f t O C D C D l f t C O C O « C O C < l C < I i - i co C O I C M H H H 0 \ С ^ CSI^ СО^ i - ^ , - 4 С ^ 0 5 ^ C i CD СО_ CO СО^ СО^ CD СО^ СО^ co" M ^ i n n t - n o i © ^ С О ^ « С О С < 1 С - С - т Ј < 1 Л С О ^ « ( û n i O C D ^ N O M " in" TJT co" i-T i-T »-Г ©" o " ©" ©" o " ©" ©" CSI CSI i-( COCOIM05COCDCOinOi- i iMOCÄCO(MCOCO H C O ^ t - N t - m n c O l N O C O O f O ^ O l I N c ^ i i ^ c o i n c ^ a s ^ T ^ ^ H O i ^ ^ c s i c s j c - i ^ o c s î c o o c o c s i ^ . H C o c ^ ^ œ i ^ c o i n c ô c v i ^ - i < D > O i ß r ^ o t - ^ ^ m H H H H H H H m TJ< тЈ^ r-t ,-н ^ч o o o o o o o © H O f f i t - C O H CO CO C- CO iM CD O N i n 0 ^ 1 m ^ o > Ö CÒ t > CD i n i n CO ._ 0 •* rt ra d ik al i* ra d ić ev c d em o kr a ze m lj o ra m u sl im a sl o v. k le v Q 2 +3 O S Ф T! S ' 0 0 СЛ ^ CO 'S 3 s 0 rt .M C rt СЛ 3 ^ "O 3 S 3 EH "'S C " 0 > ^ N S3 •P «D 3 O B £ . 23 S 13 !-3 ^ 0 CU "O et ij c n sk i al is ti ki f e h rt G и .^ sl o v. m u sl i n ac čr n o g R om u rt rt-S 0 S 'S 2» si? o .S« c § 3 ^ « c •o rt 3 o Ü >w 'C a cu T3 > o ~a •a C rt e 446 в - BALKOVEC : VPLIV VOLILNE ZAKONODAJE NA IZIDE . velike stranke srednje stranke male stranke - Glasov 6 6 % 2 0 % 1 4 % A 229 63 20 312 B 218 69 30 317 C 220 62 30 312 D 215 65 32 312 E 207 64 41 312 VI Ze v prvem delu smo govorili o razmer ju med enim poslancem in številom prebivalcev. Rekli smo že, da sta bili leta 1920 in 1923 razmerj i 1:30000 in 1:40000. Spremenjeno razmerje je leta 1923 pripeljalo v p a r l a m e n t 107 poslan­ cev manj . S p r e m e m b a razmerja je bil u k r e p proti šibkejšim s t rankam, saj je bilo v okrožju na voljo manj poslancev. Zanimiva sta tudi ostanka, ki sta omo­ gočala dobiti dodatni mandat . Pr i razmerju 1:30000 je bil zahtevan ostanek 17.000, ko je bilo razmerje 1:40000, pa je bil zahtevan ostanek 25.000. V prvem p r i m e r u je bilo to 56,66 % osnovnega števila, v drugem pr imeru pa 62,50 % osnovnega števila. Torej je bil leta 1923 pogoj zahtevnejši. Kakšen je bil vpliv teh razmeri j na volilne rezultate, na moč posameznih s t rank? Poglejmo si to na podlagi izidov volitev leta 1923. Ob razmer ju 1:40000 je imela skupščina 312 poslancev, velike tri s t ranke pa so ob 66 % glasov dobile 73 % poslancev. Ob razmer ju 1:30000 bi imela skupščina 429 poslancev, velike s t ranke pa 71 % poslancev. Ob razmer ju 1:20000 pa bi imela skupščina 631 poslancev, velike tr i s t ranke pa 70,5 %' poslancev. 1 1 V p a r l a m e n t u bi bilo zastopanih 22 strank, ob razmer ju 1:30000 bi j ih bilo 18, ob razmerju 1:40000 pa j ih je bilo le 15. Prvi popis prebivalstva v Kral jevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil 31. 1. 1921. Tudi če bi bil nekaj mesecev prej , bi ne mogli tako hi t ro upoštevati njegovih rezultatov. Tako so bili za volitve leta 1920 merodajni rezultat i po­ pisa leta 1910. Rezultati popisa iz 1910 pa so veljali tudi za volitve leta 1923, k a r je pomenilo favoriziranje posameznih pokrajin. Če bi bil za volitve 1923 temelj za določanje števila poslancev popis iz leta 1921, bi imela skupščina namesto 312 samo 289 poslancev, torej 23 m a n j . V Sloveniji ne bi bilo spre­ memb, Hrvatska-Slavonija in Vojvodina bi imeli po enega poslanca manj , Dal­ macija, Črna gora in Bosna po dva manj , Kosovo s Sandžakom in Makedonija po tri manj , Srbija pa kar devet manj . V celem bi bilo na ozemlju bivše Avstro-Ogrske 6 m a n d a t o v manj , na ozemlju Srbije in Črne gore po balkan­ skih vojnah pa 17. Upoštevanje popisa iz leta 1921 bi zato najbolj prizadelo radikalno s t ranko, ki bi izgubila kar 13 mandatov . V naši razpravi smo pokazali, kako se spreminjajo rezultat i , če spremi­ njamo posamezne določbe volilne zakonodaje. Najverjetneje so si vprašanje vpliva volilne zakonodaje na rezultate volitev zastavljale vse s t ranke. Nato pa je vsaka zagovarjala tisto, kar bi ji najbolj ustrezalo. S u m m a r y THE INFLUENCE OF ELECTORAL LEGISLATION ON THE RESULTS OF ELECTIONS INTO THE NATIONAL PARLIAMENT IN 1920 AND 1923 Bojan Balkovec Two electoral acts were in value for the elections in 1920 and 1923. The main elements affecting the results of elections are: the right to vote, the relation between the number of residents to one Member of Parliament, the largeness of the constitu­ ency and as the most important, the manner of distribution of mandates. Some ele- 11 Stenografske beleške V, str. 27 ss (razprava o 5. členu). Pri razmerju 1:20000 smo raču­ nali kot ostanek za dodatni mandat 12.000 (60%). Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 • Ш8 • з 447 ments were identical in the two legislations, some were changed. Identical were the constituencies and the right to vote. In both cases women did not have the right to vote while the age-limit for men was 21. The difference was only in the passive right to vote where the age-limit demand of 25 years in the first legislation was raised to 30 years in the second. We did not establish the influence of the right to vote on the results of the elec­ tions. It is pointless to ascertain to whom would the women and men who did not participate in elections have given their votes. Thus our basis were votes which in­ dividual parties actually achieved. Different were the manners of distributing mandates and the relation between the number of residents to one mandate. In 1920 the mandates were distributed by Hare system, in 1923 by d'Hondt. Both manners had limiting factors. In 1920 the man­ dates were divided into ordinary and qualified (4 ordinary and 1 qualified) and di­ stributed separately. In 1923 they first calculated the eliminating quotient so that they divided the number of given votes in a county with the number of mandates increased for one. The parties which did not obtain the quotient did not participate in distribution of mandates. The relation in 1920 was one mandate on 30.000 inhabi­ tants, on the rest 17.000 one aditional. In 1923 the relation was 1:40000 the demanded left-over 25.000. The precedencies of the parties leading at the election results into the consti­ tuent assembly reduce, when we alter the qualified mandates into ordinary. Beside this a mistake of the State Committee went to the benefit of the stronger parties. The State Committee divided the number of Members of Parliament with 4 instead of 5. Thus there were in the whole state 88 qualified mandates; regularly there should be 68. This mistake caused many other. In both cases 22 parties gained man­ dates. Due to the mentioned mistake there were différencies within 10 parties. The change of qualified mandates into ordinary does not increase the number of parties with mandates. Changes in number of mandates are in 15 of 22 parties. The altered realtion between one Member of Parliament and the number of resi- dents in 1923 reduced the number of Members of Parliament. D'Hondt system strictly distinguished parties with mandates from those with out. Hare system enabled the parties which did not achieve the quotient to participate at least in the second round of distributing mandates. The mentioned strictness of d'Hondt system was in 1923 emphasised by the predominance of individual parties in the constituencies. A great advantage in number of votes gavw a greater advantage in number of mandates. Thus the number of parties with mandates reduced. The difference between d'Hondt and Hare system in 1923 enormous. D'Hondt system gave mandates to 15 parties, Hare to 22. The relation between one mandate and number of residents is one of the most significant factors that influence the results of elections. The interests of individual parties differed. Some were for a greater proportion, which meant fewer Members of Parliament, and other for a smaller proportion thus for more Members of Parliament. Those in favour for a smaller number of MPs argumented their stand as a term for a strong parliament which will be able to take decisions. Those in favour for a greater number of MPs argumented it with a want to present the political minority and with hope to reduce the predominance of the leading parties in the parliament. The number of residents in 1920 and 1923 was ascertained on basis of the re- gister of population from 1910: In 1923 they could have used the results of the register of population from 31. January 1921. Had they done so there would consequently be 23 MPs less elected in the whole state, In the ex-parts of Austria-Hungary there would be 6 MPs less, in Serbia and Montenegro within after Balkan wars borders 17 less. The National Radical Party and the Democratic party would experience the major concequences.