in MAŠILO KOLEKTIVA Izdaja GIP »INGRAD« Celje. v nakladi 2.000 Izvodov, časnik urejuje uradniški odbor. Odgovorni urednik Franjo Čevnlk. tehnični urednik Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: •Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS. Sekretariata za Informacije Je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1 /72. z dne 16. 7. 1974. Poslovanje v prvem polletju 1976 Poslovni uspehi v prvem polletju letošnjega leta kažejo, da so se naše temeljne organizacije na zaostrene gospodarske razmere solidno pripravile, čeprav rezultati na prvi pogled niso preveč spodbudni Obseg investicij v letošnjem letu se je še nadalje zmanjšal in povzročil ostro konkurenčno borbo tudi v gradbeni dejavnosti. Ugotavljamo, da so razpoložljive zmogljivosti gradbenikov letos slabše zasedene, zato je potrebno na licitacijah večkrat občutno znižati prodajne cene, kar se nato odraža v končnem uspehu temeljne organizacije. Slabše prodajne cene so marsikje povzročile, da je rezultat slabši, kljub temu, da je bilo pri delu vloženega mnogo truda in osebnega prizadevanja tako vodstva kot neposrednih delavcev. Poleg slabših gospodarskih razmer v letošnjem letu je potrebno omeniti tudi spremembe v sistemu obračuna in ugotavljanja celotnega dohodka, ki so vplivale na delno slabše prikazane rezultate. V prvem polletju namreč prvič obračunavamo celotni dohodek po plačani realizaciji. Prikazani celotni dohodek je zalo nižji za znesek neplačanih, oziroma nezavarovanih računov. Zaradi sprememb obračuna so tudi stroški, ki so zajeti v celotnem dohodku, oziroma nekatere pogodbene obveznosti višje kot v prejšnjih obdobjih, ker jih je potrebno pokrivati v celoti v breme celotnega dohodka. Rezultati med letošnjim Ln lanskim letom zato niso popolnoma primerljivi. Janko Golob, direktor finančne službe Najprej nekaj podatkov o poslovanju podjetja kot celote. Celotni dohodek v prvem polletju znaša 380.752.133 din in je za 26 "o višji kot je bil v enakem obdobju lanskega leta. Prikazujemo nekatere pomembnejše: devanji (za 39 %) so tudi pogodbene obveznosti, zaradi občutnega porasta obresti za večji obseg najetih kreditov. V posameznih temeljnih organizacijah so rezultati različni — odvisno od gospodarskega položaja in medsebojno dogovorjenih poslovnih .razmerij. Najugodnejše rezultate je dosegla temeljna organizacija proizvodni obrati, ki je ustvarila 2,879.000 ostanka dohodka. Vse temeljne organizacije gradbene opera ti ve imajo pozitivne finančne rezultate, ki pa so zaradi novega načina ugotavljanja celotnega dohodka nekoliko slabši, kot bi bili sicer. Najuspešnejša med TOZD GO po ostanku dohodka je bila TOZD Gradbena operativa Celje. Na splošno Temeljna organizacija GO Celje GO Laško GO Šentjur GO Slovenske Konjice GO Žalec GO Ljubljana Mehanizacija IGM Medlog Proizvodni obrati Projektivni biro Družbeni standard SS Skupne službe velja, da so izkazale slabše rezultate tiste TOZD, ki gradijo pretežno za trg, to je torej zlasti stanovanjska gradnja. Med temeljnimi organizacijami, ki so poslovale z izgubo, je izkazala največjo izgubo TOZD Mehanizacija 6,028.000 dinarjev. Izguba je nastala predvsem zaradi ne-vsklajenih cenovnih odnosov s TOZD gradbene operative, zato ni bilo možno pokriti vkalkuli-rano amortizacijo v planirani višini. Izgubo sta izkazali tudi temeljni organizaciji Industrija gradbenega materiala 1,648.000 din ter TOZD Družbeni standard 705.000,— Pomembnejši finančni podatki za temeljne organizacije so ob I. polletju naslednji: Celotni dohodek Dohodek Ost. doh. — izguba 100.885 19.102 2.054 42.607 9.149 1.295 24.043 6.505 1.109 12.358 2.421 259 33.831 5.385 133 31.400 7.813 1.014 27.236 4.628 — 6.028 53.053 6.808 — 1.648 32.479 12.679 2.879 3.339 2.172 245 4.777 755 — 705 14.741 9.339 — I-VI 75 I-VI 76 Indeks Celotni dohodek Amortizacija Porabljena sredstva Dosežen dohodek 301.026 8.769 229.879 71.147 380.752 126 18.024 206 293.993 128 86.759 122 Že prej navedene spremembe v obračunu vplivajo na to, da so stroški nekoliko večji, celotni dohodek in dohodek pa nižja. Razvidno je, da je obseg poslovanja večji kot je bil prejšnje leto. V zadnjem obdobju so cene počasneje naraščale, zato so tudi stroški poslovanja naraščali nekoliko bolj umirjeno. Med posameznimi oblikami stroškov je naj višji porast izrednih izdat- kov, item pa sledi amortizacija. Obračunana amortizacija se je občutno povišala zaradi revalorizacije osnovnih sredstev konec lanskega leta, aktiviranja novih osnovnih sredstev in pospešenega amortiziranja. Glede na to, da je zaradi slabših razmer dohodek sorazmerno nižji, je to vplivalo tudi na posamezne kategorije, ki se oblikujejo ,iz dohodka. I-VI 75 I-VI 76 Indeks Pogodbene obveznosti 2.768 3.250 117 Zakonske obveznosti 6.920 8.489 123 Osebni dohodki 49.225 70.621 143 Osebni prejemki 1.546 3.775 244 Največji porast kažejo osebni prejemki — indeks 244 — predvsem zaradi tega, ker so po sedanjih zakonskih določilih kri- jejo iz njih porabljena sredstva za toplo malico in ne gredo več v breme poslovnih stroškov. Bistveno nad planskimi predvi- Obe temeljni organizaciji, ki sta prikazali največjo izgubo, imata obračunano pospešeno amortizacijo v večjem znesku kot je izkazana izguba, zato prikazani rezultati niso tako kritični. Na splošno lahko ugotovimo, da bo prikazane rezultate potrebno podrobno proučiti in storiti vse potrebno, da se nastale izgube sanirajo, oziroma da TOZD dosežejo boljše uspehe kot so jih v prvem polletju. Janko Golob, dipl. oec. Na objektu blagovne hiše v Žalcu dela z vso naglico napredujejo Enotnost neuvršče- nih »Vrniti smo se s konference neuvrščenih držav v Co-lomhu, ki je hil dogodek izjemnega zgodovinskega pomena. Lahko rečemo, da so se naša pričakovanja, kar zadeva uspeh te konference, v celoti izpolnila. Prepičani smo, da ho konferenca neposredno in trajno pozitivno vplivala na mednarodne odnose. Konferenca v Colomhu je izpričala moč gibanja neuvrščenih kot samostojnega faktorja v mednarodnih odnosih. Močno je poudarila, da je neuvrščenost svetovna politika s celovitim pogledom na mednarodne odnose in poti za reševanje problemov, pred katerimi stoji vsa mednarodna skupnost. In kar je najvažnejše, potrjeno je bilo soglasje o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih in potrebi po e-notnosti in solidarnosti kot pogoju za uspešno vplivanje na dogajanje na svetu. Pokazalo se je, da so korenine enotnosti globoke in da so skupni cilji in interesi neuvrščenih držav dosti močnejši od različnih pogledov na posamezna vpaša-nja.« Tako je med drugim ocenil pomen pete konference neuvrščenih držav v Colom-bu njen najuglednejši udeleženec, predsednik Tito, ob povratku v domovino. Na konferenci v Colombu, ki je logično nadaljevanje Beograda, Kaira, Lusake in Alži-ra, je prišla znova do izraza enotnost, notranja strnjenost, privrženost načelom neuvrščenih. Na sestanku vrha dveh tretjin človeštva je prevladoval skupni interes za uresničevanje načel neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti, politične in gospodarske samostojnosti ter nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Dokumenti, sprejeti v Colombu, zlasti pa politična in gospodarska deklaracija ter akcijski program, so samo dokaz politike, ki jo zastopajo neuvrščene države. Sindikat: Zahtevni delovni načrt PROGRAM DELA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA IN KONFERENCE OOS ZA OBDOBJE SEPTEMBER — DE-CEMBER 1976 SEPTEMBER: a) Priprave OOS in konference na članski sestanek konference, ki bo od 25. do 30. t. m. Na sestanku bomo na podlagi analize ocenili aktivnost sindikata, o- bravnavali in sprejeli sklepe za boljšo aktivnost sindikata na podlagi določil, ki izhajajo iz o-snutka zakona o združenem delu, ocenili bomo aktivnost sindikata v stabilizacijskih prizadevanjih in sprejeli sklepe v zvezi s tem. b) Organizacija in izvajanje seminarja za vse člane 10 OOS, ki jih organizira obč. sindikalni svet. c) Pomoč OOS v vseh TOZD pri organizaciji delegiranja delegatov delegacij v občinsko stalno šolo za delegate, ki je vsak teden 30 ur in jo organizira DU Celje. d) Izbrati in poslati dva bodoča sindikalna delavca v dvomesečni sindikalni seminar, ki ga organizira in vodi RO ZSS in RK ZSMS. OKTOBER: a) Posvetovalni sestanek s predsedniki OOS 4. in 18. t. m.: obravnavali borno tekoče naloge. b) Seja predsedstva konference OOS, kjer bomo: obravnavali izvedbo nalog iz programa stabilizacije in ostalo tekočo problematiko. c) Seja odbora za kulturno dejavnost v sindikatu: obravnavali bomo dosedanjo aktivnost odbora in sprejeli sklepe za bodoče delo. NOVEMBER: a) Seja predsedstva Konference OOS, kjer bomo obravnavali tekoče naloge, pregledali naloge iz stabilizacijskega programa in izvedli priprave za organizacijo proslave za 29. nov., b) Seja odbora za družbeno samozaščito in ljudski odpor, kjer bomo: pregledali doseda- njo aktivnost odbora in sprejeli sklepe za 'izvršitev bodočih nalog. c) Posvetovalna sestanki s predsedniki OOS 1. in 22. t. m., kjer bomo obravnavali tekoče naloge. d) Proslava za Dan republike, povezana z jubilanti. DECEMBER: a) Seja predsedstva konference OOS, kjer bomo obravnavali prcvdsem naloge v zvezi s pri- pravami 'in izvedbo letnih skupščin OOS in konference, ter tekočo problematiko in naloge. b) Posvetovalni sestanki s predsedniki OOS 6. in 20. t. m. kjer bomo obravnavali tekoče naloge. c) Izvedba letnih skupščin OOS od 15. t. m. do 15. 1. 1977. Na letnih skupščinah bodo OOS pregledale in ocenile delo v 1976, obravnavale in sprejele letno poročilo 1976, obravnavale in sprejele poročilo nadzor, odbora, sprejele sklepni račun 1976 in finančni načrt 1977, obravnavale in sprejele program dela za 1977, izvedle eventuelne dopolnilne volitve (neaktivnih članov IOOOS) ter obravnavale še druge naloge in sprejele sklepe. Miro Medved Priznanje s;a m o upravljalen Med letošnjimi nagrajenci, ki so prejeli priznanje samoupravijalca za izredne dosežke na področju razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov je bil tudi LOJZE BORINC, direktor TOZD družbeni standard Ingrad Celje. Vedeti moramo kaj hočemo Hiter družbeni razvoj zahteva stalno budnost naprednih socialističnih sil. Posebno velja to za zvezo komunistov. Socializem v najrazličnejših oblikah postaja — zaradi delovanja objektivnih zakonov družbenega razvoja in revolucionarnih akcij delavskega razreda — svetovni proces. Seveda porajanje novega sveta poraja tudi nasprotja. Da bi nasprotja ne bila prevelika, moramo stalno vedeti kaj hočemo. Znanje, spoznavanje sedanjega časa doma in drugod v svetu, zanesenjaški pristop in še marsikaj so potrebe, ki ne smejo mimo komunistov. Zato bomo organizirali v septembru stalno obliko izobraževanja mladih komunistov, za vse komuniste pa predavanje v septembru in novembru. Seveda je to le del dejavnosti. Današnja eknomska situacija za nas ni rožnata. Vsi v delovni organizaciji se moramo tega zavedati. Kritična presoja položaja in nato akcija morata roditi uspeh. Komunisti bomo na konferenci v oktobru o tem spregovorili. Pred zvezo socialistične mla- dine in še posebno pred sindikalno organizacijo je kopica novih nalog, ki zahtevajo sposoben kader v vodstvih osnovnih organizacij. Komunisti bomo morali z dosledno kadrovsko 'politiko in angažiranjem v konkretnih sredinah tudi tu odigrali svojo vlogo. Jože Mešl Priznanje samoupravi j al-cu, ki se opredeljuje kot posebno občinsko dužbeno priznanje in se podeljuje zaslužnim delegatom v organih samoupravljanja in drugim delavcem ter samoupravnim delovnim skupinam v organizacijah združenega dela, je bilo podeljeno ob praznovanju občinskega praznika občine Celje. Iskreno čestitamo! Spet sem se zredil Sklepi delavskega sveta podjetja Na 5. rednem zasedanju 18. 8. 1976 je delavski svet: — sprejel polletni obračun. (Rezultati poslovanja v prvem polletju so prikazani v posebnem sestavku); — potrdil poročilo odbora za samoupravne akte in s tem dokonči predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje -ter nakupa stanovanj, ki je bil v javni -razpravi; — podelitev štipendije v smislu sprejetega programa štipendiranja za leto 1976; — garsonjero v Kocbekovi ulici 5, ki jo je odklonil Alojz Do-večar, ker je premajhna za bivanje tričlanske družine, je dodelil Štefki Kračun iz TOZD IGM Medlog; — obravnaval pritožbo Štefana Posiloviča iz TOZD GO Laško na razdelitev stanovanj in sklenil, da se Posiloviča, kakor tudi ostale, za katere je predlog, da se obravnavajo in rešuje njihov stanovanjski problem izven prioritetne liste, uvrsti v prioritetno listo; — odobril posojilo za gradnjo ing. Antonu Komelu 40.000 din v letu 1977, Alojzu Kranjcu 50.000 din v letu 1976 in kratkoročno posojilo iz sklada skupne porabe za nakup gradbenega materiala in za adaptacije stanovanjskih hiš naslednjim: Jožetu Mešlu 20.000 din, Osmanu Kadriču 10.000 din, Ludviku Režeku 20.000 din, Osmanu Kadriču janu 15.000 din; — sprejel sklep o razveljavitvi odločbe izdane Marini Kome-rički o dodelitvi dvoinpolsobnega stanovanja v sedmem nadstropju v stolpnici na Lavi. Komeričkijeva je stanovanje odklonila zaradi bolezni otroka. DS je odločil, da predlagamo podjetju Slovenija avto Celje, kjer je zaposlen njen mož, da prevzame urejanje stanovanjskega problema te družine s tem, da naše podjetje sodeluje s posojilom pri nakupu stanovanja v višini 50 odstotkov vrednosti novega dvoinpolsobnega stanovanja. Odklonjeno stanovanje pa je DS dodelil ing. Stanetu Turku iz TOZD Mehanizacija. SLafr&aLa ustanoviteljem Biroja in drugim dolgoletnim sodelavcem. Bogdan Melihar, dolgoletni direktor Biroja gradbeništva Slovenije, ki odhaja v pokoj, se je pismeno zahvalil za sodelovanje kolektivu GIF »Ingrad«. Njegovo zahvalo objavljamo v celoti. Prišel je neizbežni čas, ko odhajam v pokoj. Novi direktor Biroja gradbeništva Slovenije je od 29. junija 1976 dalje lože Vučajnk, ki je bil doslej že 6 let svetovalec Biroja za projektivo in je z.elo uspešno opravljal svoje delo. V mojem 20 letnem delu v Biroju gradbeništva Slovenije mi je bilo vsestransko sodelovanje z vašo delovno organizacijo in z mnogimi od vas osebno dragoceno in v zelo pomembno oporo. Ob neposrednem vsakodnevnem delu pri izvajanju skupnih nalog v interesu vaše delovne organizacije ter s tem tudi gradbeništva in IGM v širšem smislu, so se tako utrdile čvrste vezi med vami in Birojem. Iskreno želim in prepričan sem, da bo tudi v prihodnje tako, da bo obojestransko sodelovanje še tesnejše in še uspešnejše. To pa je tudi nujnost, saj bo le enotna, skladno z ustavo organizirana panoga gradbeništva in IGM, sposobna opraviti še številne in zelo zahtevne naloge v nadaljnji investicijski graditvi naše domovine. S posebnim veseljem in priznanjem se vam ob tej priliki prisrčno zahvaljujem za vse, kar ste vedno rade volje storili za uspeh Biroja in naših skupnih akcij. Še enkrat ISKRENA HVALA! Ljubljana, 2. julij 1976. Bogdan Melihar Bogdanu Melihar ju se za njegovo požrtvovalno delo pri 20 letnih naporih za uveljavitev gradbene panoge in za povezovanje gradbenikov Slovenije iskreno zahvaljujemo ter mu želimo v pokoju še veliko zdravih in uspešnih let. — potrdil koledar prostih sobot in izplačil osebnih dohodkov za leto 1977; — razpravljal o finančni problematiki in sprejel sklep o najetju kreditov za obratna sredstva in za proizvodnjo stanovanj za trg; — imenoval za člana sveta za u-smerjeno stanovanjsko gradnjo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Celje ing. Toma Studničko, za njegovega namestnika pa Ivana Cmaka; — sprejel sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o posebnih pogojih za razporejanje strokovnih delavcev na delo v poslovne enote v tujini in k samoupravnemu sporazumu o usmerjeni stanovanjski gradnji na območju soseske ŠŠ-9 Koseze, občina Ljubi jaan-šdška; — sprejel sklep o vpisu v sodni register ing. Toma Studnič-ka, v. d. direktorja komercialne službe, za podpisovanje vseh listin v imenu podjetja v odstotnosti glavnega direktorja in pomočnika glavnega direktorja; — izdal navodila za urejanje prehrane med delovnim časom. Ivica Bezlaj Zaradi vrste nepravilnosti, ki in delavski svet GIF »Ingrad« so bile ugotovljene pri zagotav- Celje izdala naslednja navodila 1 jan ju toplega obroka med de- za odpravo teh nepravilnosti: lom, sta predsedstvo sindikata Urejanje prehrane med delovnim časom Pri organiziranju in delitvi to- jim bo dostavil TOZD Druž- plega obroka v smislu določil beril standard. Za te obroke sindikalne listine se porajajo se ne izstavljajo bloki, tem- težave in nepravilnosti, ki so več Družbeni standard pose- med drugim tudi posledica ob- bej obračuna po ceni 11.— jektivnih pogojev, v katerih de- din za obrok in posebej stroki jejo posamezne TOZD. Izkuš- ške prevoza do delovišča. Ce- nje, ki smo jih pridobili v tem na prevoza je 6.— dim na km. času, narekujejo nekatere dopol- Vedeti moramo, da je cena nitve in spremembe pri pripravi teh obrokov mnogo višja, ker in razdeljevanju toplega in hla- se pripravljajo v zelo majh-dnega obroka. nem številu. L Po določilih Sindikalne liste krije TOZD za topli obrok 250.— din na zaposlenega. To znese okroglo na 23 delovnih dni na mesec 11.— din za obrok. Poleg stroškov za prehrano, so še stroški za prevoz obrokov na delovišča, katere TOZD solidarno plačujejo po 2,— din za obrok. Napačno je torej mnenje, ko posamezni člani kolektiva smatrajo, da mora samo vrednost materiala toplega ali hladnega obroka znaašti 13.— din. TOZD Družbeni standard je dolžan skupaj s kruhom pripraviti tople ali hladne obroke za vrednost 11.— din. 2. Od L 9. 1976 dalje pripravlja TOZD Družbeni standard e-noten hladen obrok za zgoraj navedeno ceno. Hladni o-brok bodo na blok dobivali tisti, ki se ne poslužujejo toplega obroka. Pripravi se tedenski jedilni list za hladen obrok. Pripravljanje števila hladnih malic poteka kot za tople obroke. 3. Od L 9. 1976 dalje bodo delavci prejeli samo toliko blokov, kolikor je delovnih dni v tekočem mesecu. S tem poenostavimo obračun in pregled izdaje obrokov, saj je sedaj težko kontrolirati, ker je v toku več blokov kot bi jih smelo biti. Temeljne organizacije oziroma gradbišča, ki organizirajo delo v prostih dnevih (proste sobote, nedelje in prazniki) bodo naročale malico in ostale obroke s posebno naročilnico, katero 4. Regres za prehrano med delovnim časom pripada za dneve, ko delavec dela, ne pripada pa za dneve, ko je delavec na službenem potovanju ali odsoten kot: (dopusti, bolniški stalež). Vsako vnovčenje neporabljenih blokov je v nasprotju z določili Sindikalne liste. 5. Vsi zgoraj našteti ukrepi so v smislu stabilizacije in varčevanja. Zaradi porasta življenjskih stroškov nekatere delovne organizacije že zvišujejo ceno toplega obroka in uvajajo finančno soudeležbo delavcev. Menimo, da bi z bolj racionalno potrošnjo in porabo pripravljenih obrokov (da bi šlo čimmanj hrane v odpad, posebno kruha) še u-speli kriti vse stroške prehrane med delovnim časom. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni ceno obrokov zvišati, razliko pa bo moral plačati koristnik sam. Vodstva Temeljnih oragniza-cij združenega dela so skupaj z odgovornimi strokovnimi službami, posebno s TOZD-om Družbenega standarda odgovorni, da se navodila izvajajo. Dosti laže je splesti venec, kot najti glavo, ki ga je vredna. GOETHE Iz naših TOZD - Iz naših TOZD V skladišču TOZD Mehanizacija Strojni izkop na objektu samski dom UJV Pomenek o delu in v TOZD Mehanizacija Dejavnost TOZD Mehanizacija se razlikuje od ostalih TOZD v našem kolektivu. Povsem razumljivo, saj gre za specifično delo. Z mehanizacijo, transportnimi sredstvi in servisnimi popravili nudimo usluge gradbeni operativk Sicer pa je o vsem tem tekel tudi razgovor z direktorjem te temeljne organizacije združenega dela, Milanom Colaričem. naj bi se število zaposlenih povečalo na 265 ljudi. Sber pa je razvojni porast pred' ' 'en za vsako leto deset odstotkov. Zato bo v tem času treba urediti remontne delavnice, saj delajo sedanje z manjšimi izboljšavami v istih prostorih več kot dvajset let. K reševanju tega problema smo že pristopili, zato pričakujemo, da bomo prihodnje leto pričeli z gradnjo. Milan Colarič, direktor TOZD Mehanizacija »Predstavite nam vašo temeljno organizacijo združenega dela in kakšna je njena perspektiva v srednjeročnem načrtu razvoja Ingrada?« »V naši organizaciji je zaposlenih 225 ljudi. Naša dejavnost vključuje operativo (avtopark, strojni park, vzdrževanje), ki zajema preventivno vzdrževanje ter delavnice (mehanična, strojna, elektro in obdelovalnica), ki opravljajo vsa vzdrževalna dela. Poleg tega imamo še obračunsko službo, nabavo s skladišči in splošni oddelek. Glede na hitro naraščanje mehanizacije in opremljenosti v gradbeništvu, je pričakovati, da se bo ustrezno večala tudi naša temeljna organizacija združenega dela. V obdobju do 1980. leta Uspešnost TOZD Mehanizacija v okviru GIP Ingrad je možna s skladnim delovanjem in urejenimi odnosi med vsemi temeljnimi organizacijami združenega dela, z dosledno politiko načrtovanja ter s polnim vključevanjem vseh pripravljalnih faz v gradbeni operativk V zadnjih dveh letih je bil napravljen velik korak naprej pri opremljenosti. Tako smo delno nadoknadili izpad preteklih let. Zato v razvojnem programu ni predvideno bistveno povečanje opremljenosti. Menim, da imamo solidne osnove za normalno oziroma uspešno razvijanje naše temeljne organizacije združenega dela.« Vprašanje pa sem zastavil tudi predsedniku DOS TOZD Me- hanizacija, tov. Ervinu Drgaj-rierju. »Kako združujete svoje redno delo z družbenopolitičnim? »Delo predsednika sindikata je vse prej kot lahko. Naloge so stalne in največkrat zasnovane na š.irši družbenopolitični akciji. Naloge pa so lahko tudi zelo težavne, če jih ne znamo pravilno zastaviti. Spomnimo se samo akcije vpisa posojila za ceste, ki srno jo v naši temeljni organizaciji med prvimi v Ingradu stoodstotno izvedli. Čeprav naši delavci delajo po različnih gradbiščih na terenu, so se akciji dobro odzvali. In tu je že druga naloga: razprava o osnutku, zakona o združenem delu. Tudi tokrat je prišla do veljave dobra organiziranost, o čemer govorijo tudi pripombe med razpravo. Sicer pa so tu še druge družbenopolitične akcije oziroma naloge, ki so bolj regionalnega značaja in tekoča vpraša n j a v samem kolektivu. Malokdo se zaveda, koliko gradiva je treba prebrati, odgovarjati na dopise iz občinskega in republiškega sindikata in podobno. Menim, da sindikat dobiva na pomenu. Delo predsednika pa je možno le ob pomoči in razumeva niu vodstvenih, družbenopolitičnih in sploh vseh delavcev. Le tako lahko pričakujemo, da bo naše delo obrodilo sadove. Lahko rečem, da imamo v naši temeljni organizaciji ljudi, ki znajo pravilno ocenjevati pomen vsake akcije, odločitve. Sicer pa je na dlani, da bo naš samoupravni sistem zaživel v praksi le tedaj, če bomo vključevali v neposredna dogajanja in odločanja čim več oziroma vse delavce.« Ervin Drgajner O aktivnosti Zveze komunistov na ic tekla beseda tudi z dolgoletnim komunistom Francem Vrbnjakom, zdaj tudi članom CI< ZKS. Takole je med drugim dejal: »Aktivnost članov v TOZD Mehanizacija je predvsem na idej-no-političnem področju, kjerdo- Milan Škoflek, vodja avtoparka Iz naših TOZD - Iz naših TOZD segamo dobre rezultate. To ni lahka naloga. Toda po zaslugi velike pripravljenosti članov, z odgovornejšim odnosom do dela, zatem do izvrševanja nalog imamo člani Zveze komunistov vse večji vpliv na vsa dogajanja. Sproti rešujemo vso družbenopolitično problematiko v svoji sredini. Osnovna organizacija Zveze komunistov v naši temeljni organizaciji združenega dela se je v zadnjem času številčno znatno okrepila. Po izvolitvi novega vodstva je zagotovljeno neprekinjeno delo, saj ima več kot polovico članov Zveze komunistov poleg stalnih -nalog še sprotne zadolžitve. Naj navedem nekaj najpomembnejših nalog. To so krepitev odgovornosti do dela, ki še ni zaživelo niti v proizvodnji, niti v administrativnih poslih, zatem utrjevanje samoupravljanja, uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, skrb za aktivnejše delovanje samoupravnih delovniih skupin itd.« Dvigalo Richier pri montaži mostovne opažne konstrukcije »Naloge, ki ste jih sprejeli, so gotovo zelo obširne in zahtevne. Mi lahko poveste kaj o tem?« »Težišče našega dela bo zanesljivo zakon o združenem delu, ko bo sprejet seveda. Sicer bomo še bolj krepili moralo članov, razvijali samoupravne odnose, zagotavljali odgovornejši odnos do vsega, kar smo ustvarili. Naša prihodnja skrb bo tu- Bager Poclain na gradbišču »dvojčkov« v Slovenskih Konjicah di sprotno preverjanje nalog. Le tako bomo kvalitetni pri izvaja-janju politike Zveze komunistov. V bodoče bomo našo aktivnost m pozornost namenili tudi odpravljanju škodljivih pojavov v naši družbi. To je le nekaj nalog iz delovnega načrta osnov- ne organizacije Zveze komunis tov v TOZD Mehanizacija.« Jože Jakop Zakaj sprva slab vpis? Pred nedavnim sva bila s tov. Drgaj.norjem, po zadolžitvi uredniškega odbora glasila Ingrad, v TOZD GO Slovenske Konjice. Hotela sva ugotoviti vzroke slabega odziva pri vpisu posojila za ceste. Pripomniti je treba, da je bil do tedaj TOZD Slovenske Konjice pri vpisu udeležen le z 60,8 odstotki od števila zaposlenih. Pripravila sva nekaj vprašanj, na katere so odgovarjali vodilni, družbenopolitični delavci in delavci z gradbišč. Prvo vprašadje sva zastavila direktorju TOZD ing. Poldetu Rihtaršiču, ki je tudi član občinskega štaba za posojilo. er »Kaj menite, da je vzrok slabemu odzivu posojila za ceste v vaši TOZD?« Brez obotavljanja je pojasnil: »Res je, da smo v Slovenskih Konjicah pozno pričeli z vpisom, vendar pa tudi drži, da smo naleteli na neizkušenost družbenopolitičnih delavcev. Ti bi morali biti glavni nosilci pri izvedbi te akcije. Poklical sem vodje gradbišč, jim zadevo glede vpisa razložil, jih zadolžil, da seznanijo delovodje, ti pa naprej delavce po svojih gradbiščih. Mislim, da sem tako pravilno zastavil potek akcije; več pa sem glede tega pričakoval od aktivnosti družbenopolitičnih delavcev TOZD. Res pa je tudi, da so na nadaljnji vpis in višino slabo v-plivali majhni zneski, ki so jih vpisali nekateri delovodje.« »Pri vpisu posojila za ceste je bil v začetku zelo slab odziv. Kaj je temu vzrok?« Na vprašanje je odgovorila Valerija Prevoršek, predsednica OOS TOZD Slovenske Konjice. »Ko je akcija stekla, so delavci hoteli vedeti, koliko so vpisali delovodje; ker so bili njihovi zneski majhni, so bili tudi oni proti vpisu ali pa so vpisali manjše zneske.« »Branko Subotič, vi ste sekretar OO ZK TOZD GO Slovenske Konjice. Kako so se družbeno politične organizacije vključile v to akcijo?« »Zadolženi niso dovolj resno pristopili k realizaciji te akcije. Najmanj so v začetku vpisali posojila na gradbišču stolpič v Zrečah. Precej delavcev je bilo v tem času s tega gradbišča na dopustu, nekaj v staležu, bil pa je tudi odpor kot posledica neresnega pristopa.« »Kako ste organizirali vpis posojila?« Rudi Globovnik, delovodja gradbišča mostovi Ptuj, je povedal, da je bila akcija zelo slabo izpeljana, ker ni bilo prej dovolj tolmačeno, pa tudi informiranje o namenu te akcije ni bilo izvedeno. Dobil je samo seznam delavcev, nihče pa mu ni pojasnil pomembnosti te akcije. Mijo Jerneje, delavec na gradbišču stolpiči v Zrečah 'je bil med tistimi, ki so po razgovoru vpisali posojilo za ceste. Mijo je presenetil z gotovinskim vpisom. Vprašal sem ga, zakaj je prej odklanjal vpis posojila? Povedal je, da že 24 let dela v podjetju. Večkrat je že zaprosil za posojilo, vendar je bil vedno zavrnjen, ker živi v sosednji republiki. Moti pa ga tudi, da nekateri domačini kažejo tako negativen odnos do tega posojila, saj se vendar rešuje njihov problem. Na gradbišču v Ptuju sva se pogovarjala s Slavkom Dirnbe- Umrl je KAROL PELCAR Po daljši in težki bolezni je 12. avgusta 1976 preminil KAROL PELCAR, član kolektiva TOZD GO Ljubljana. V podjetju se je zaposlil 5. marca 1953 kot zidar v takratnem »Betonu«, na gradbišču v Trbovljah in nato leta 1960 v Ljubljani. Od leta 1962 je vodil skladiščno-nabavno službo na ljubljanski enoti, opravljal pa je tudi dela pri vodenju in urejanju delavskega naselja v Ljubljani. Rojen je bil 16. julija 1923 v Prekmurju, v Ljubljani pa si je leta 1968 uredil nov dom za svojo družino. kom. Vprašala sva ga zakaj še ni vpisal posojila za ceste. Odgovoril je, da tega tudi ni mogel, ker ga ni še nihče vprašal, če želi vpisati ali ne. Dirnbek je v času vpisa delal tudi po drugih gradbiščih v Ljubljani in v Cel ju. Iz odgovorov lahko zaključimo, da je bil predvsem prvi korak v tej akciji nepravilno zastavljen. Manjkalo pa je tudi pobude družbenopolitičnih delavcev TOZD, saj je prav v tej TOZD veliko delavcev iz drugih republik, pa tudi težke socialne razmere nekaterih delavcev, so bile vzrok slabemu začetku. No, ob zaključku lahko zapišemo, da smo uspeli, saj so razgovori na seji uredniškega odbora in naš obisk pripomogli, da se je odstotek vpisa posojila v TOZD povečal in je zdaj TOZD Konjice med najboljšimi vpisniki posojila. Na pogrebu se je v imenu kolektiva in najožjih sodelavcev zahvalil za njegovo dolgoletno in uspešno delo Boris Petan, njegovim svojcem pa izrekel i-skreno sožalje. Jože Jakop Pri betoniranju mostu na Dravi je v pogonu precej mehanizacije Iz naših TOZD - Iz naših TOZD LEPA BILANCA TOZD GO CELJE ZAKLJUČUJE SVOJE VEČJE OBJEKTE Hala Golovec Objekt prireditvena dvorana Golovec je bil predan v uporabo 18. 7. 1976 v čast praznika celjske občine. Sredstva za prireditveno dvorano so bila zbrana kot prispevek delovnih ljudi za gradnjo objektov posebnega družbenega pomena in to v višini 27 milijonov. Preostala sredstva do 60 milijonov pa so bila zbrana iz drugih virov. Prireditvena dvorana je prvi objekt v okviru turistično rekreacijskega centra pod Golovcem. Naslednji objekti bodo grajeni v okviru dotoka novih sredstev. V dvorani je na tribunah 1000 sedežev, sicer pa lahko ta prostor sprejme od 1000 do 3000 lju- di različno od vrste prireditve. Samo igrišče v hali in pomožni hali je pokrito s prožno umetno snovjo, izvedbe synte-last. Igrišče se lahko uporablja za rokomet, odbojko in košarko. Dvorana je večnamenska in bo služila športu, rekreaciji, družbenim in kulturnim prireditvam, večjim manifestacijam in gospodarskim razstavam. Projekt je izdelal Zavod za napredek gospodarstva, glavni projektant pa je bil Jože Kopitar, dipl. ing .arh. Gradbena dela za TOZD GO Celje sta vodila: kot šef gradbišča Tatjana Robida, gradbeni tehnik ter delovodja Maks Šmuc. Obema izrekamo pohvalo za izreden trud in uspešno izvedbo objekta, ki je izdelan zelo solidno. Maks Šmuc, gradbeni delovodja. V teh dneh pričakuje »Abrahama«. K jubileju čestitamo! Samopostrežna trgovina V soboto, 7. avgusta 1976 so se za kupce prvič odprla steklena vrata nove samopostrežne trgovine »Solidarnost« na Lavi, ki je osma poslovalnica TDO »Center« Celje. Objekt se izredno lepo vključuje v stanovanjsko okolje Lave 1 b. Za novozgrajeni objekt je značilno, da je po prodajni površini največja samopostrežna na Štajerskem (480 m2 prodajne površine). Objekt smo začeli graditi spomladi 1975 in ga ob »pomoči« muhaste zime in deževja zaključili v 15 mesecih. Med gradnjo je bilo tudi nekaj težav z dobavo cementa in armature, kar je nekajkrat zavrlo normalen potek del. Zahtevna je bila tudi montaža fasadnih glinopor plošč, saj iso bile plošče visoke tudi 7,05 m in jih je bilo potrebno zmontirati pod že zgotovlje- Tomo Simon, gradbeni delovodja. Samopostrežna trgovina na Lavi ne konzoilne nosilce in plošče. Z dobro organizacijo na gradbišču sta delovodja Tomo Simon in tehnik Marko Kobale rešila tudi ta problem, kakor tudi mnogo drugih in predala kupcu solidno izdelan objekt. Tehniška srednja V mesecu septembru bomo predali v uporabo objekt srednje tehniške šole s telovadnico in laboratorijem, ki je tudi grajen s sredstvi solidarnostnega skiada za gradnjo objektov posebnega družbenega pomena. Za območje krajevne skupnosti Ostrožno je ta trgovina velika pridobitev, ki se zrcali tudi na zadovoljnih obrazih krajanov, ko prestopijo prag nove samopostrežbe. šola Objekt bo urejen in predan kompletno z zunanjo ureditvijo. Zaključena ne bodo samo notranja dela na objektu laboratorij, ki ni bil predviden v prvotnem sklopu gradnje. Roman Ajster, direktor TOZD GO Celje Prav tako bomo v letošnjem letu oddali stanovanjski stolpnici C in B na Lavi, stolpnici G in F pa v mesecu marcu prihodnje leto. Tako bo kompletno zaključeno gradbišče Lava. Zaradi zaključka del na vseh gradbiščih je nujno potrebno, da TOZD GO Celje v najkrajšem času pridobi nova dela. Prvo novo delo, ki je že pridobljeno sta objekta pralnica AMD Šlander in Samski dom UJV. V mesecu septembru se bodo pričela dela na stolpnici samskega doma ob Dečkovi cesti. Po izjavi komisije je ugodna naša ponudba za šolo na Ostrožnem. V projektiranju smo pridobili kompleten otok S-III, ki bo šel v izgradnjo konec letošnjega leta. Na vidiku je več predvidenih del, katere bi morali začeti gra diti že v letošnjem letu, kot so: adaptacija vojašnice, stolpnice v Novi vasi, nekateri industrijski objekti, itd. Perspektive kolektiva TOZD GO Celje se odpirajo in upamo, da bo v najkrajšem času možno polno zaposliti celoten kolektiv. Roman Ajster OOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOO .) o o o o o o 8 5 8 o ( 8 § : : OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCDOOOOOOOOOOOOC Program dela ZSMS Zahtevamo obrazložitev Sklepi četrte seje koordinacijske konference ZSMS Ingrad Na kordinacijski konferenci, ki je bila v začetku julija, smo pregledali minulo delo in dogovorjene naloge za prihodnje obdobje. Ob tem smo ugotovili, da so bili zastavljeni cilji v celoti izvršeni in da smo o naši aktivnosti, posameznih akcijah in nalogah sproti obveščali v glasilu. Na podlagi gradiva in podanih predlogov smo se dogovorili za naslednje kratkoročne naloge: — delovne akcije Posočje 76, ki je potekala od 8. do 28. avgusta se udeležujemo s petimi brigadirji (zidarji, tesarji, že-lezokrivci); — delovne akcije, čiščenje hale Golovec, se udeleži 30 mladincev. — Pristop k volitvam in letni konferenci. Konferenca mora biti v avgustu. Predsedstvo 00 pripravijo letno poročilo, ki bo osnova za skupno poročilo na konferenci. — Ustanovitev počitniške zveze. Do konference je organizirati ustanovitev, ki se potrdi na sami konferenci. — Določen je odbor, da organizira v avgustu izlet na Roglo ali Lisco. Blagajniki poberejo prijave im 20.— din od vsakega udeleženca izleta. — Ocenjevanje za najboljšo or-ganizajio ZSMS v Celju je o-p ra vila komisija pri Občinski konferenci ZSM — COP. Sklep je bil, da se z oceno ne strinjamo in zato pošljemo na OK in ocenjevalni komisiji kritično oceno z zahtevo, da nam obrazložijo način o-cenjevanja. Večina je namreč mnenja, da je komisija opravila delo neobjektivno in po nelogičnem sistemu. — Ob zaključku konference smo še sklenili, da bo peta redna seja pred letno konferenco. Majda Tavčar za obdobje september-december 1976 Da bi uresničili cilje in zahteve IX. kongresa ZSMS ter obveze nas samih, bomo v naslednjih mesecih delali predvsem na: — področju družbenoekonomskih odnosov — idejno političnem delu — reševanju stanovanjske politike mladih — ljudski obrambi ter družbeni samozaščiti — športnem področju — sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami — izvrševanju nalog, ki nam jih nalog OK ZSMS Celje. Poleg naštetih nalog bomo i meli še naslednje oblike dela: — vključevanje ter sprejem mladih v članstvo ZSMS — evidentiranje možnih kandidatov za sprejem v članstvo ZK — uresničevanje svojih intere sov na osnovi programa dela ZSMS in ZK kot avantgarde delavskega razreda. Da bomo upoštevali v širšt družbeni skupnosti, se bomo morali v bodoče več posvetiti: izobraževanju, kulturni dejavno sti, samoupravljanju, rekreaciji, športu, stabilizaciji in sodelovanju na udarniških akcijah. To je okvirni program dela ZSMS GIP Ingrad Celje, ki je razčljenjen po posameznih mesecih ter prilagojen 00 ZSMS. Franc Ramšak DELOVNA AKCIJA GOLOVEC 76 Iz akcijskega programa je razvidno, da je naša naloga čim več sodelovati na delovnih akcijah. Tako smo se 8. julija zbrali pred novo dvorano Golovec na delovni akciji, ki jo je organiziral OK ZSMS Celje. Vsaka osnovna oragnizacija je morala poskrbeti za udeležbo svojih članov v čim večjem številu. Na sami akciji se je zbralo 29 naših mladincev, s čimer smo uresničili sklep zadnje seje, da se akcije udeleži 30 mladincev. Mladinci so delali od 15. ure dalje, Njihova naloga je bila o-čistiti dvorano od prahu, očistiti steklene površine in sedeže, skratka generalno počistiti nat-ranje prostore dvorane. Naloga je bila dokaj hitro in dobro opravljena, s čimer smo zopet dokazali, da smo za akcije organizirano pripravljeni. Po opravljenem delu so bili vsi mladinci nagrajeni z malico, dobili so sendvič in sok. Franc Ramšak Izkazali so se Pri izgradnji počitniških hiš v Bašaniji je ekipa učencev končala svoje delo v dogovorjenem roku, ki je bil zelo kratek — dva meseca. Celotna ekipa učencev — mladincev je pridno delala. Na sliki od leve proti desni stojijo: Branko Šurbek, Radenko Blazanovič, Senad Hadžikadunič, Ivan Emeršič — inštruktor, Branko Petecin, Stanko Kušter, Momčilo Spasojevič, Marjan Gregur, Ivan Lukačevič, kleči: Branko Vengust Mladinci! Pričakujemo več prispevkov; pomagajte nam oblikovati vašo stran. Vključujmo se v delovne akcije! V spomin na umrlega narodnega heroja Franca Rojška je bila v Celju ustanovljena mladinska delovna brigada, ki nosi njegovo ime. Pod to zastavo so se udeležili delovne akcije tudi nekateri mladinci iz našega podjetja. Prvi zastavonoša tega prapora je bil prav naš mladinec, Slobodan Kosič. Prva akcija brigade je bila na urejevanju objektov za mladinski turizem na Makarski rivieri. Brigada je bila sestavljena tako, da so bili v njej mladinci vseh strok, od tesarjev, zidarjev, slikarjev, elektroinstalaterjev itd. Vse priprave za to akcijo je izdelal naš član, veteran MDB, Lojze Borinc, ki je bil v času svojega dopusta tehnični vodja brigade. Za marljivo in strokovno delo je bila brigada pohvaljena od občinske skupščine Ma-karska. Posebno priznanje so prejeli naslednji naši brigadirji: Slobodan Kosič, Tomislav Maj-storovič, Franc Ljubi, Alojz Mlakar in tehnični vodja Lojze Borinc. Poleg pohval pa so bili brigadirji en dan gostje OK ZSM Makarska, ki jim je pripravila izlet na Biokovo. Dobro bi bilo, da bi se več naših mladincev in mladink vključilo v delovne akcije, kjer tečejo dela organizirano, saj mnogi ne vedo, kaj bi počeli ob dnevih svojega dopusta. Štab brigade »Franc Rojšek-Ja-ka« SKRITI OBJEKTIV DOBER TEK! Podelitev priznanj ob zaključku internega športnega tekmovanja, ki so ga organizirali mladinci TOZD IGM Medlog v juniju. Na sliki Miha Njegovac sprejema priznanje za osvojeno prvo mesto v balinanju. insinnsisin. n-nnnnfifinnsinsmn MISLI Resnica ima vse pravice, zmota nobene ... P. TOGLIAT1 Kdor spoštuje samega sebe, navadno spoštuje tudi druge S. SMILES Spoštovanje zasluži, kdor dokonča, kar zmore SOFOKLES Na nore misli pridejo modreci, širijo pa jih norci H. HEINE nnnrT-nnrcrinminnnnnnnnjznnnrcnnJinnnnri • iv..;>■ h • isi mnnnsHnv 4: Za razvedrilo V zgornji in spodnji vrsti je figura, ki je odveč. Katera? Občina v petih letih Za praznik občine Celje je bila svečana seja skupščine v novi hali pod Golovcem CELJE - CELJE mesto do od 24. septembra do 2. oktobra. Tokrat gre za deveti sejem obrti, za deseto mednarodno zlatarsko razstavo ter za tretjo razstavo igrač. Medtem ko bo zlasti nakit znova razstavljen v lapidarij u pokrajinskega muzeja, bosta drugi dve razstavi v hali pod Golovcem. Priprave na vse tri razstave so v polnem teku. Zanimanje zainje je veliko. Zato ni naključji, da imajo organizatorji sejma obrti precejšnje težave zaradi pomanjkanja prostora. Sicer pa bo že letošnji sejem obrti prvi korak k pomembni mednarodni prireditvi. razvoja celjske občine v petih letih. Sicer plan postavlja v o-spredjc človeka in njegov položaj v združenem delu in življenju. V materialnem pogledu pa ne gre za razvoj zaradi razvoja ali načrta, ampak za tako rast, ki bo pomenila sredstvo za do- CELJE - CELJE - Sejemsko Z dograditvijo in otvoritvijo prve hale v okviru turistično rekreacijskega središča pod Golovcem je Celje dobilo idealne pogoje, da se razvije v pravo se jemsko mesto. Ta sloves je po zaslugi obrtnega sejma, zlatarske razstave in razstave igrač uživalo že dosedaj. Toda, poslej ima vse možnosti, da bo tudi uradno priznano kot sejemsko mesto. Takšna verifikacija pa daje mestu tudi nekatere ugodnosti in ne nazadnje pravice in dolžnosti. Prve letošnje sejemske prireditve, gospodarske razstave, bo- V okviru prireditev in proslav na čast praznika celjske občine so se v juliju na skupnem zasedanju zbrali delegati treh zborov občinske skupščine ter skupščin petih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Zasedanje je bilo v hali Golovec. V osrednji točki so delegati sprejeli srednjeročni načrt razvoja celjske občine v naslednjih petih letih. Gre za dokument, ki zelo precizno nakazuje naloge na vseh področjih gospodarskega in negospodarskega dogajanja, za naloge, ki niso napisane samo na papirju, marveč ki natančno nakazujejo pot bodočega seganje humanizacije dela, življenja in življenjskega okolja. Jamstvo glede Izvrševanja plana pa je v zavestnih odločitvah delavcev v združenem delu, da združujejo sredstva in delo in da solidarno sodelujejo v vseh aktivnostih, ki so pomembne za gospodarski in socialni razvoj občine. ustvar- KADROVSKE V meseeu juniju in juliju smo imeli naslednje kadrovske spremembe. Pridobili smo nove sodelavce: Hasičič Miralem, NiK delavec, Majcen Terezija, PU servirka, Jovanič Novak, KV železokrivec, Sperlič Zoran, NK delavec in Cobanovic Miloje, NK delavec v Medlogu; Kotnik Anton, PK zidar, Bre-zlari Avgust, NK delavec, Iršič Jože, skladiščnik, Podkrajšek Albin, NK delavec, Žnidarič Franc, NK delavec in Rodeš Stanko, K tesar v Slovenskih Konjicah. Kosec Stjepan, KV zidar in Vale Alojz, pomožni skladiščnik v Laškem. Ojstrež Emil, skladiščnik v Proizvodnih obratih. Filipčič Bogdan, kopirani in Ivkovič Radmila, arhitekt, tehnik — pripravnik v Projektivnem biroju. Obrez Anica, administrativni tehnik — pripravnik, Vaš Jože, materialni knjigovodja in Lazar Bojan, gradbeni tehnik — pripravnik v Skupnih službah. Germ Peter, KV strojni ključavničar v Mehanizaciji. Iz JLA so se vrnili: Dragič Radislav, KV tesar — inštruktor učencev v Skupnih službah, Žagar Franc, KV zidar v Laškem. Jazbec Stanislav, KV žerjavovodja v Mehanizaciji. Gobec Anton, KV zidar v Celju. Mitrovič Savo, PK železokrivec v Medlogu. Naraščaj v družini so dobili: Cvijanovič Slobodan, Mandir Jožo, Hoti Hazir in Kobale Marko iz Celja; Skelič Mustafa iz Žalca; Krivec Josip iz Medloga; Dunaj Josip, Blagojevič Marko in Bukovič Ludvik iz Laškega. Na novo življenjsko pot so stopili: Visič Svetko in Djukič Vid iz Šentjurja; Imamovič Osman in Tomušilovč Slavko iz Žalca; Ademaj Fer.iz, Strabič Josip in Radženovič Sretko iz Celja; Kotnik Boris iz Mehanizacije; Dolinšek Jožef iz Proizvodnih obratov; Todorovič Velemir iz Celja; čosič Pavo iz Laškega, Kosič Draga iz Delavskega naselja. a) Kandidati 15. IX gradbene 20. X. stroke 18. XI. b) Kandidati 29. X. strojne 25. XI. stroke SPREMEMBE V JLA so odšli: Miletič Željo, KV elektroinšta-later iz Proizvodnih obratov; Vrtagič Mehmed, PK gradbeni delavec iz Žalca; Novak Igor, strojni tehnik — pripravnik iz Skupnih služb; Pejič Lovro, PK gradbeni delavec iz Celja; Šaku-šič Smajil, K strojnik iz Mehanizacije; Kolar Franc, KV zidar in Repas Jože, KV zidar, oba iz Celja; Domjan Josip, KV zidar in Popadič Veljko, NK gradbeni delavec, oba iz Ljubljane! Ljutič Ferid, PK gradbeni delavec iz Medloga; Pogorevc Branko, KV zidar iz Slovenskih Konjic; Okorn Franc, KV zidar iz Žalca; Fdket Dragutin, PK gradbeni delavec in Dakič Dragomir, PK gradbeni delavec, oba iz Šentjurja; Majstorovič Tomislav, KV pleskar iz Proizvodnih obratov. Na lastno željo — sporazumno odšel: Papič Ju raj, KV tesar iz Šentjurja. Zaradi izključitve je prenehalo delo: Štemberger Francu, referentu za stanovanjske zadeve iz Skupnih služb in Prevalšek Antonu, KV slikopleskarju iz Proizvodnih obratov. Samovoljno so odšli: čosič Mirko, PK zidar iz Ljubljane; Gorjanc Anton, KV monter centralne kurjave iz Proizvodnih obratov; Krantič Hilmo, PK delavec 'iz Medloga; Osek Anton, PU zidar iz Celja; Sko-čič Ajiz, NK delavec iz Celja; Bobik Jože, KV zidar iz Slovenskih Konjic; Tomič Ilija, KV tesar iz Celja; Lubej Bernarda, PU servirka iz Medloga; Kompan Boris, skladiščnik iz Proizvodnih obratov; Lesjak Vinko, kopirani iz Projektivnega biroja; Dobnik Jože, PK voznik viličarja iz Medloga; Kneževič Ljubomir, KV tesar iz Celja; Tojič Milorad, PU strojnik iz Medloga; Bencek Ivan, PK plastičar iz Proizvdonih obratov, Mr konjič Toma, KV tesar iz Celja; Drolc Alojz, KV žagar iz Proizvodnih obratov; Paunovič M loti rag, PK delavec iz Medloga. 2. X. 12., 13., 14. X. 1976 6. XI. 16., 17., 18. XI. 1976 4. XII. 14, 15, 16. XII. 1976 13. XI. 23, 24. XI. 1976 11. XII. 20, 21. XII. 1976 Razstava o tehnični jalnosti in inovacijah Termini za strokovne izpite v drugi polovici leta 1976 Prijave do Pismeni del Ustmeni del V hali Golovec bo letos, od 20. do 28. novembra, še ena pomembna gospodarska prireditev. To bo republiška razstava o tridesetletnici tehnične ustvarjalnosti ter inovacijah. Razstava bo opozorila na tridesetletni razvoj organizacij tehnične kulture v Sloveniji, na nji- hovo sedanjo dejavnost in še posebej na dosežke inovacijske dejavnosti ter raziskovalnega dela. Prikazala pa bo tudi tesno povezanost tehnične vzgoje in izobraževanja ter prizadevanj za višjo raven tehnične kulture z razvojem inovacijske dejavnosti in s tehnološkim napredkom sploh. Sedež izpitnega odbora je na Biroju gradbeništva Slovenije, Ljubljana, Titova 40/IX, telefon (061) 312-569 ali 312-733, kjer dobite vse informacije. . . . Pripravljalne seminarje za strokovne izpite (za gradbene inžemrje in tehnike) organizira Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15 in sicer: od 4. X. do 8. X., od 8. XI. do 1<2. XI. in od 6. XII do 10. XII. 1976. Pripravljalne seminarje za kandidate strojne stroke bo organizirala Zveza strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije, vendar termini še niso določeni. Celjsko gledališče vpisuje abonma Sredi meseca septembra bo začelo Slovensko ljudsko gledališče vpisovati stare in nove a-bonente. V prvi polovica oktobra bo namreč že prva uprizoritev od šestih del, ki jih ima ta največja celjska kulturna ustanova v programu. Abonenti imajo več ugodnosti. Zagotovijo si stalni sedež v gledališču, lahko si izberejo določen dan v tednu, najbolj primeren za obisk gledališke predstave, abonma lahko plačujejo v obrokih, popusta pa je kar 20 do 50%. ,Pa še nekaj je, kar govori v prid gledališkemu abonmaju: obiskovalec gledališča ni v skrbeh za vstopnico, na svoj način je »prisiljen« hoditi v gledališče, obisk predstave pa mu prinese prepotrebno kulturno m družabno razvedrilo, saj ga poleg drugega odtrga od vsakodnevnega posedanja pred televizorjem. Preden pa se vpišemo med a-bonente, je potrebno vedeti, kaj nam bo v novi sezoni nudilo celjsko gledališče. Najprej bodo uprizorjene SALEMSKE ČAROVNICE ameriškega dramatika Arthurja Millerja, ki je v tem delu obdelal resnični dogodek izpred 300 let, ki se je dogodil v mestu Salernu. Čarovnice niso odkrivali in preganjali le v srednjem veku, marveč še pozno v 18. stoletju in celo v naši, tako opevani moderni /in razumni dobi. Avtor je na svoji koži občutil vso nasilje in histerijo proslulih makarti jevskih pregonov nad simpatizerji miroljubnega sožitja med narodi. Igra je napeta in pretresljiva pripoved o ljudeh, ki so se uprli slaboumnim čarovniškim procesom. Drugo delo je napisal nemški pisatelj Franz Xaver Kroetz. I-menuje se MOŠKA ZADEVA. Slika podobo moškega in ženske v nečloveškem, stehnizi ranem svetu. Igra je polna trpkega humorja in pripoveduje o brezuspešnih poskusih, da bi se par našel. Avtor nam njun svet in poskuse zbliževanja prikazuje brez laži, presenetljivo odkrito in intimno, sleherni trenutek izraža njuno hotenje po toplini, ljubezni in odrešitvi. LEPI ČASI, ZLATI KRASI je komedija slovenskega avtorja Pavla Lužana. Pripoveduje o delavski družini, ki skuša doseči čim višji standard in izkoristiti vso srečo potrošnike družbe. U-deležuje se vseh nagradnih tekmovanj, žrebanj, zbira zamaške in nalepke in čaka, kdaj bo na TV izžrebana kot najsrečnejši dobitnik. Te sreče pa ni in ni. Nazadnje le spoznajo, da je e-dina sreča v njihovih rokah, v njihovem delu. Komedija je izredno duhovita, svoj delež komičnosti pa daje tudi iznajdljivo prepletanje s televizijskimi prenosi. GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI je komedija enega največjih gledaliških pisateljev našega časa, Bertolta Brechta. V Celju smo doslej igrali le dve njegovi deli, Gal-ileo Galilei in pa Švejk v drugi svetovni vojni. Gospod Puntila je denarni mogotec, ki v blaženi pijanosti vselej sklepa širokosrčna pobratimstva, neznansko je dober in velikodušen, ko pa se iztrezni, pozablja na obljube. Njegov šofer Matti pa zavrne ponujeno roko, ki utegne biti pri- stni izraz naklonjenosti, in osveščen zapusti Puntilo. MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG je komedija popularnega beograjskega dramatika Dušana Kovačeviča. Njegova dela izhajajo iz domiselno posrečenega črnega humorja. Ne bi vam radi že zdaj izdali Kovačičevih »maratoncev« v družini podjetnih Topal.ovičcv, ki vodijo donosno podjetje za izdelavo in prodajo krst. V sto letih so jih izdelali 50, prodali pa natanko 1 9j842- V igri se ta komedijska domislica stopnjuje do pošastne gotovosti o zmagoviti poti v zveličavno pridobitništvo. Izjemno duhovita komedija, ki je bila v Beogradu dolga leta ena najboljših uspešnic. Šesto delo v abonmaju za odrasle bo pokazalo STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST. Ni še določeno, s čim se bodo gostje predstavili. Vsekakor bo izbrano delo lepo dopolnjevalo repertoarno podobo celjskega gledališča. Za otroke, pa tudi za mladino, bo uprizorjena ZGODBA O TOVARIŠU TITU, ki neposredno mikavno in humorno priča o življenjski poti našega predsednika. Ob njegovem življenjepisu se bodo naši otroci seznanili še o poteh naše revolucije. Enkraten in izjemno lep odrski poskus oživljanja naše preteklosti in umevanja naše sodobnosti. Prepričani smo, da bodo vsa dela ustrezala prav vsakomur in da bo nova sezora izpolnila vsa pričakovanja, tako preprostega kakor zahtevnega obiskovalca gledališča. Janez Žmavc Vi v gledališču se pritužujete, da imate premalo gledalcev, mi v gradbeništvu pa jih imamo preveč! Muzej revolucije v Celju Muzej revolucije Celje je bil ustanovljen decembra 1963, -ko se je dotedanji oddelek za zgodovino NOB pri Pokrajinskem muzeju v Celju osamosvojil, preselil v nove prostore na Trgu V. kongresa 3 in odprl stalno razstavo o revolucionarnem delavskem gibanju in narodnoosvobodilni borbi na celjskem pokrajinskem območju. S tem je Celje dobilo specializirani samostojni zavod, -ki je začel načrtno in sistematično iskati, zbirati, u-rejati in proučevati zgodovino iz svojega delovnega območja, izdajati publikacije, prirejati razstave in širiti ter negovati demokratične svoboščine. V drugi sobi je razstavljeno dokumentarno gradivo iz začetnega obdobja okupacije. Razporejeno je po vrstnem redu, kakor so se vrstili tedanji dogodki od začetka do konca leta 1943. Opozoriti je potrebno predvsem na fotografije dokumentov o izdajalskem -in petokolonaškem delovanju pripadnikov Rultur-bunda in njihovih pajdašev, o kapitulaciji starojugoslovanske vojske in prihoda okupatorja na naše področje. Temu sledi nato prikaz začetka in širjenja oboroženega upora in delovanja partizanskih enot na celjskem Razstavni prostor Muzeja revolucije v Celju tradicije NOB in naše revolucije. S svojim delom nedvomno mnogo prispeva k temu, da spomini na najtežje dni naše preteklosti niso obledeli in da je obdobje štiriletnega boja za svobodo s svojimi pridobitvami živo prisotno v našem vsakdanjem življenju. Muzej revolucije Celje ima svoje prostore v stavbi starega magistrata, z zelo ugodno lego v središču mesta. Stalna razstava, ki je odprta v Muzeju revolucije, zavzema šest razstavnih prostrov in dve avli, tako da ima vsako razdobje narodnoosvobodilnega boja svoje določeno mesto. V prvem razstavnem prostoru je prikazana zgodovina revolucionarnega delavskega gibanja v obdobju 1919-1941. V tem prostoru je precej dokumentarnega gradiva, ki priča o težkem boju delavcev za svoje socialne in območju (Celjska četa, Savinjska četa, šaleška skupina, Prvi štajerski bataljon, II. grupa odredov in nastanek IV. operativne cone). Tretji raztsavni prostor je v celoti posvečen herojskemu pohodu XIV. udarne divizije na Štajersko v začetku leta 1944. V četrtem razstavnem prostoru je prikazano obdobje največjega poleta narodnoosvobodilne borbe na našem območju leta 1944. Razstavno gradivo prikazuje veliko ofenzivo enot IV. operativne cone poleti 1944 in nastanek osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini in na Kozjanskem ter nastanek in razvoj ljudske oblasti na tem ozemlju. Peti razstavni prostor je napolnjen z gradivom o partizanski saniteti, partizanskih tiskarnah in okupatorjevim -nasiljem nad našimi ljudmi. Šesti in hkrati zadnji del razstave prikazuje zaključno obdobje boja za osvoboditev. Tu je prikazan poraz okupatorja in razoroževanje nemške vojske, ki je skupno z razbitimi ostanki domačih izdajalcev maja 1945 prek našega ozemlja bežala proti Avstriji. Na stalni razstavi v muzeju je skupno 452 muzealij, 738 fotografij in 310 raznih dokumentov. Stalna razstava v Muzeju revolucije Celje in v Starem pisk-ru je odprta vask dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure. Za napovedane obiskovalce pa tudi izven tega časa. Delovna skupnost Muzeja revolucije Celje vabi zaposlene v našem kolektivu, da si obe razstavi ogledajo. ZAHVALA Ob težki očeta in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in KAROLA PELCARJA se iskreno zahvaljujemo delovni skupnosti in družbenopolitičnim oragnizacijam GIP »Ingrad« Celje za sočustvovanje in izraženo sožalje, za poklonjeno cvetje in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala TOZD GO Ljubljana za dragoceno pomoč in razumevanje v teh težkih dneh. Prisrčna hvala tov. Petanu za poslovilni govor, hvala vsem in vsakemu posebej. Ljubljana, 18. 8. 1876 žena Anica, hčerka Lidija in sin Bojan Ingrad v borbi za osvojitev najvišjega mesta Finalni del tekmovanja 26. športnih iger gradbincev Slovenije bo 18. septembra v Kranju. Sodelovalo bo 15 podjetij, ki so se po pa-noških SIG tekmovanjih uvrstila v finale. Velika športna prireditev bo združena s svečano proslavo 40- letnice štrajka gradbenih in tekstilnih delavcev Slovenije. Vsa panoška tekmovanja so bila izvedena od aprila do avgusta (o rezultatih smo že poročali). V smislu letošnjih propo-zicij so prišla v finale le po štiri najboljša podjetja. Da vidimo, katera podjetja so to ter s kom se bomo borili v tistih panogah, kjer smo se uvrstili. Nogomet: 1. Konstruktor Maribor, 2. Cementarna Trbovlje, 3. Grosuplje, 4. Splošno kovinsko podjetje Ajdovščina Šah: 1. Ingrad Celje, 2. Konstruktor Maribor, 3. ZRMK Ljubljana, 4. SGP Gorica Streljanje: moški — 1. Beton - Zasavje 2. Konstruktor Maribor, 3. Stavbar Maribor, 4. Gradis Ljubljana ženske — L Gradis Ljubljana, 2. IMP Ljubljana, 3. Izolirka Ljubljana, 4. Stavbar Maribor ' Nogometaši Ingrada, ki se žal niso uvrstili v finale ŠIG Balinanje: 1. IMP Ljubljana, . 2. Stavbar Maribor, 3. Salonit Anhovo, 4. SGP Gorica Odbojka: moški — L Salonit Anhovo, 2. Gradis Ljubljana, 3. IMP Ljubljana, 4. Pionir Novo mesto ženske — 1. Ingrad Celje, 2. Gradis Ljubljana, 3. Salonit Anhovo, 4. Pionir Novo mesto Kegljanje: moški — L SGP Gorica, 2. Cementarna Trbovlje, 3. Ingrad Celje, 4. IMP Ljubljana ženske — 1. Gradis Ljubljana, 2. Ingrad Celje, 3. Cementarna Trbovlje, 4. Pionir Novo mesto Namizni tenis: moški — L Gradis Ljubljana, 2. Konstruktor Maribor, 3. Cevovod Maribor, 4. Ingrad Celje ženske — L Ingrad Celje, 2. Konstruktor Maribor, 3. Stavbar Maribor, 4. Gradis Ljubljana Še dober teden nas 'loči od fi-nal, za katere smo se skrbno pripravljali. Stisnili bomo pesti in pomagali navijati, da se bodo naši športniki in športnice kar najbolje uvrstili. Letošnje zvezne športne igre gradbincev organizira SR Hrvat-ska in bodo v Šibeniku, predvidoma od 1. do 3. oktobra. M. J. • ••••• TRIM vesti Vsi na kolo -za zdravo telo Obveščamo vse člane kolektiva, da bo 12. septembra 1976 ponovljena TRIM akcija v kolesarjenju na isti progi kot^ spomladi. Pričakujemo množično udeležbo! Vedno mladi -tečemo radi Prav tako bo ponovljena TRIM akcija v teku. V dneh od 1. do 3. oktobra 1976 se bo vsakdo lahko preizkusil v teku in o-svojil značko, ki je največ vredna. Seveda pa se je treba za tek na 2400 m tudi malo pripraviti — večkrat hitro hoditi, kolesariti, teči, igrati žogo ... Naši kajakaši pridno trenirajo V junijski akciji so v teku o-svojli značko: Miljenko Stojanovič (11:28), Marko Rojšek (11:52), Leon Črepinšek (12:35) in Roman Ajster (13:25). Čestitamo! Upamo, da se bo v jesenskem teku še kdo pridružil dobitnikom tekaške značke. TRIM IGRE V poletnih mesecih so bila v okviru TRIM iger tekmovanja v odbojki za ženske in v plavanju za moške in ženske. V odbojki za ženske je Ingrad zastopala le ena ekipa, ki pa je premočno zmagala. Prvo mesto so osvojile Metka Motoh, Tončka Pečovnik, Irena Jager, Tatjana Robida, Majda Tavčar, Marija Pšaker in Krista Novak. V plavalnih štafetah, kjer ženske tekmujejo skupaj ne glede na panogo, so plavalke Ingrada (Tončka Pečovnik, Erna Triglav in Irena Jager) osvojile 3. mesto s časom 3:02,0. Moški tekmujejo v TRIM igrah ločeno po panogah. WM7 V gradbeništvu so Ingradove plavalne ekipe osvojile prva tri mesta in sicer: L Ingrad I (S. Turk, Žilnik, I. Turk, Rojšek) 2:11,3, 2. Ingrad II (Germ, Kru-šič, Bevc, Ambrož) 2:52,5, 3. Ingrad III. (Schell, Pejanovič, Ta-rabič, P. Germ) 2:57,0. V. Š. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Na vrh Triglava so se letos povzpeli planinci iz TOZD PO — Go- milsko Ob pričetku glavne dopustniške sezone, v prejšnji številki glasila, smo vas dragi bralci zaprosili, da bi za glasilo napisali kaj o svojih doživljajih na dopustu. Ne recite, da tega niste prebrali, morali ste videti naš sestavek, saj je bil tiskan z velikimi črkami. No, povedati vam moramo, da kljub našemu skrbnemu vabilu nismo sprejeli niti ene same razglednice, kaj šele sestavka v obliki članka. Pa pomislite, da sprejema glasilo več kot 2000 zaposlenih, -ki zagotavljajo, da glasilo redno berejo. Saj preveč vam niti ne zamerimo, kdo le bi na tem kratkem dopustu mislil, kaj šele pisal. Ker pa dopusti še niso mirno, pred nami pa je naslednja številka glasila, vas prosimo, da zamujeno popravite. Morda pa se le kdo odloči in nas razveseli. Zagotavljamo mu, da ga ne bomo razočarali, dobro bo nagrajen. Torej, prispevajte kaj za svoje glasilo. HUMOR na dopustu — Natakar, dovolite! To ni nobena kava, to so pomije. — Čudno! Prejle je pa drug gost rekel, da je to navadna voda... Gost: »Ko sem šel sinoči spat, je bila v moji postelji mrtva bolha.« Receptor: »Nič hudega, saj pravite, da je bila mrtva.« Gost: »le, že. Toda njeni znanci so prišli na pogreb!« — Ste vi direktor tega hotela? — Da, pred enim tednom sem ga prevzel. — Torej ste takrat prevzeli tudi tale zrezek? Gost naroči jajčka. »Ali na oko?« vpraša natakar. »Ne, na krožnik.« Čez čas naroči kislo vodo, češ, da ga peče zgaga. »Ali po jajčkih?« se začudi natakar. »Ne, po grlu!« — Ste vi šef strežbe? — Da. Izvolite! — Bi se prosim pozanimali, če je natakar, kateremu sem naročil pivo pred pol ure, še pri vas v službi. — Si imel lepo vreme na dopustu? — Še kar. Samo trikrat je deževalo. Prvič tri dni, drugič dva dni in tretjič zadnjih pet dni... IZID ŽREBANJA Za nagradno križanko iz prejšnje številke je prispelo 25 rešitev. Žreb je izbral: 1. nagrado 50.— din prejme Janez Gabrič, GO Ljubljana 2. nagrado 30.— din prejme Marjan Ostruh, skupne službe Takole prijetno je poležavati na peščeni plaži v Baški, na otoku Krku, odkoder je tale posnetek. Tu je omogočeno letovanje našim članom kolektiva v štirih avtoprikolicah. Morje je čisto, plaža pa je dolga okoli 2 km 3. nagrado 20.— din prejme Vera Šmerc, skupne službe Nagrade lahko dvignete v blagajni podjetja. Rešitev kriažnke iz junijske številke: KNJIGA, LEADER, PALESTINA, ATENA, OER, REP, MATRA, ANATOL, AT, GT, ESTET, RABAT, ROČ, ATA, OMARA, FOLIJA, RAVNE, LAOS, IKA, STROP, SOJ, TRASA, KRKA, OMAR, ANALI, OTA, LE, KNIN, OT, ODRA Rešitve za to nagradno križanko pošljite na uredništvo glasila do 15. septembra 1976. POGONSKI STROJ \ u OfeK.RO- iENOST TONČKA ČEČEVA NEROD- NOST SEVERNI 7 ELE N PEVKA KOHONT TENISKA IGRALKA JAUŠOVEC ŠKARNIK, PRIPRAVA ZA PREMA-ŠANJE RIS6 HRVAŠKI PETROL PRIBOČ- NIK ENA OD ROK GRŠKO MESTO V EPIKU ZDRAVILNA RASTLINA ,STE NIČNIK ZELENICA V PUŠČAVI PREBI- VALKA OBČINE SLOVEN- TOKRATNA KINO COLE ŽITNA BOLEZEN REKA N fel« NEDELJIVA SOGLASNIKA SLOV. FILM IGRALKA. (ITA) JUTRANJA ZARJA UVOZ KONICE RAVNA streha MOŠKO IME KONCI POLOTO- KOV DOLGA DOBA, VEČNOST TRST SLADKO- VODNA RIBA AMERIŠKI KOMIK STEfelO KURIR, 40* 'fO N A STAROZI- DOVSKI KRALJ LJUDSKA TEHNIKA GLASILO INGRAD KKltkUKO «• STAVIL VILI k. HUMORIST TONE FORNEZZI OGULIM KALCIJ STANE SEVER POLMER