Hidroekološke lastnosti prostora reke Mure v Sloveniji - stanje, trendi Lidija Globevnik * Povzetek Narejena je analiza stanja in trendov hidroloških lastnosti prostora reke Mure v Sloveniji in z njimi povezanih ekoloških dejavnikov. Hidrološke lastnosti tega poplavnega prostora oblikuje reka Mura in manj padavine ter lokalni pritoki. Analiza pretokov pri vtoku v prostor (Petanjci) kaže na velike spremembe v zadnji desetletjih. Velikosti največjih pretokov v letu se večajo, število dni s temi pretoki se manjša. Manjšajo se tudi srednje in nizke vode, število dni z nizkimi pretoki se veča. Analiza 65-letne sezonske hidrološke dinamike kaže na razmeroma konstanten odtok iz območja v več kot 40 % delu leta, ki pa se je v zadnjem obdobju močno zmanjšal. V obdobju 1926-1965 je iz območja mokrišč v 60 % delu leta voda stalno odtekala v strugo s pretokom 7 m 3 /s, v 40 % delu leta pa 9 m 3 /s. Te količine so se v obdobju 1966-1990 več kot razpolovile. To kaže na veliko zmanjšanje naravnih zadrževalnih sposobnosti rečnega prostora Mure pod Petanjci. Gladina podzemne vode na Murskem in Prekmurskem polju se v povprečju med letom giblje v razponu od 1.5 do 3.5 m pod površino. V obdobju 1980 - 1998 je zaznan upad povprečnih gladin vode za 20 do 25 cm z izjemo lokacij pri Radmožancih (20 cm), Rankovcih (11 cm) in Zg. Krapju (1 cm). Uvod Rečni prostor Mure v Sloveniji ima veliko biotsko raznovrstnost, hkrati pa s svojimi vodnimi, rekreacijskimi in turističnimi potenciali pomeni osnovo ohranjanja in izboljševanja kvalitete življenja na širšem območju. Od pretočnih lastnosti Mure je močno odvisno tudi stanje podzemne vode vodonosnikov murskih ravnic. Podzemna voda je najpomembnejši vir pitne vode območja, hkrati pa jo uporabljajo tudi za namakanje. V zadnjih desetletjih grajeni vodni objekti in naprave, agromelioracijski sistemi ter gospodarski infrastrukturni in drugi objekti spreminjajo hidrološke lastnosti območja. Ker so od hidroloških lastnosti odvisni ključni ekološki dejavniki za ohranjanje biotske raznolikosti prostora, ima poznavanje stanja in trendov velik pomen. To poznavanje je potrebno tudi kot osnova za oblikovanje programov ukrepov za varstvo in rabo tega prostora. Prispevek podaja rezultate analize podatkov o hidroloških lastnostih prostora reke Mure v Sloveniji in z njimi povezanih ekoloških dejavnikov. Opis območja Reka Mura, ki izvira v Avstriji (1898 m n.v.) in se kot mejna reka med Hrvaško in Madžarsko izliva v reko Dravo, je dolga 444 km. Velikost njenega porečja je 14304 km 2 . Več kot polovica površin leži v Avstriji. Slovenski del porečja je velik 1393 km 2 , hrvaški 987 km 2 in madžarski 1911 km 2 . Povprečni padec reke je 0,21 %. Povrepčni padec v Sloveniji je 0,1 % in manj kot 0,06 % na mejnem odseku med Hrvaško in Madžarsko (Halcrow in Vodnogospodarski inštitut, 2000). Odtočni režim (povprečna razporeditev pretokov preko leta) pa je odvisen predvsem od snežnih padavin in dolžine trajanja snežne odeje v Avstriji (Ilešić, 1947; Kolbezen, 1998; Hrvatin, 1998; Frantar in Hrvatin, 2005). 1. * dr.Lidija Globevnik, univ.dipl.inž.gradb., Inštitut za vode RS, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana Nadpovprečni pretoki se pojavljajo spomladi (marec-maj), medtem ko imajo pozno jesenski in zimski meseci nizke pretoke. Povprečni pretok Mure pri vtoku v Slovenijo (Cmurek) je 153 m 3 /s, najvišji zabeleženi pretok 1293 m 3 /s, srednji nizki pretok pa 59 m 3 /s. Razmerje med najvišjimi in najnižjimi povprečnimi dnevnimi pretoki je 30 (Halcrow in Vodnogospodarski inštitut, 2000). Zaradi potreb varstva pred poplavami in izkoriščanja energetskega potenciala reke je bila Mura v Avstriji (315 km) večinoma regulirana, zgrajeni so bili visokovodni nasipi, na njej pa je postavljenih 16 hidroelektrarn (SLO-A komisija za Muro, 2000). Zadnja hidroelektrarna leži pred mejo s Slovenijo. Srednji in spodnji del reke Mure, ki se začne na meji med Slovenijo in Avstrijo, je še ohranil nekatere naravne morfološke in ekološke lastnosti rečnega prostora. Regulacije na območju Slovenije so bile izvedene postopoma in manj sistematično kot v Avstriji, hidroelektrarn pa na tem odseku ni. Glavna struga je sicer izravnana in poglobljena, vendar so znotraj visokovodnih nasipov ohranjeni številni stari stranski rokavi in mrtvice. Glavna izravnalna dela na strugi reke Mure v Sloveniji so potekala v 1970-ih in 1980-ih letih. Prostor med visokovodnimi nasipi, ki se ponekod navezujejo na naravne rečne terase, je širok do 1,2 km. Ob večjih pretokih reke je območje znotraj njih poplavljeno. Od Petanjcev proti Murskem Središču se povečuje raznolikost strukture rečnega prostora, ki jo omogoča hidrološka in morfološka dinamika v poplavnem območju. Tu rastejo nižinski poplavni gozdovi (lirsko hrastovo-belogabrovi gozdovi in obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja) (Čarni s sodelavci, 1998; Leskovar, 2000), v starih rečnih rokavih, mrtvicah, rečnih otokih in na prodiščih ter erozijskih stenah pa živijo tudi v evropskem merilu redke vrste dvoživk, kačjih pastirjev, metuljev, ptic, sesalcev in rib (Uredba o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000, Ur. l. 45/04). Podatki in metoda dela Na reki Muri so postavljene štiri vodomerne postaje, tri v upravljanju Agencije za okolje Republike Slovenije (ARSO) (Cmurek, Gornja Radgona, Petanjci) in ena v upravljanju Hrvaškega hidrometeorološkega zavoda (Gornja Radgona). Za analizo so uporabljeni podatki ARSO o dnevnih pretokih v Gornji Radgoni in Petanjcih (obdobje 1926-2000), dnevnih pretokih v Murskem Središču (Hidrološki godišnjaki, arhiv IzVRS), o letnih vrednostih padavin za Gornjo Radgono, Mursko Soboto in Lendavo za obdobje 1961-2000 (arhiv ARSO) in podatki ARSO o nivojih podzemne vode območja Mure na 18ih lokacijah (obdobje 1961-2000). Izračunane so povprečne letne padavine in trendi obdobja 1961-2000 za Gornjo Radgono, Mursko Soboto in Lendavo. Določene so velikosti pretokov, pogostosti nastopa 95 %, 90 %, 80 %, 50 % in 1 % pri Petanjcih za šest zaporednih obdobij. Za isto obdobje so izračunana tudi povprečja letnih padavin v Gornji Radgoni in Murski Soboti. S prikazom teh vrednosti na isti sliki je ocenjena medsebojna povezava padavin in pretokov v zgornjem območju prostora reke Mure v Sloveniji. Za Petanjce (obdobje 1926-2000) in Mursko Središče (obdobje 1926-1990) so določene hidrološke lastnosti in časovni trendi srednjih, nizkih (minimalnih) in visokih (maksimalnih) voda. Vodno bilančna dinamika prostora reke Mure v Sloveniji (mokrišča območja Mure pod vtokom Kučnice, to je pod slovensko-avstrijsko mejo) je določena z analizo izbranih statistik pretokov v Petancjih in Murskem Središču ter analizo sprememb nivojev podzemne vode območja. Z analizo razlik med pretoki pri izbranih dolžinah trajanja je določena stopnja zadrževanja vode v mokriščih glede na pretoke v strugi. Za tri obdobja, 1926-1990, 1926-1965, 1966-1990 so določene krivulje trajanja dnevnih pretokov na obeh vodomernih postajah in izračunane razlike med pretoki pri izbranih vrednostih trajanja za izbrana obdobja. Izbrano je najdaljše obdobje, za katero so na razpolago podatki (1926-1990). Navedeno obdobje je razdeljeno na dve obdobji. Obdobje 1926-1965 predstavlja stanje pred izvedbo večjih izravnalnih ukrepov na reki Muri v Sloveniji, obdobje po njem pa čas posegov v rečni sistem. Trendi sprememb višin podzemne vode v vodonosnikih ob Muri so izračunani za 18 lokacij, kjer se izvaja republiški monitoring (ARSO). Za dve obdobji, 1961-2000 in 1981-2000 so analizirane povprečne mesečne in največje ter najmanjše povprečne mesečne višine vode z amplitudami. Rezultati Trendi letnih padavin po izbranih obdobjih za Gornjo Radgono, Mursko Soboto in Lendavo so prikazani na sliki 1. Trenda padavin na postaji Gornja Radgona in Murska Sobota sta pozitivna, medtem ko je trend padavin v Lendavi negativen. Na Sliki 2 so prikazane povprečne vrednosti pretokov na vodomerni postaji Petanjci s pogostostjo nastopa 95 %, 90 %, 80 %, 50 % za šest zaporednih obdobij. Za primerjavo so prikazane tudi povprečne letne padavine na Murski Soboti in Gornji Radgoni. Linearni trendi pretokov so negativni, medtem ko padavine ne izkazujejo negativnega trenda. Povprečna vrednost pretoka s pogostostjo nastopa v več kot 50 % deležu leta se manjša, vrednost pretoka s pogostostjo nastopa manj kot 10 % deleža leta se veča. Linearni trend letnih srednjih in minimalnih (povprečje najmanjših mesečnih protokov leta) povprečij pretokov na vodomernih postajah Petanjci in Mursko Središče so negativni, trend maksimalnih je pozitiven (Slika 3). Osnovne hidrološke lastnosti so prikazane v Preglednici 1. Numerične vrednosti krivulje trajanja dnevnih pretokov v Petanjcih, Murskem Središču za tri časovna obdobja so prikazana v Preglednici 2 in Sliki 4. Razlika vtoka (pri Petanjcih) in iztoka (pri Murskem Središču) predstavlja sezonsko dinamiko odtekanja vode iz območja prostora reke Mure v Sloveniji oziroma opisuje način zadrževanja vode na tem območju. Krivulji trajanja za vodomerni postaji Petanjci in Murska Sobota sta gladki, medtem ko se krivulje trajanja pretokov (odtokov iz območja) lomjo na tri dele. Dela krivulje za obdobje 1926-1990, ki predstavljata visoke vode (trajanje manjše od 10 % deleža leta) in nizke vode (trajanje večje od 65 % deleža leta) sta zvezna. Vmesni del predstavlja navidezno konstanten odtok iz območja mokrišč Mure v Sloveniji, ki je velik 7 m 3 /s in je značilen za 40 % dni v letu. Krivulji odtokov iz območja za obdobje 1926-1965 in 1966-1990 kažeta na to, da je v obdobju 1926-1965 iz območja mokrišč v kar 60 % delu leta stalno odtekala v strugo 7 m 3 /s, v 40 % delu leta pa s pretokom 9 m 3 /s. Te količine so se v obdobju 1966-1990 več kot razpolovile. V 40 % leta vode iz območja sedaj odteka le s pretokom 4 m 3 /s. Obdobje podatkov Prispevna površina Srednji letni km 2 Pretočni volumen pretok odtok Lokacija [10 6 m 3 ] [m3/s] [mm] Petanjci 1926–1990 10 400 5 110 162 490 Mursko Središče 1926–1990 10 980 5 350 170 487 RAZLIKA 1926–1990 580 240 8 415 Preglednica 1 - Povzetek hidrologije letnih pretokov Iz Preglednice 2 povzamemo naslednje ugotovitve. V obdobju 1926-1965 se je na primer pretok Mure v Murskem Središču večji od 169 m 3 /s (160 m 3 /s v Petanjcih) v povprečju pojavil v 146 dneh leta (40 % delež leta), v obdobju 1966-1990 se je ta pretok zmanjšal na 158 m 3 /s (154 m 3 /s v Petanjcih). Negativni trend potrjuje tudi Slika 2 (krivulje Q50%, Q80%..). Oziroma, pretok, večji od 169 m 3 /s v Murskem Središču (160 m 3 /s v Petanjcih), se je obdobju 1966-1990 pojavil v 130 dneh leta. Število dni s srednjimi in visokimi pretoki se manjša. V Preglednici 3 so podane lokacije 18 postaj republiškega monitoringa podzemne vode in začetek meritev, v Preglednici 4 so podani rezultati analize. Največji dvig nivoja podzemne vode (pozitiven trend) je zaznati pri Radmožancih. Dvig je posledica izgradnje vodnega zadrževalnika ob koncu 70-ih let. Dvig je zaznati tudi pri Rankovcih (11 cm). Pri Zg. Krapju se je gladina povprečno dvignila za 1 cm. Na vseh drugih lokacijah je zaznati padec nivoja podzemne vode med 15 in 25 cm. Delež leta [%] 1 5 10 20 30 40 50 60 70 80 90 95 99 [m 3 /s] 1926-90 557 367 290 224 189 164 144 126 109 94 79 66 50 1926-65 561 375 295 228 194 169 148 131 114 97 81 67 50 Mursko Sr. 1966-90 552 357 282 218 183 158 138 119 103 90 76 66 51 1926-90 504 346 278 216 182 157 137 119 102 89 75 64 48 1926-65 523 356 286 219 185 160 139 121 105 90 74 63 46 Petanjci 1966-90 467 329 270 213 179 154 134 116 100 88 74 65 50 1926-90 52 21 11 8 7 7 7 7 7 4 4 3 2 1926-65 37 18 9 9 9 9 9 9 9 7 7 5 4 RAZLIKA (odtok iz območja) 1966-90 85 28 12 6 4 4 4 3 3 2 1 1 1 Preglednica 2 - Velikost pretokov (obdobje 1926-1990) na vodomernih postajah Petanjci in Mursko Središče za izbrana trajanja (delež leta, ko je pretok enak ali večji od izračunanih/ krivulja trajanja) y = 1,5143x + 902,2 y = 6,2x + 782,8 y = -8,8286x + 824,4 600 650 700 750 800 850 900 950 1000 1966-1970 1971-1975 1976-1980 1981-1985 1986-1990 1991-1995 [mm] Gornja Radgona Murska Sobota Lendava Linear (Gornja Radgona) Linear (Murska Sobota) Linear (Lendava) Slika 1 - Povprečne letne padavine za Gornjo Radgono, Mursko Soboto in Lendavo z linearnimi trendi (obdobje 1966-1995) y = 6,2x + 782,8 y = 1,5143x + 902,2 linear trend za Q95%: y = -0.3714x + 71.133 linear trend za Q80%: y = -0.2x + 87.533 linear trend za Q50%: y = -3,2x + 146,87 0 50 100 150 200 250 1966-1970 1971-1975 1976-1980 1981-1985 1986-1990 1991-1995 Petanjci Q [m3/s] 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 Letne padavine (mm) Murska Sobota, Gornja Radgona Q95% Q90% Q80% Q50% Murska Sobota Gornja Radgona Slika 2 - Primerjava povprečnih pretokov v Petanjcih s pogostostjo nastopa 95 %, 90 %, 80 %, 50 % in povprečne letne padavine v Murski Soboti in Gornji Radgoni za šest zaporednih obdobij trend za Qmaks Petanjci: y = 0,5667x + 694,14 trend za Qmaks Mursko Sr.: y = 0,8934x + 682,57 trend za Qs Petanjci: y = -0,097x + 165,94 trend za Qs Mursko Sr.: y = -0,2502x + 177,2 trend za Qmin Mursko Sr.: y = -0,2293x + 70,669 trend za Qmin Petanjci: y = -0,0777x + 63,264 10 210 410 610 810 1010 1210 1410 1610 1926 1936 1951 1961 1971 1981 1991 [m3/s] Qmin (Mursko Sr.) Qs (Mursko Sr.) Qmaks(Mursko Sr.) Qmin (Petanjci) Qs (Petanjci) Qmaks(Petanjci) Slika 3 - Srednji (Qs), minimalni (Qmin) in maksimalni (Qmaks) pretoki na vodomernih postajah Petanjci (obdobje 1926-2000) in Mursko Središče (obdobje 1926-1990) z linearnimi trendi 1 10 100 1000 1 5 10 20 30 40 50 60 70 80 90 95 99 delež leta [%] [m3/s] Mursko Središče Petanjci 1926-1990 1926-1965 1966-1990 odtok iz območja (1926-1990, 1926-1965,1966-1990) Petanjci (vtok), Mursko Središče (iztok) Slika - Krivulji trajanja srednjih dnevnih pretokov obdobja 1926-1990 za Petanjce (vtok), Mursko Središče (iztok) in krivulja trajanja odtoka iz območja (krivulja razlik pretokov za različna trajanja) Zap. št. Id. š. ARSO ime Y Gauss Kruger X Gauss Kruger Začetek meritev 1 2630 Bakovci 5588000 5164000 1981- 2 0111 Benica 5615890 515020 1990- 3 0970 Brezovica 5602970 5162270 1980- 4 0271 Gor. Lakoš 5609270 5157410 1953- 5 0473 Kapca 5606240 5157960 1991- 6 2932 Krog 5587680 5167090 1990- 7 2270 Lipovci 5594540 5165060 1953- 8 2000 Melinci 5595200 5159040 1961- 9 3552 Murski Petrovci 5580520 5169700 1990- 10 3471 Skakovci 5580300 5173930 1990- 11 0850 Renkovci 5599660 5166560 1953- 12 3370 Rankovci 5583050 5170600 1953- 13 0411 Radmožanci 5606055 5164556 1981- Prekmursko polje – leva stran 14 2761 Nemčavci 5590240 5170760 1990- 15 0610 Bunčani 5587460 5161540 1955- 16 0540 Ključarovci 5588060 5157460 1955- 17 0400 Zg. Krapje 5591940 5158460 1955- Mursko polje – desna stran 18 0120 Veščica 5596760 5154640 1955- Preglednica 3: Lokacije monitoringa nivojev podzemne vode (vir: ARSO) Povprečni nivo Maksima lni nivo Minimalni nivo* Povprečna globina Amplituda - globina Trend D K 1961-1998 ali 1981-1998 če podatkovni niz krajši (**) ime m n.v. m n.v. m n.v. [m] [m] [cm] % Bakovci 183,9** 184,56 183,5 4,16 4,6 - 3,5 Neg. -5 Benica 153,8** Brezovica 166,7** 167,27 166,14 1,94 2,5 - 1,3 Gor. Lakoš 160,61 161,42 159,99 2,19 1,4 - 2,8 Neg. -15 -18 Kapca 163,1** Krog 186,4** Lipovci 177,8 178,3 177,31 3,07 2,6 - 3,6 Neg. -14 -14 Melinci 173,61 174,3 173,15 1,78 2,1 - 3,2 Neg. -15 -19 Mur. Petrovci 198,9** 199,6 198,5 Skakovci 204,5** 205,4 203,7 1,70 Renkovci 172,6 173,4 172,12 2,47 1,7 - 3,0 Neg. -16 -15 Rankovci 196,4 197,2 195,8 1,90 1,1 -2,4 Pozi. +11 +13 Radmožanci 164,0** 164,7 163,6 3,38 2,7 - 3,8 Pozi. +20 Leva stran Nemčavci 188,1** 189,3 187,3 2,54 1,3 - 3,3 Bunčani 183,8 184,6 183,4 2,61 1,9 - 3,0 Neg. -5 -10 Ključarovci 179,3 180,2 178,7 2,17 1,2 - 2,8 Neg. -26 -20 Zg. Krapje 175,8 176,4 175,4 3,48 2,9 - 3,9 Posi. +1 +4 Desna stran Veščica 170,2 171,1 169,7 2,62 1,7 - 3,2 Neg. -9 -12 Preglednica 4 - Analiza podatkov nivojev podzemne vode za 18 lokacij mreže monitoringa Legenda in razlage: * - maks. (min) mesečno povprečje obdobja; K' : % znižanja (-) ali dviga (+) glede na CL vrednsot K' = k/CL+100; CL: interval zaupanja (alfa = 5 %) za 1961-1998; k: koeficient linearnega trenda (y = k * x + n); **: povprečje 1981-1989; D: povprečni nivo obdobja Razprava Analiza povprečnih vrednosti pretokov reke Mure v Petanjcih in pripadajočih padavin v Murski Soboti in Gornji Radgoni (Slika 2) ne kaže vidnih ali pomembnih vplivov padavin v Sloveniji na pretoke reke Mure pod mejo Slovenije z Avstrijo. Analiza dolgoletne sezonske porazdelitve vtokov v rečni prostor, izražena kot delež pretokov v Petanjcih in delež odtoka iz njega kaže na to, da to območje (poplavno oziroma mokriščno) hidrološko oblikuje predvsem reka Mura in manj padavine ter lokalni pritoki. Analiza hidroloških podatkov pri vtoku v ta prostor (Petanjci) kaže na velike spremembe v zadnji desetletjih. Velikosti največjih pretokov v letu se večajo (pozitivni trend, Slika 3), število dni s temi pretoki se zmanjšuje (Preglednica 2, Slika 2). Povprečja srednjih in nizkih voda se manjšajo (Slika 3), število dni z nizkimi pretoki veča. Analiza 65 letne sezonske dinamike odtoka vode iz območja prostora reke Mure v Sloveniji kaže na razmeroma konstanten odtok iz območja v več kot 40% delu leta, ki pa se je v zadnjem obdobju močno zmanjšal. Vobdobju 1926-1965 je iz območja mokrišč v kar 60% delu leta voda stalno odtekalo v strugo 7 m 3 /s, v 40% delu leta pa s pretokom 9 m 3 /s. Te količine so se v obdobju 1966- 1990 več kot razpolovile. To kaže na veliko zmanjšanje naravnih zadrževalnih sposobnosti rečnega prostora Mure pod Petanjci. Gradnja visokovodnih nasipov je zmanjšala obseg poplav, povečanje pretočnega profila reke Mure in zravnanje struge pa povečalo pretočne sposobnosti struge (Halcrow in VGI, 2000). S tem se je zmanjšal čas prevajanja visokih voda, spremenili pa so se tudi pogoji, ob katerih voda začne prelivati rečne bregove in prekrivati poplavne površine. Ker se je zmanjšala pojavnost srednjih in visokih vod, se je zmanjšala tudi možnost (število dni), da rečna voda priteče v rečne rokave in se razlije preko poplavnih površin. Opisane spremembe vplivajo na ekološke pogoje v rečnem prostoru. Ker se je zmanjšal čas trajanja višjih voda in zmanjšal obseg poplav, se je zmanjšal tudi čas infiltracije vode v tla. S tem se je zmanjšalo obnavljanje podzemnih zalog vode v rečnem prostoru. Večje kmetijske operacije v 80-ih letih izven sedanjega poplavnega prostora, so dodatno zmanjšale obnavljanje podzemnih zalog vode v širšem območju. Čeprav se gladina podzemne vode na Murskem in Prekmurskem polju med letom lahko giblje tudi v razponu od 1,5 do 3,5 m pod površino, je v obdobju 1980-1998 zaznan upad povprečnih gladin vode za 20 do 25 cm. Glede na celotne vodne zaloge v tleh, to sicer ni velika vrednost, postane pa pomembna, ko se jo obravnava iz ekološkega vidika. Sistem podzemne vode Pomurja in Prekmurja ni vezan le na reko Muro, temveč tudi na njene pritoke, številne manjše potoke, jarke in gozd. Zaključek, da toliko kot se je poglobila v povprečju sama reka, toliko se je znižala povprečna gladina podzemne vode, je preveč enostaven. Funkcijsko povezavo med spreminjanjem morfoloških lastnosti struge reke in nivoji podzemne vode je treba še dokazati. Glede na to, da se je dno struge v zadnjih letih bolj ali manj že stabiliziralo (Globevnik in Kaligarič, 2005; Globevnik in Mikoš, 2006), se namreč zmanjševanje nivojev podzemne vode ne more pripisati sami reki Muri, temveč spremenjeni dinamiki kompleksnega obnavljanja vodnih zalog v tleh, torej vodni dinamiki celotnega prispevnega območja. Zaključek Problemi nižanja podzemne vode in krčenja vodnih in obvodnih habitatov v prostoru reke Mure v Sloveniji so nastali kot posledica sprememb rabe tal in vode na celotnem porečju v Avstriji in Sloveniji. Dokazano so se zmanjšale vodozadrževalne sposobnosti območja Mure pod slovensko-avstrijsko mejo. Glavni vzroki so zmanjšanje obsega in povezav rečnih strug, zmajšanje poplavnih površin ob reki z visokovodnimi nasipi in zmanjšanje števila poplavnih dogodkov, regulacije pritokov, krčenje obrežne vegetacije in osuševanje kmetijskih površin v celotnem porečju reke Mure v Sloveniji. Morebitno zadrževanje vode za višjimi jezovi na reki Muri bi vzdolž reke lahko preprečilo nadaljnje nižanje nivojev podzemne vode, ne bi pa preprečilo nadaljnjega nižanja podzemne vode na celotni murski ravnici. Za ohranjenje in vzpodbujanje ekoloških dejavnikov, značilnih za rečni prostor, je treba vodo v poplavnem območju reke zadrževati dlje časa, pogosteje in na čim večjih povšinah. To dosežemo s povezavami glavne struge z rečnimi rokavi in poplavnimi površinami ter z vtoki vode v te sisteme že pri nizkih in srednjih vodah. Literatura: Arhiv Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) Arhiv Inštitut za vode Republike Slovenije (IzVRS) Čarni, A., Jarnjak, M. & Oštir-Sedej, K. 1998. Past and present forest vegetation in NE Slovenia derived from old maps. - Applied Vegetation Science 1: 253-258. Frantar, P. in Hrvatin, M., 2005. Pretočni režimi v Sloveniji med letoma 1971 in 2000. Geografski vestnik 77-2. 115-127. Ljubljana. Globevnik, L. in Kaligarič, M., 2005. Hydrological changes of the Mura River in Slovenia, accompained with habitat deterioration in riverine space. Materials and Geoenvironment. Vol. 52, no. 1, pp. 45-49. Aug. 2005. Globevnik, L. in Mikoš, 2006. The restoration scheme for the Mura river in Slovenia – initial scientific evidences and possible measures. Eiropean Geosciences Union General Assembly. Vienna, 2-7-April 2006. Poster. Halcrow in Vodnogospodarski inštitut 2000. Transboundary Co-operation in Nature Conservation and Wetland Management for the Danube River Basin. Component 1 : Sustainable River Basin Development and Wetland Management in the Lower Mura River. Ljubljana, 2000. Hrvatin, M., 1998. Discharge regimes in Slovenia/Pretočni režimi v Sloveniji. Geografski zbornik, 28. 59-87. Ljubljana. Ilešić, S., 1947. Rečni režimi v Jugoslaviji. Geografski vestnik 19. 71-110. Ljubljana. Kolbezen, M., 1998. Rečni režimi. Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije, Ljubljana. Leskovar, I., Rozman B., Jakošič, M., Grobelnik, V., 2000. Kartiranje haibtatnih tipov ob reki Muri od Veržeja do Mote. Center za kartografijo flore in faune. Naročnik: WWF for Nature. Poročilo. Miklavž na Dravskem polju. (SLO-A komisija za Muro) Stalna slovensko – avstrijska komisija za Muro/ Wasser- Wirtschartliches grundsatzkonzept für die Grenzmur, Ständige Österreichisch-Slowenische Kommission für die Mur, Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro. 2000.