Majšperk
včeraj, danes, jutri
GLASILO TOVARNE VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK
ŠT. 4. OKTOBER 1977
JUBILEJNO LETO
V letu 1977 Tovarna volnenih izd el,'kov Majšperk praznuje svoj 40. jubilej. Ob tej priliki bodo organizirana enotedenska športna tekmovanja. V soboto, dne 22. oktobra bo proslava in s svečanim kul turn im programom in sejo delavskega sveta, na kateri bodo podeljena priznanja članom, za tridesetletno požrtvovalno delo v kolektivu.
Jubilejno leto te organizacije bi zaključili z -nastopom priznane igralke Mariborskega gledališča Mileno Muhičevo z komedijo »Partijski sestanek.«
Da pa bi obnovili spomin, kako je nastala, in kako poslovala v teh 40 letih Tovarna volnenih -izdelkov Majšperk, in kaj si Haložani še obetamo, in želimo, bodo povedale naslednje vrstice.
Prvi delavski- svet v Tovarni voimemh izdelkov Majšperk je bil izvoljen 19. junija 1950, delovni kolektiv pa je p-revzel tovarno v upravljanje 23. junija -1950.
Predsednik prvega delavskega sveta je bil tov. Vuk Blaž, sedaj upokojenec v Stogovcih štev. 39, pošta Ptujska gora.
Predsednik prvega upravnega odbora je bil tov. Pintarič Franc, ki je še sedaj v podjetju in sicer v skladišču pomožnega materiala.
Prvi delavski svet v TVI Majšperk:
-1. VUK Blaž, predsednik
2.	VE-IS Cilka, član — upokojenka v Zabolku (Turk C Mika, Pavlovec 77, 4-1210 Za-bok)
'3. PUIBG Ivan, starejši, član
4.	BOBER KAREL, član
5.	KACJAN Karl, član
6.	FAKIN Anton, član
7.	VEDLIN Stanko, član
8.	KOSI Franc, Član
'9. CAFUTA Amalija, član
10.	KRIVEC Jože, st., -član
11.	HOJNIK iBarika, član
12.	PLANINC Franc, član
13.	PLAJNŠEK -Martin, član — umrl
14.	BEDENIK -Marija, član — umrla
15.	STRAŠEK Terezija, član — umri a
16.	KÜRZE -Kazimir, član — umrl
17.	VUK Alojz, član — umrl
Prvi -upravni odbor v TVI Majšperk:
1.	'PINTARIČ Franc, st. — predsed.
2.	SERDI-NŠEK Maksimiljan, plan
3.	NOVAK Marica, roj. 1928, -član
4.	RIBIČ Janez, čla-n
STRAŠEK Terezija, član — umrla VUK Alojz, član — umrl ZEMLJIČ Franc, član — umrl
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1937 kot dodatni, proizvodni program pri takratni Tovarni vollnenih li-zdel-k-ov za -proizvodnjo tanina. V začetku je stekla -proizvodnja samo v takaini-ci. Stroji -so -bili stari, uvoženi iz Češke. Postopoma se je podjetje širilo do takšnega obsega, kot ga zavzema danes.
Za organiziranje in aktiviranj-e tekstilne proizvodnje — -našem predelu je 'narekovalo več fa-kto-rjev. Prvi im kot naj-večji argument — delovna si-ia. Zaradi zelo zaostalega področja kot so Haloze, je bilo delovne sile -na ,pretek. Bila je tudi poceni. Drugi faktor je bila voda. Voda, ki se črpa za tehnološke potrebe -iz reke Dravinje je zelo mehka in kot nalašč uporabna za volnarsko dejavnost.
Širitev podjetja se je nadaljevala od tkalnice, ba-rvanne do op-Iemeniti-lnice. Tudi danes zajema -naše podjetje vse te proi-zvodne obrate. V minulih letih smo še pridobili obrat za izdelavo v-olmi-ce za ročna dela i-n pre-dilinico česane preje. S širitvijo -proizvod n ih zmogljivosti se je večalo tudi zaposlovanje, od začetka 15—20 zaposlenih do današnjega -obse-
ga 477 v vseh proizvodnih obratih. Vsa-delovna sila, ki je zaposlena v -našem podjetju je iz bližnje in daljne okolice Majšperka. Osebni dohodek, ki ga dobijo v -našem podjetju predstavlja dejansko edini vir -dohod-kov za preživljanje približno 2.500 ljudi.
Vse od ustanovitve dalje, je podjetje posvečalo premalo pozornosti posodobitvi proizvodnih naprav. Širjenje posa-mez-n-ih proizvajalnih kapacitet po obratih je temeljilo večinoma na nakupu rab l-j epi h In že takrat -močno zastarelih strojev. V preteklosti je tak -način razvoja tehnologije zadoščal in podjetje -ni občutilo -posebnih težav v borbi za večjo -produktivnost ter s tem večjo konkurenčnost -na tržišču. Takšen način vlaganja v širitev kapacitet proizvodnje, -pa je -danes pripeljal naše podjetje v položaj, ko -mora sanirati svojo proizvodnjo. Nasprotno ukrepanje bi povzročilo dokaj hitro -odmiranje in kot -končno -posledico prenehanja dela podjetja. Prenehanje dela podjetja, ne bi bilo samo ekonomsko škodljivo, ampak bi še v večji meri povzročalo vrsto social-nih vprašanj. Zaradi svoje lokacije v srcu najbolj -nerazvitega dela Haloz In zaposlovanja ljudi iz tega področja ter kot edini nosilec gospodarjenja, bi -s prenehanjem ugasnil edini vir dohodkov za preživljanje približno 2.500 ljudi. Tudi postopno odseljevanje prebivalstva s tega področja za-rad-i iskanja zaslužka drugje, -bi povzročilo ogromno škodo našemu gospodarstvu. Zaradi že -omenjenega lociranja podjetja v srcu Haloz in določene koncentracije ljudj v sv-oj-i-h proizvodnih obratih ter isto-čas-no preživljanje le-teh je prav tako izrednega pomena -pri vseljudski obrambi naše dežele.
Težave v poslovanju podjetja so se pričele -kazati že v letu 1975. Tržišče se je zaustavilo, zahtevalo v zelo kratkih rokih vedno nove in zahtevnejše proizvode, ali pa s e je -v danem trenutku odločilo povsem -na proizvode, ki jih naše volnarsko -podjetje ni moglo 'izdelovati. Jeans, trend, ki še -danes traja, nam je povzročil velike zastoje -pni -prodaji.
-Slaba opremljenost strojnega parka je onemogočala hitre preorientacije na nove artikle. Pojavljala so se izredno velika ozka grla, zaradi skokovitih prehodov -so stroški proizvodnje rastii, defektnost -se je pa večala. Velike težave so na-m povzročale tudi trenutne prekomerne zaloge gotovega blaga. Vso blago je bilo regularno, a v danem trenutku zaradi spremembe mode neintere-s ant n o -na tržišču. Proizvodne zmo-glji-vo-sti se zaradi -navedenih vzrokov v začetku leta niso stoodstotno aktivirale. T-o se je poznalo -na stroških poslovanja, kljub oživljanju -prodaje v drugem polletju. Vsega zamujenega nismo m-o-g-l-i do ko-n-ca leta -na-do-knaditi.
Drugi in ne mali vzrok naših težav na-m je -povzročilo pomanjkanje obratnih -sredstev. Zaradi tega nismo mogli nabavljati surovin v -najugodnejših pro-dajnl-h termimi-h, ki so za nas volnafje praktično samo dvakrat na leto. Nakup s uro vime med letom nam je povzročil veliko odstopanje od planskih cen zaradi medletne spremembe — zvišanja
Prvi delavski svet — 1950
NASE TOVARNE
carinskih dajatev m spremembe tečajev zapadlih valut.
Tudi zakon o ovrednotenju zalog nam je naložil dodatno breme. Zaradi izvzema režijskih osebnih dohodkov iz vrednosti zalog, smo morali v preteklem lle-tu pokrivati iz tekočega poslovanja din 4,388.019,95. Vse te dodatne -nepredvidene obveznosti, ki smo -jih morali prevzeti v lanskem poslovnem -letu, nas je pripeljalo do izgube v višini 3,451.358,08 din. Te vsote naše podjetje samo ne more prikriti.
Problem v našem poslovanju je tudi prodajna cena naših artiklov. Kljub priznani kvaliteti na tržišču in dovolj velikem povpraševanju po določenih proizvodih, nismo mogli f-onmirati -realnih rentabilnih prodajnih cen, ker je pri tem obvezoval samoupravni sporazum o prodajnih cenah, ki velja za vso državo. Tako sa naše -povprečne prodajne cene ostale na -nivoju -leta 1974. Stroški poslovanja od surovine, zakonskih obveznosti, pomožnih sredstev, uslug itd. pa so naraščali. Zaradi izredne konkurenčnosti -na tržišču -in velika neor-ga-niiziranost pri planiranju naših kapacitet iste dejavnosti, nespedializiranja proizvodnje, nižje izkoriščenosti zmogljivosti. S tem nizke produktivnosti in -nerenta-bilnosti, pretijo tudi v bodoče celotni tekstilni panogi.
Težave na katere smo naleteli že v letu 1975 in v minulem letu ter obstoječe neorganizirano stanje tekstilne panoge v celoti, so -dale povod, da smo začeli misliti in iskati nove poti oživljanja in stabiliziranja našega podjetja ter s tem podati večjo socialno varnost vsem zaposlenim. Prvi koraki šobili storjeni doma v podjetju. Odločitev celotnega ko-lektiva je bila, da z delom na pro-st-o soboto enkrat mesečno pomagamo k sanaciji. Pripravili -in izvajali s-o se stabilizacijski akcijski programi, ki so vsi bazirali na znižanju stroškov proizvodnje, večje produktivnosti, boljšemu izkoristku delovnega časa itd. Vsi interni napori celotnega kolektiva so rodili sadove, a v premah meri, da -bi se lahko zaradi izredne zastarelosti tehnologije izkopali iz težav. Hitra je bi-la ugotovitev, da tako težavne naloge sami s svojimi zmožnostmi, v prvi vrsti finančnimi, ne bomo sprejeli. Tako je prišlo d-o razgovorov o povezovanju 2 MTT Maribor. Z aktiviranjem vseh razpoložljivih kadrov -z obeh strani, so se pripravili programi sanacije našega podjetja v okviru proizvodno-prodajnega programa MTT. Do končne odločitve o povezovanju je prišlo preteklo leto v mesecu oktobru, ko sta se kolektiva DO iMeri-nka in naš na referendumu enovito izjasnila za združitev. Cilji povezovanja so v -skupnem -nastopanju na tržišču, skupni ipro-izvodni programi, ki -omogočajo maksimalno izkoriščenost strojnih zmogljivosti, skupna nabava, Ikreaoija i-n razvoj. Večji del zadanih nalog smo že aktivi-rali. Danes se že kažejo prvi -rezultati. Ti so spodbudni, -ovira je samo še naša zastarelost in zaostajanje za tehnologijo, ki jo ima naš novi partner in, iki je
ne-obhodn-o potrebna za konkurenčnost, rentabilnost na -domačem in tujem trgu.
Za odpravo te pomanjkljivosti je bil izdelan sanacijsko ilnvesticijski program, ki vsebuje prikrivanje izgube po zaključnem računu v višini 3,451.358,08 din. Pridobivanje -manjka trajnih obratnih sredstev v višini 7,371.35-1,78 din -in -in-vestidijslkii -del v strojno -opremo v višini 66,410.000 din. Investicijska vlaganja 'bi se razdelila na tri etape po prioritetnem vrstnem redu -potreb. V ieti-h -1977 i-n -1978 2-9,284.000.— di-n za investicijo v gpreim-o za obrat volnicc. dopolnitev opreme v predilnici, tkalnici in op lem e-nitillnici. V -letih 1979 di-n 21,214.000.-— in -letu 1980 15,992.000.— din za zame-
njavo izredno zastarelih strojev v vseh obratih.
Z dokupom in posodobitvijo strojne opreme, bi prešli -na lastno proizvodnjo volnice za ročno pletenje, izdelavo visoko kvalitetnih po tehnologiji in s tem zelo zahtevnih proizvodov iz mikane in česane preje. V tkani-ne bi vgradili mo-h-air, kameljo dlako, angoro, volno lame itd. Rezultati naših in drugih sanacijsikih ukrepov, bi se oidražalli v povečani produktivnosti, izboljšanju kakovosti proizvodov, večji konkurenčnosti -na domačem i-n tujem trgu, povečanem izvozu, pocenitvi uvoza repromate-rialu za izdelavo -volnice za ročno pletenje itd.
-Sanacijslko investicijski program mislimo realizirati s po-mo-čjo Sklada skupnih rezerv SRS, Sklada re-zerv občine, kreditov tujega -dobavitelja, Kreditne banke Maribor -i-n ne -nazadnje z lastnimi sredstvi, -ki jih moramo Vložiti po zakonskih določilih.
Z realizacijo sanacijsko investicijskega pr-og-ra-ma in z dodatnimi intere-mimi ukrepi, ki -jih postreno izvajamo (koriščenje delovnega časa, uporaba surovin, izostanki z dela, normativi proizvodnje, nagrajevanje po delu) boim-o ponovno usposobili -naše podjetje do takš-
ne mere, da bo dalo trajno socialno varnost vsem zaposlenim.
Mislimo, da -ob tej priliki ne smemo prezreti najpomembnejšega -obdribja v 40-let-ni zgodovini našega podjetja t. j. -obdobja, ko si člani kolektiva v okviru delavskega samoupravljanja takorekoč sami krojijo svojo -usodo.
O -razvoju delavskega samoupravljanja in družbeni zavesti samoupravljal-cev -je danes po tiHk-o -letih zelo težko govoriti. Danes lahko ugotovimo samo to, da je samoupravljanje leta in -leta šepalo iz preprostega razloga, ker naš človek ni bil vajen odločati pač pa samo -po-sluša-ti, iker se je večstoletnega hlapčevstva zelo težko znebiti in za-
vest lastne moči delavskega razreda iz vzroka lastnega odpora zelo težko pride d-o -izraza in to d-o takega izraza, da bi saimoupravljanje doseglo tudi -družbeno ekonomsko -oipravicii-o. Leta in leta so trajala, da danes po tolikih letih lahko smelo trdim-o, -da je delavsko samo--upraVljanje tudi v -našem podjetju opravičilo svoj obstoj; rib -tem pa se moramo zavedati, da -v -modernem svetovnem gospodarstvu, iki takorekoč ne pozna državnih meja -in -ko se vsi vključujemo v -m e dna rod no delitev dela brez poznavanja zakonitosti svetovne ekonomike ne bo-mo -uspeili. Zato je poglavitna naloga nas vseh, da se s strokovnim, političnim in družbeno ekonomskim znanje čimprej in čim bolj oborožimo če -nočemo nepremišljeno zapraviti tega, kar so nam ustvarili naši predhodniki.
Vsem članom kolektiva ne glede na to, ali so še aktivni člani ali -ne, vsem tistim, ki bodo prejeli stromna darila za njihov trud i-n požrtvovalnost, za njihovo 30-let-no -delo v TV1, posebno -pa še naši jubilantki Tovarni volnenih izdelkov Ma-jšpehk, želimo še dolgo in plodno življenje!	Zbrala in uredila:
Radamira Karneža
V delu je uspeh Majšperka
Življenje v naši tovarni je trenutno izredno razgibano. Angažiran je ves strok ovni kader, samoupravni organi družbenopolitične organizacije. Smo v fazi
—	najaktivnejšega povezovanja z DO Merinka v okviru SO iMTT
—	organiziranja proslave za 40. obletnico obstoja tekstilne tovarne Majšperk
—	organiziranja in sp r ovajanj a dela na področju 10 in družbene samozaščite
—	odpravljanja proizvodnih problemov v smislu iizboUjšanja asortimana in kvalitete itd.
Prvič smo tudi že evidentirali kandidate, ki bodo v bodoče .na področju proizvodnje, samouprave, 2K in sindikata zastopali naše interese in reševali probleme v okviru DO — Merinka in SO — MIT.
V okviru integracije smo že sprejeli Statut TO Majšperk in Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TO. Komisija, združena od predstavnikov Majšperka in Merinke je tudi že predelala Predosnutek samoupravnega sporazuma o združevanju 'dela delavcev v DO Merinka, katerega bomo v kratkem obravnavali na zborih delovnih ljudi. Kot važen akt, bo sledii še Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v SO MTT, nakar se ,bo lahko pristopilo k postopku registracije. V tem. momentu bo Majšperk kot enakovreden partner ostalim temeljnim organizacijam, še pravno vklopljen v mozaik proizvodnje, samouprave in političnega dogajanja v Mariborski tekstilni tovarni.
Po sklepih, ki jih je podala komisija za uresničevanje Zakona o združenem delu pri MTT moramo v tem letu za uspešno združevanje opraviti več terminskih zadolžitev. Do 28. 10. moramo na zborih delovnih ljudi potfditi:
—	elaborat o družbeni, in ekonomski upravičenosti ustanovitve DO Merinka,
—	bilanco, s katero so razdeljena sredstva, pravice in obveznosti,
— Samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev TO v DO Merinka,
— Samoupravni sporazum o združitvi' dela delavcev DO v SO MTT,
—	opraviti kandidacijski postopek za volitve v organe upravljanja na vseh nivojih.
22. november bo za nas zelo pomemben dan. Z referendumom bomo sprejeli vse prej navedene samoupravne akte, hkrati pa izvolili delegate v delavski svet TO, DO i.n SO, v odbore samoupravne delavske kontrole 'in člane za skupno disciplinsko komisijo na nivoju DO.
Poleg teh aktov, moramo za nemoteno poslovanje sprejeti še vrsto drugih, ki morajo biti usklajeni z Ustavo, Zakonom o združenem delu in v smislu ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sprejeli jih bomo med tekočim delom, podobno, kot smo sprejeli že Pravilnik o določanju tajnih podatkov
LO in o načinu njihovega zavarovanja, Pravilnik o delitvi, trajanju in vzdrževanju osebnih varstvenih sredstev ter Statutarni sklep o organizaciji LO in družbene samozaščite.
Precej se bomo morali angažirati pri Samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnega dohodka, ki mora biti pripravljen in usklajen z Zakonom o združenem delu do konca leta.
Za uspešno izvedbo vseh teh nalog, bo potrebna 'polna angažiranost družbeno pdMčriih organizaciiz, predvsem OOS in ZK, kakor tudi ZSMS.
Pri vsem tem pa se ne smemo oddaljiti od glavne dejavnosti — problema proizvodnje. Zavedati se moramo, da samo s svojim delom, s kvalitetno proizvod njo, uspešno prodajo naših izdelkov lin pravilno politiko samoupravljanja, lahko zagotovimo uspeh podjetja. Rezultat poslovanja v prvih devetih mesecih je pozitiven im bo predvidoma na tem nivoju tudi konec leta. Zahteva pa proizvodni program še več angažiranosti slehernega delavca v tovarni. Sedanji uspeh ni prepričljiv, saj le rahlo presega mejo rentabilnosti. Za izboljšanje rezultatov poslovanja moramo tudi v prihodnje upoštevati dva momenta:
1.	zagotoviti uspeh s sredstvi, ki so nam na razpolago in
2.	z izvajanjem srednjeročnega programa — to je s sanacijsko investicijskim vlaganjem.
iKljub temu, da se je poti prvo točko že dosti m a redilo, pa sem prepričan, da se da narediti še več. Izkoristiti moramo notranje rezerve:
—	iz nižati moramo zaloge in napraviti boljši pregled nedovršene proizvodnje v proizvodnih obratih,
—	izboljšati moramo medsebojne odnose,
—	izboljšati kontrolo proizvodnje in javljanje napak na vseh fazah,
—	polno izkoristiti kapaciteto proizvodnih naprav,
—	izboljšati proizvodno in tehnološko disciplino,
—	približati samoupravljanje slehernemu delavcu, skratka izboljšati moramo odnos do družbenih objektov in proizvodnih ter pomožnih sredstev, ki so nam zaupana v upravljanje.
Nobena skrivnost ni, da proizvajamo na vrsti strojev, ki so že dosegli častitljivo starost 40 let in se zato že zdavnaj iztrošili ter čakajo, -da odidejo v ža-
Direktor ing. Jože Pavlenič
služenj pokoj. Manjkajo nam tudi manipulacijska sredstva, sanitarni prostori' •ne zadovoljujejo predpisom, zgradbe čakajo na omet in še i.n še. Sedanja proizvodnja je zastarela in neekonomična. Za trajno uspešno poslovanje je bilo izdelanih že več inve s ti c i j sfco-s a naci jski h programov, ki pa so v bistvu zajemali to, kar imamo v planu investirati v naslednjih idveh do treh letih.
Obnoviti in dopolniti moramo strojni park za proizvodnjo vdlnice za ročno pletenje, od katere pričakujemo velik finančni uspeh. Povečati moramo proizvodnjo voinice nizkih številk, za katero je na, tržišču veliko povpraševanje. Te vrste volnica naj bi v bodoče predstavljala dve tretjini proizvodnje. Na ta način bi vključili v proizvodni program domačo surovino In znižali uvoz. Proizvodnja voinice se bo z novo investicijo tudi količinsko močno povečala.
Najbolj zastarel strojni park imamo v tkalnici in aipreturi. Z modernizacijo tega bomo izboljšali kvaliteto, zvišali produktivnost in znižali stroške proizvodnje.
Majhen del investiranja bo realiziran že konec letošnjega leta. Nadaljnji potek razvoja je močno odvisen od odobritve kreditov, ki jih pričakujemo iz Sklada republiških rezerv in KB Maribor -— poslovne enote Ptuj.
Z izvedbo predvidenih ukrepov bo Majšperk z lastnim delom v sestavi DO Merinke zopet dosegal dobr poslovne uspehe. Odpravljeni bodo dosedanji negativni pojavi v poslovanju, zagotovljena bo polna zoposlenost in normalno delo ter socialna varnost delovnih ljudi v tekstilni tovarni Majšperk.
Pavlenič ing. Jože
Ob 40. obletnici obstoja IVI Majšperk iskreno čestitamo
OO ZSMS TVI
Vključevanje osnovne organizacije sindikata v integracijska gibanja
Da hi se člane TOZD Volneni izdelki Majšperk podrobneje seznanilo z na-togamii, 'ki stojijo pred sindikati v bližnji prihodnosti, simo se odločili preko mlad inskega glasila oz. našega glasila posrdeovati važnejše naloge, o katerih moramo kot dlani sindikata biti obveS-čenl.
Ker se izteka mandatna doba sedanjemu izvršnemu odboru je nujno osvetliti do sedaj opravljeno delo in zadane naloge.
Delovni načrti v sindikalni organizaciji so bili zastavljeni dovolj obširno in danes ugotavljamo, da so naloge skoraj v celoti uresničene. Poudariti moramo, da bi sindikalni delavci zelo težko izvajali akcije iz programa dela, če ne bi tesno sodelovali z osnovno organizacijo ZK in zvezo mladine v kolektivu.
iAkcija tolmačenja in razprave o uveljavitvi Zakona o združenem delu je potekala obširno, tako da se je lahko vsak posameznik aktivno Vključil v razpravo.
Najvidnejši prispevek sindikata v pre-teikli mandatni dolbi je vsekakor delovanje in aktivno vključevanje v integracijskem procesu v sestavljeno organizacijo MIT. Poudariti je treba, da je iniciativa in gllavna akcija za združitev potekala preko sindikalne organizacije. V sodelovanju z občinskem odborom sindikata delavcev Tekstilne In usnjarske industrije Slovenije Ptuj, smo utemeljili nujnost združevanja in opozorili
na boljšo 'socialno in gospodarsko varnost delavcev. Kot je vsem znano je Tovarna volnenih izd e likov Majšperk zaključila poslovno 'leto 1976 z izgubo. Razlogi za takšno stanje so bili že Pb-ravnavani in tolmačeni na samoupravnih organih in zborih delovnih ljudi. Takšno stanje na eni strani, in gospodarska upravičenost na drugi strani, sta integracijski proces še pospešila. Prvi rezultati so se kaj kmalu pokazali, saj smo 'prvo polletje v poslovnem letu 1977 že poslovali z pozitivnimi pokazatelji.
Prvi korak je torej bil storjen in tudi prvi rezultati so pred nami. Toda proces združevanja še mi zaključen, s sprejetjem novega zakona se moramo do konca leta 1977 ponovno samoupravno organizirati. Celotni MTT mora organizirati in formirati TOZO-e na upravičeni gospodarski in samoupravni osnovi. Do 28. oktobra morajo biti izvedeni zbori delovnih ljudi, kjer bodo postopki in upravičenost združevanja še enkrat tolmačeni. Od 28. 10. do 2-2. 11. 1977 deluje že volilna komisija, ki pripravlja materialne -za volitve samoupravnih organov in sindikalnih delegatov na vseh nivojih od TOZD — preko DO do SOZD MTT. Dne 22. 11. 1977 bodo volitve in referendum temeljnih organizacij združenega dela.
Evidentiranje kandidatov v organe samoupravljanja se izvaja po naslednjem ključu:
1.	;DS SOZD MTT — DO MERINKA 5 delegatov — TOZD Majšperk 2
2.	DS DO MERINKA 15 delegatov — TOZD Majšperk 5
3.	Odbor DK DO MERINKA 5 članov
—	TOZD Majšperk 1
4.	Disciplinska komisija DO MER INKA 9 članov — TOZD Majšperk 2
5.	DS TOZD Majšpetk 11 članov
6.	Odbor delavske kontrole TOZD Majšperk 3 člani
Evidentiranje kandidatov v organe sindikata
1.	Izvršilni odbor OOS TOZD Majšperk + S S — 11 članov
2.	Nadzorni odbor TOZD Majšpe-rk + S S — 3 člani
3.	Sindikalni poverjeniki TOZD Majšperk + SS — 12 članov
4.	Konferenca DO MERINKA — 28 članov — OOS TOZD Majšperk 7 članov
5.	Koordinacijski odbor SOZD-a 1 član
—	predsednik
V gornjem sestavku so bila 'prikazana nekatera prizadevanja sindikalne organizacije za trdnejšo uveljavitev samoupravnih odnosov v našem kolektivu. Mnogo je še nedorečenega , vendar mo-ramo biti prepričani, da se naloge in želje sindikatov lahko v polni meri uresničijo samo s trdnejšim delom lin boljšim sodelovanjem slehernega člana.
Predsednik OOS: Maks Sagadin
Delo naše delegacije
Temeljna delegacija združenega dela Tovarne volnenih izdelkov Majšperk šteje 10 delegatov. Skupaj z delegacijo »Konusa tvorimo -konferenco delegacij, ki šteje 15. 'članov. V žboru združenega dela občinske skupščine imamo 2 mandata, to se pravi, da na vsaki seji žbo-ra združenega dela prisostvujeta -po dva delegata naše delegacije. Zbor združenega dela skupščine -šteje 54 delegatov. Delo delegacije se sestoji s proučevanjem gradiva, ki ga sprejme pred vsako sejo izbora združenega dela in sprejme do-govor o odločanju po posameznih točkah dnevnega reda Zbora združenega dela. To so splošni podatki.
Če se lotimo analize delegatskega sistema pa je Slika taka. Delegatskega -sistema nismo uvedli zaradi sistema samega. Predsednik Tito je na drugem kongresu samoupraVljalcev dejal, »največja -moč samoupravljanja je v tem, da sprošča s a mo upravljalno moč najširših množic in odpira pota osvobajanja dela in človekove osebnosti, -kar pospešuje ustvarjalno zavest in povzdiguje lastnost delovnih ljudi kot nosilce -ustvarjanja in -napredka«. Skoraj četrtletna tradicija samoupravljanja je zahtevala -ustrezen odmev teh procesov tudi v političnem sistemu. Delegatski sistem
je odpravil očiten razkorak med razvitim sistemom samoupravljanja v temeljnih in širših sferah združenega dela in predstavniških skupinskih sistemov. Z drugimi -besedami, temeljna -vloga delegatskega sistema je ,da tesneje povezuje temeljne samoupravne -skupnosti, ter skupščine družbenopolitičnih skupnosti in -njihove organe.
Postavlja se vprašanje, je to nalogo naša delegacija izpolnila? Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, se moramo -ustaviti pri temeljnem vprašanju. Koliko je delegatski sistem dosegel svoj poglavitni namen, da imajo delavci, delovni ljudje -kakor tudi dbčani zdaj več besede pri -upravljanju družbenih zadev? -Ne bi bilo -vredu, če -hi trdil da o vsem odločamo vsi, in da bomo o vsem odločali vsi. Toda, o nekaterih stvareh mora spregovoriti večina izmed nas, ea to mam je podlaga Ustava, zakon o združenem delu. Sistemske ureditve o planiranju s temi dokumenti smo dobili, potrebne določbam, ki dajejo široke možnosti za neposredno uveljavljanje interesov delovnih ljudi. Na te-m -mestu -pa lahko trdim, da zavest ljudi v našem kolektivu še ni dosegla stopnje, da bi se zavedali, kaj nam nudi
-delegatski sistm, -kar bi moralo preiti v zavest slehernega sociai-ističrto mišile-čega samoupraVljalca. Tudi zbori delovnih ljudi, ki smo jih imeli pred kratkim v podjetju spadajo v sfero neposredne--ga- odločanja. -Vprašujem se -le, kaj moti delavce, da se ne pripravijo temeljito na zbore, saj le preko zborov odločamo, -o vseh pomembnih -rečeh. Splo-š-na ugotovitev in vsekakor utemeljeno je, da smo premalo naredili, pravzaprav smo naredili šele prve korake pri Vsebinski -preobrazbi združenega dela. Res pa je, da nihče ne more zanikati, da delavci ne vedo za svoje pravice. Vsakdo ve, na primer, da bodo s sklenitvijo delovnega -razmerja zanj veljala tudi vsa -napisana določila v samoupravnih aktih. -Dobro se tudi zaveda, da so večina teh, oziroma najpomembnejše, sprejeli -neposredno delavci sami. Pa čeprav jih niso (izjeme so zelo redke) niti prebrali, temveč -na zborih delovnih ljudi ali s podpisovanjem brez tehtnega razloga oziroma razmisleka -glasovali zanje. Tako je tudi bil sprejet polletni obračun. Številke o celotnem dohodku in p-dihodku ter razporeditvi dohodka so ostale v domeni finančnih strokovnja-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Upravni odbor 1950
Stališča sekretarja občinske konference ZSMS Ptuj F. Primca
Delo naše delegacije
(Nadaljevanje s 5. strani)
'kov, 'čeprav je naša pravica in dolžnost, da jih skrbno ocenimo ter, glede na stanje, skupaj sprejmemo odločitve.
To, kar sem do sedaj povedal, se vidi, da pred delegacijo in delegati, kakor tudi pred družbenopolitičnimi forumi stoji še mnogo dela.
Upam, da bližnje spomladanske volitve prenesejo prelomnico v delu delegacije z ozirom, da smo se zavedli kakšnega so pomena delegacije, pa ne samo delegacije, ki 'stojijo nasproti občinskim ali republiškim skupščinam, ampak tudi delegati, ki nas bodo zastopali v samoupravnih organih TOZD, OZD in SOZD.
Če govorimo o delegacijah, temeljnih delgacijah, delegacijah SIS, delegacijah samoupravnih organov, so opravile veji ko delo, kljub temu, da je to prva mandatna doba in je bila, če tako rečem, uvajalna doba, ker smo se vsi učili. Kljub temu bo zaključek prvega mandatnega obdobja pozitiven. Predvsem zato, ker bo mogoče čez nekaj mesecev celovito oceniti, kaj nam je delegatski sistem prinesel in v kakšni meri po delegatski poti, že urejamo družbena vprašanja.
Zaradi tega in zaradi vrste drugih vprašanj pri razčlenjevanju prvega mandatnega obdobja delegatskih skupščin, morajo postati pomladanske volitve mejnik. Prelomnica v tem, da bo delegatski sistem pot, naj v naše vsakdanje življenje prinese tudi zavest, da na širok demokratičen im neposreden način urejamo vsa skupna vprašanja. Da postanemo predlagatelji im obenem faktor, ki odloča v celoti.
Kot prvo bi ti zastavila naslednje vprašanje:
1. Kdaj in kje si rojen, kakšna je tvoja funkcija v OK ZSMS. Prosim te, da v nekaj stavkih obrazložiš osnovne naloge ZSMS, koliko je 00, koliko aktivov? Tu mislim predvsem na krajevne 'skupnosti in OZD v ptujski občimi.
1.	Rojen sem 22. 12. 1952. leta v Ptuju, kjer tudi danes živim. Leta 1974 sem se zaposlil pri Občinski konferenci ZSMS Ptuj, kjer opravljam voljeno in imenovano funkcijo sekretarja OK ZSMS 'Ptuj.
2.	Mi se združujemo z DO Merinka kot TOZD v SOZD MTT. Mladina je že vzpostavila precej stikov. Katera so področja, ki jim moramo posvetiti največ pozornosti?
2. Naloge in pravice mladih so jasno zapisane v statutu ZSMS. Vendar je potrebno poudariti, da 00 ZSMS in njeni člani morajo delovati na osnov' samostojno izbranih oblik dela: komisij, sekcij, klubov, društev, krožkov, delovnih brigad ‘itd. Ustanoviti morajo tudi oblike dela za idejnopolitično delo, organiziranost in kadrovska vprašanja, ljudsko obrambo im družbeno samozaščito, informiranje itd. Skozi svoje delo pa morajo OO ZSMS stremeti za povezovanje in sodelovanje z drugimi sosednjimi 00 ZSMS.
V občinski konferenci ZSMS Ptuj združujemo 97 00 ZSMS. V organizacijah združenega dela imamo 48 00 ZSMS, v krajevnih skupnostih 23 OO ZSMS im 37 aktivov ZSMS, v osnovnih in srednjih šolah 24 00 ZSMS na področju kmetijstva.
3., 4. Ti, kot sekretar CK ZSMS imaš vse podatke o mladinskih organizacijah v občini. Kakšno je delo v organizacijah, ali se OK ukvarja z organizacijami, ki so žašle tako ali drugače v težave?
Slovesnost ob predaji tovarne svojemu namenu
3.	V OK ZSMS Ptuj vašo združitev pozdravljamo in smatramo, da nadaljnje mladinsko delo mora teši v smeri prizadevanj za uresničevanje zakona o združenem delu, predvsem na tistih nalogah, ki jih je potrebno izpeljati do 31. 12. 1977.
Naslednja naloga je, da v okviru vaše organizacije izpeljete akcijo za iboljšo produktivnost, stabilizacijo in racionalizacijo delovnega procesa. Pri tem bi mladinska organizacija morala izpeljati različna tekmovanja, ki mlade ozpodbu-jajo k tem skupnim akcijam. Velik poudarek po mora 00 ZSMS TVI Majšperk posvetiti krepitvi mladinskega dela v okviru SOZD na vseh nivojih.
4.	Občinska konferenca ZSMS Ptuj združuje mlade iz naslednjih področij: vzgoje in izobraževanja- kmetijstva, OZD in KS občine Ptuj. Mladi iz teh področij so organizirami v 97 OO ZSMS, ki se združujejo v 4 specializirane konference po navedenih področjih. Razen teh OK ZSMS Ptuj združuje tudi mlade v družbenih organizacijah in društvih ter študente v okviru kluba ptujskih študentov.
V oblikah dela 00 pa združujemo mlade v klubih, ki so v Ptuju, Kidričevem, Stopercah, Hajdini, Stojncih ter še v nekaterih OO ZSMS, ki so v organiziranju. Vseh mladih ki aktivno delamo v ZSMS nas je čez 10.000. Delo posameznih osnovnih organizacij je različno predvsem v izvajanju skupno zadanih nalog, Če se srečujemo s problemi, ki nas osebno prizadenejo, je tudi naša aktivnost na primernem višku, kadar pa gre za naše skupne družbene probleme, se nekatere OO ZSMS obnašajo zelo neodgovorno. Pravočasno ne obravnavajo določenih dokumentov in ne zavzemajo svojih stališč, kar pa pozneje ne pripelje do izmenjave stališč z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Tu mislim predvsem na zakon o združenem delu in na ‘izvajanje le-tega, pri katerem bodo mladi v OO ZSMS morali odigrati svojo pomembno vlogo. Na kratko bi lahko rekel, da pri konkretnih nalogah, kjer obstojii vsestransko zanimanje mladih ter sledijo konkretne zadolžitve, so tudi akcije mladine konkretne in pravočasno izpeljane. Iz tega sledi, da moramo s skupnimi močmi stremeti za tem, da se lotimo tistih akcij, v katerih bomo zajeli čimveč članov ZSMS in tiste akcije, v katerih bomo našli sebe, svoj položaj, težave in
izkušnje ter svoj 'socialni in materialni položaj vsakega posameznika.
V občinski organizaciji smo organiziranost Izpeljali tako daleč, da delegatski sistem v mladinski organizaciji daje vso možnost za odpravljanje negativnih pojavov in napak pri organiziranju ali delu OO ZSMS, aktivov in konferenc itd. Vendar se vsi premalo poslužujemo teh organov, predvsem v reševanju posameznih problemov, ki pa so po navadi prostorski, finančni ali pa problemi pri zagotavljanju množičnosti ali aktivnosti članov ZSMS. S tem sistemom želimo, da se problemi OO ZSMS obelodanijo in dobijo pravilno mesto v družbi, s tem pa ševeda ne le po predlogu organov pri OK ZSMS, ampak od vsakega mladinca OO, konference itd,
5.	Zanima nas, kakšne možnosti imajo aktivi ZSMS v Krajevnih skupnostih? Ali morda OK ZSMS Ptuj mudi le-tem kakšno finančno pomoč, morda nasvet?
5.	O finančni pomoči OO ZSMS s strani OK ZSMS Ptuj bi v tem trenutku težko odgovoril predvsem iz razloga, ker financiranje mladinskega dela v celoti kljub večkratnim razpravam še ni sistemsko in dolgoročno zagotovljeno kot npr. financiranje ostalih DPO.
OK ZSMS Ptuj je financirana iz proračuna Skupščine občine Ptuj 'in dobi sredstva za program dela v okviru občinske konference ZSMS Ptuj. Prav tako je iz proračuna zagotovljeno financiranje klubske dejavnosti. Ostalih rednih virov financiram j a na nivoju OK ZSMS Ptuj ne poznamo. Tako v okviru programa dela financiramo predvsem idejnopolitično delo, delo specializiranih konferenc im komisij ter financiramo izvedbo proslav. Direktnega financiranja OO ZSMS s strani OK ZSMS ni, vendar članarina, ki jo pobere OO ZSMS za financiranje osnovnih potreb za delo. Kljub temu pa so v okviru organizacije združenega dela, OO ZSMS dotirane s strani sindikata, v KS pa dodatno iz sredstev SZDL po predhodnih programih del!a.
Smatram, da ,ni zmeraj poglaviten krivec za nedelo denar, ampak predvsem zaprtost im neaktivnost OO ZSMS, ne-elastičnost posameznih vodstev, ki bi lahko v okviru KS ali OZD z določenimi akcijami za goto vili del sredstev, npr. z zbiranjem papirja, železa, steklenic, delovnih akcij itd.
Radomira K.
Polletno
poslovanje
Poslovanje v prvem polletju 1977 je bilo v primerjavi s poslovanjem v 1. polletju 1976 dokaj uspešno. Količinska proizvodnja se .je v primerjavi z istim obdobjem lani povišala v preji za 6 %, surovih metrih za 17 %, v oplemenitenih tkaninah za 47%, v volnici za 120 %.
Kljub temu je plan za 1. polletje 1977 v votkih dosežen 9'4 % (v metrih 105), v preji 100 %, v Volnici 132 %.
Prodaja je v primerjavi z letom 1976 za 70 % višja, kar je tudi bistveno zboljšalo finančni rezultat.
Beležimo porast bruto realizacije v Višini 64 % porast odbitkov pa za 32 %;
Zaloge so se 'povišale za 22 milijonov dinarjev ali za 411 %.
Zaključne ugotovitve:
Preslabo izkoriščanje osnovnih sredstev, previsoke zaloge, preslaba kvaliteta, previsoki stroški, preveč vloženega dela. (Povzetek Iz materiala, ki je bil pripravljen za sejo delavskega sveta in zbore delovnih ljudi).
V nadaljevanju je prikazano izpolnjevanje količinskega plana proizvodnje, prikazana je struktura stroškov, primerjava fakturirane bruto realizacije im neto realizacije, odnos stanja gotovih izdelkov nasproti mesečni proizvodnji, stanje zalog razreda 3 — 30. 6. 1976 v primeirjavi s 30. 6. 1977, primerjava poprečnih osebnih dohodkov, primerjava prometa z nekaterimi največjim,i kupci, struktura celotnega prihodka, ugotovitve poslovnega uspeha, v katerih je prikazan ostanek dohodka v ,1. polletju 1977 v višini 2.947.000 din. V takšni obliki je bil material posredovan v razpravo članom delavskega sveta In Zborom delovnih ljudi. Na enem izmed zborov delovnih 'ljudi jelbilo po končanem poročilu o doseganju plana proizvodnje, zatišje. Nikogar od navzočih članov Zbora ni zanimal finančni del poslovanja, ni bilo vprašanj, ni bilo razprave, ni' bilo predlogov, kaj storiti, da izboljšamo kvaliteto, povečamo proizvodnjo, zmanjšamo Vloženo delo, zmanjšamo zaloge. Prav nasprotno pa se je razprava razvila ob sprejemu predloga delavskega sveta o vračanju potnih stroškov za prevoz na delo in z dela. O tem smo v primerjavi s poslovanjem v 1. polletju 1977, razpravljali in smo pripravljeni razpravljati. Ob potrditvi predloga delavskega sveta, da se potni stroški za prevoz na delo in z dela vračajo do konca tega leta, so nekateri pokazali svojo (nejsolidarnost s tistimi, ki se vozijo na delo 10 in še več kilometrov. Zakaj bi sodelavec dobil tistih »par dinarjev«, če jih jaz ne dobim?
Mislim, da ne ravnamo prav. Razprave o potnih stroških in tudi o malici bo potrebno časovno skrajšati in mnogo več -razmišljati -razpravljati, in predlagati, kaj še storiti, da bo naša storilnost večja, da se izboljša kvaliteta. Zavedati se moramo, da bo le z boljšo kvaliteto, večjo proizvodnjo 'in večjo storilnostjo, zagotovljen uspeh naše organizacije.	S. P.
Nastop ob srečanju pobratenih občin v Koprivnici
Kadrovska struktura
Iz podatkov, iki so o a razpolago v kadrovskem oddelku, je razvidno, da je bilo konec leta 1974 zaposlenih v organizaciji 477 delavcev od tega 202 moška in 275 žensk.
Delovno razmerje je prenehalo v letu 1974 25 delavcem, delovno razmerje pa je sklenilo 49 delavcev.
Število zaposlenih se v letu 1975 ni bistveno spremenilo, saj je bilo na dan 31. decembra 1977 zaposlenih v organizaciji 481 delavcev, od tega 281 žensk, od tega z visoko šolsko izobrazbo 1 delavec, z višjo izobrazbo 5 delavcev, s srednjo šolsko izobrazbo 39 delavcev, z nižjo šolsko izobrazbo 14 delavcev, z visoko kvalifikacijo 15 delavcev, 56 kva-Miciranih delavcev, 129 polkvalificira-nih delavcev im 222 nekvalificiranih delavcev. V teku 1975. leta je prenehalo delovno razmerje 35 delavcem, delovno razmerje je sklenilo 42 dleavcev.
31. 12. 1976 je bilo v organizaciji zaposlenih 476 delavcev, od tega 273 žensk, od tega 4 delavke, ki so sklenile delovno razmerje za določen čas.
V teku 1976. leta je sklenilo delovno razmerje 12 delavcev, delovno razmerje pa je prenehalo 20 delavcem. Kvalifikacijska struktura je bila naslednja:
z visoko izobrazbo 1 delavec, e višjo šolsko izobrazbo 5 delavcev, s srednjo šolsko izobrazbo 42 delavcev, z nižjo šolsko izobrazbo 13 delavcev, visolko-kvalificiranih delavcev je bilo 15, kvalificiranih delavcev 56, .polkvalifieiranib delavcev 127 in nekvalificiranih delavcev 217.
Do 30. septembra 1977, je prenehalo delovno razmerje 18 delavcem, delovno razmerja pa so Sklenili do navedenega datuma le 4 delavci. Z višjo izobrazbo 1 delavec, s srednjo izobrazbo 1 delavec — pripravnik, 1 kvalificirani delavec in 1 nekvalificirani delavec.
Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem:
1.	Serdinšek Maks, sred., 28. 2. 1977, starostna upokojitev
2.	Purg Ivan, KV, 12. 2. 1977, starostna upokojitev
3.	Stojilkovič Slobodan, 31. 3. 1977, sporazumno prenehanje
4.	Bedenik Danica, 22. 4. 1977, sporazumno
5.	Čeprnja Luka, Ing., 3. 5. 1977, sporazumno
6.	Zdavc Anton, 16. 5. 1977, sporazumno
7.	Čeprnja Rajka, sred., 31. 5. 1977, sporazumno
8.	Ah e c Rozalija, 4. 6. -1977, invalidska upokojitev
9.	Furman Marija, 21. 6. 1977, invalidska upokojitev
10.	Kafel Ing. Franc, 7. 7. 1977, umrl
11.	Jeza Štefan, 12. 7. 1977, invalidska upokojitev
12.	Kamenšek Franc, sred., 15. 7. 1977, sporazumno
13.	Gajšek Rudolf, 31. 7. 1977, sporazumno
14.	Bajlec Ivan, dipl. ing., 14. 8. 1977, sporazumno
15.	Kos Vladimir, 2. 9. 1977, po lastni izjavi
16.	Krivec Maks, 6. 9. 1977,
Invalidska upokojitev
17.	Vrtič Ana, 9. 9. 1977, starostna upokojitev
18.	Turkuš Friderik, 30. 9. 1977, sporazumno
Iz citiranih podatkov je razvidno, da je sporazumno prenehalo delovno razmerje delavcem z visoko in višjo izobrazbo, delavki s srednjo izobrazbo in visokokvafifidiranemu delavcu. Tako v organizaciji ni zaposlenega delavca z visoko šolsko izobrazbo, in tudi število delavcev Z višjo šolsko izobrazbo, se je Zmanjšalo.
Zanimivo je dejstvo, da je v organizaciji zaposlenih več kot 50 delavcev, ki imajo preko 30 let skupne delovne dobe, in od tega je 37 delavcev, ki imajo več kbt 30 let delovne dobe v naši organizaciji. Razen tega je v organizaciji zaposlenih 130 delavcev z 20 leti delovne dobe. Ti podatki dokazujejo, da so člani kolektiva rastli z or-iganizacijo in da je naš kolektiv soraz-imeroma star.
fiz vseh navedenih podatkov je razbrati, da je v organizaciji zaposlenih največ nekvalificiranih delavcev, to je delavcev s končano osemletko ali nepopolno osnovnošolsko izobrazbo. V zvezi s pridobivanjem kvalifikacije tekstilnih 'delavcev, je bila izdelana študija, iz katere je razvidno, da je potrebno do 'leta 1980 zaposliti preko 1000 delavcev v tekstilni Industriji, od tega največ v bomžarski. V tej zvezi je bil 23. septembra na Visoki tehnični šoli Maribor, sestanek predstavnikov organizacij združenega dela, profesorjev Visoke tehnične šole in Društva tekstilnih inženirjev in tehnikov. Na sestanku je bilo ugotovljeno sledeče: Podatke, ki so citirani v študiji, je potrebno podpreti in z njimi 'nastopiti v republiki. Citirano študijo je potrebno obravnavati v organizacijah združenega dela v čimširšem krogu, in izdelati plan kadrov. Kritično je bila ocenjena zasedba delavcev v kadrovskih službah, kajti kadrovnik bi moral imeti višjo šolsko izobrazbo, ugotavlja pa se da kadrovska mesta zasedajo delavci z nepopolno srednjo šolo.
Za izobraževanje tekstilnih delavcev širokega profila bi bilo potrebno ustanoviti šolski center za tekstilne delavce širokega profila. Na 'skupnem sestanku je bil podam predlog, da bi se v okviru izobraževalnega centra MTT ustanovil šolski center za izobraževanje tekstilnih delavcev širokega profila.
V kolikor bi bil tak center ustanovljen, bo tudi rešen problem kvalificiranih tekstilnih delavcev.
Kadrovsko politiko boim v bodoče reševali skupno z OO Merinko in SOZD MTT. Prizadevati pa si moramo, da ostane čimveč strokovnega kadra, to je štipendistov naše organizacije, tudi po končani šoli zaposlenih v naši organizaciji.	P. S.
Po
Komunistu
Mladi bliže
marksistični
misli
Povsem jasno je in to smo zapisali tudi v kongresne dokumente, da je uvajanje marksizma kot filozofije, znanstvene teorije, ideologije In prakse delavskega razreda eden izmed najpo-membnejših delov reforme vzgoje in izobraževanja. Izhajajoč iz tega mora postati marksizem osnova celotnega vzgojnoizoibraževalnega procesa. Slednji mora pri tem upoštevati zlasti vlogo poznavanja teorije in prakse marksizma im samoupavljanja v procesu oblikovanja vsestranske oseibnosti.
iDa bi sprejeto izpeljali ter tako najhitreje dosegli vidnejše premike pri bogatenju učnih programov z znanjem iz teh področij, smo začeli z uvajanjem posebnih predmetov v vzgojnoizobraže-valne programe: družbenomoralna vzgoja v osnovnih šolah, 'samoupravljanje s 'temelji marksizma v 'srednjih šolah im v visokošolske programe temelje marksizma.
To so sicer znane stvari in se ob njih ne bi posebej ustavljali, če mam za to ne bi dal povod izid prvega snopiča Izbranih tekstov Edvarda Kardelja v zbirki iNovi vidiki, ki jo pripravlja Zavod za šolstvo SRS. Za kaj gre? Iz leta v leto se ob posredovanju predmeta samoupravljanje s temelji marksizma v srednjih šolah srečujemo z ugotovitvami pat udi negodovanji, da predmet sam ni zaživel kot bi moral, da nimamo ustreznih učbenikov alf da so celo neprimerni ter da so neprimerna oziroma nezadostna tudi vsa tista gradiva, ki bi jih Učenci sicer s pridom uporabljali kot dodatno gradivo, da ni tekstov, ki bi posamezne učence spodbujali k samostojnemu in še bolj poglobljenemu delu.
Morda se je prav zaradi teh razlogov ter tudi zato, da bi učencem pri predmetu samoupravljanje s temelji marksizma in v okviru širšega idejnopolitičnega izobraževanja (marksistični krožki, mladinske ure, politične šole itd) omogočili čimbolj 'neposredno poznavanje političnih, ekonomskih, kulturnih, socialnih in drugih problemov izgradnje naše samoupravne socialistične družbe. Zavod za šolstvo SRS odločil za Izdajo tekstov iz izbranih del Problemi naše socialistične graditve ter drugih tekstov Edvarda Kardelja. Kajti, kakor je zapisano v uvodni besedi k Izbranim tekstom je spoznavanje problematike, ki sestavlja ožjo vsebino predmeta samoupravljanje s temelji marksizma, s pomočijo izvirnih tekstov eden pravih načinov, kako prispevati k večji učinkovitosti in idejni poglobljenosti vzgoje in izobraževanja.
(Nadaljevanje na 9. strani)
Slavko Krajnc
Kotlarna —
moj delovni prostor
Kotlarna je obrat za proizvodnjo pare, ki s e rabi za tehnološki proces v tovarni , prav tako pa tudi za gretje prostorov.
Prenovljena je bila '1965. leta, takrat simo dobili dva nova kotla na tekoče gorivo, prinesla sta zelo veilike spremem-be v načinu poslovanja. Kotla sta popolnoma enaka in dajeta vsak po tri tone pare na uro. Takrat je to zadostovalo za naše potrebe v tovarni. V zadnjem času so vedno večje zahteve za paro iz razloga, ker se priključuje vedno nekaj novega. Prav tako se zahteva v sami proizvodnji boljiša kakovost pare. Kotli pa so že preživeli svojo življenjsko dobo in niso več sposobni za maksimalno trajno obremenitev.
Ti kotli zavzemajo majhno površino, imajo pa zelo veliko izparitnost na kvadratni meter. S tem pa tudi večjo termično obremenitev samega kurišča.
V kotlarni so tudi ionske vodomeh-čalne naprave, za mehčanje vode s katero se napajajo parni kotli. To je zelo velika pridobitev, saj jih po dvanajstih letih, odkar obratujejo, ni bilo potrebno čistiti ne kemično, ne mehansko.
Posluževanje v kotlarni se je zelo spremenilo. Danes mora delavec polagati vso pozornost is am o na avtomatiko teh strojev. Fizično ni nobenega napora, je pa precej velik psihični napor. Gorivo se nahaja v posebnem prostoru in zavzema le malo prostora. Do nevšečnosti pride v zimskem času, ko se le-to zaradi nizke temperature strdi.
Obrat kotlarna dela v treh izmenah. Zaposleni smo štirje delavci, zahteva pa -se visoka kvalifikacija, saj je to delo zelo odgovorno.
Slavko Krajnc
Odgovornost za delovne obveznosti
4. oddelek zakona o združenem delu določa v 193. členu Delavci so vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju.
Delavec odgovarja za nespoštovanje odločitev, sprejetih v organizaciji, v kateri dela, za kršitve delovnih obveznosti, in za druge kršitve delovne discipline, če jih stori po svoji krivdi.
Določbe 193. člena so v nadaljevanju 4. oddelka razčlenjene. Tako zakona določa sestavo disciplinske komisije, ki jo volijo delavci neposredno in jo sestavlja liho število članov, od tega je določeno število, vendar ne več kot četrtina vseh njenih članov izven temeljne organizacije. Tako volitve članov, kakor tudi sestava disciplinske komisije, je novost, ki jo prinaša zakon o združenem delu. Zakon o združenem delu tudi opredeljuje hujše kršitve delovnih obveznosti.
V I. 1977 je bilo v naši organizaciji že več kot 15 primerov hujših kršitev del. obveznosti. Od tega je dokončno rešenih šele pet, vse ostale so še nerešene — v postopku. Zanimivo je dejstvo, da so to pretežno iste kršitve delovnih obveznosti, katerih posledica je lahko tudi materialna škoda povzročena organizaciji. Vprašujem se ali je delovni proces dejansko takšen, da dopušča daljši »odmor« na delovnem mestu, ali smo premalo zaposleni ali nismo zainteresirani za delo. Opaziti je, da prihajajo na delo prepozno še vedno delavci, ki so oddaljeni od organizacije le 500 metrov, in da z delovnega mesta odhajajo predčasno.
Delovno disciplino bomo morali še izboljšati, In tudi na tem področju nas čaka naloga, ki jo bomo rešili le s skupnimi prizadevanji.	P. S.
Kaj prinaša prvi od predvidenih treh snopičev tibranih tekstov Edvarda Kardelja. Tu so najprej predstavljeni tisti teksti, ki zajemajo prvo obdobje naše socialistične graditve. Sem sodi ekspo-ze Edvarda Kardelja v Ljudski 'skupščini leta 1946 O političnem in ekonomskem položaju naše države, Borba KPJ za novo Jugoslavijo iz leta 1947, njegovi govori ob petletnici osvobodilne fronte ter Ob prvem maju, govor na zasedanju Ustavodajne skupščine LR Slovenije Proti škodljivim pojavom stare miselnosti, (vsi trije govori so iz leta 1946); sledi govor, ki ga je imel Edvard Kardelj na 'IV. zasedanju OZN 1949 o mednarodnih političnih odnosih s posebnim ozirom na Jugoslavijo. Temu pa še govori Uspehi in težave, z zborovanja v Mariboru 1950. leta, O Borisu Kidriču iz leta 1953, N e demokratski pojav (govor v Zvezni ljudski
skupščini septembra 1953), Ob desetletnici Kočevskega zbora, članek Mladim volivcem, Štiri leta izkušenj iz leta 1954, Smisel decentralizacije, O mno-gostrankarski in o neposredni demokraciji ter Državljana je treba informirati.
V čem je bistven namen objave teh tekstov; predvsem v tem, da učenec ob spoznavanju določenega obdobja izgradnje nove socialistične družbe spozna tudi dolgoročnost uresničevanja zgodovinskega cilja delavskega razreda. Ob učiteljevi pomoči maj hi mladi tako spoznali tisto obdobje izgradnje novih odnosov, ko je samoupravljanje zraslo ob neposredni, vsakodnevni iniciativi in živi aktivnosti ljudi v najtežjih dneh jugoslovanskih narodov 'in narodnosti, v NOB in ko je po osvoboditvi živelo določen čas izrazito v senci poudarjanja vloge države in mjenih institucij.
Toda obenem naj bi videl prav trdoživost teh novih odnosov, ki so prvič po Pariški komuni in Leninovih sovje-tij javno, instituiconalno, ne samo stopili na prizorišče svetovnega dogajanja, temveč so tudi dejansko zaživeli, kljub vsem omahovanjem, pritiskom in nasprotjem doma im v tujini.
Dopisujte
v
naše glasilo
Naredili smo precej, moramo še več
Komunistična partija je uspešna samo takrat, kadar najde pot do najšiinšrh množic in kadar prodre v bazo.
'Prav sedaj smo sredi volilnih konferenc osnovnih organizacij. Pri nas v IVI je (bila v sredo 12. 10. 1977.
V	'zadnjih štirih letih je delovanje v vseh organizacijah zelo razgibano, ne samo v zvezi komunistov, ampak tudi v sindikatu, mladini, socialistični zvezi itd. Naše delo je zello široko, srečujemo se z raznimi vprašanji in problemi v tovarni in krajevni skupnosti. Tem nalogam, tem problemom, ki se porajajo pri nas, moramo posvetiti ogromno pozornost, saj mam ni in nam tudi ne sme biti vseeno kaj se dogaja z nami im okrog nas. Večino problemov moramo rešiti že v začetku, dostikrat se zgodi da stvari gledamo predolgo postrani im ko poženejo trdne korenine jih je težko izpuli ti.
V	'Majšperku nismo imuni za razne ne ativne medsebt in o dno: e. še kako ti, in asm o $ 5 vednc so pustili
[Kako se lotite te težavne naloge? Tu je najbrž veliko možnosti, ali bomo našli najboljšo ali vsaj dobro, je težko reči. Naša naloga je, boriti se, da bodo medsebojni odnosi urejeni, kajti to je eden izmed pogojev, da bo naše delo potekalo neovirano, da bomo na kraju krajev delali z veseljem in zadovoljstvom po tistem znanem izreku »Vsi za
enega, eden za vse.« Kot sem že dejal, začeti je treba pri koreninah. Najprej je treba vedeti, [kaj so pravice in kaj dolžnosti. 'Redkokraj ali nikoli nismo razpravljali ne v mladimi, me v sindikatu, pa tudi ne v zveži komunistov, kaj vse smo v naše pravilnike zapisali in kaj smo od vsega tega tudi uresničili. Premalo obravnavamo statute komunistov, premallo smo posvetili tudi pozornosti zakonu o združenem delu, za katerega mnogi trdijo, da je ustava v malem ali delavska ustava. V vseh teh dokumentih je zajeto 'bistvo našega delovanja in prizadevanj, zato bi .se morali nenehno vračati k njim in z njihovo pomočjo oceniti, kako sleherni član zveze komunistov, mladine in sindikata izpolnjuje svoje dolžnosti, tako glede stalnega marksističnega izobraževanja im usposabljanja v boju za socialistično samoupravno vsebino.
Važno je, kako se obnašamo v družbi, kako Vplivamo na najširšo množico -ljudi. Toda, temu posvetimo pozornost šele 'takrat, ko bi naj ugotavljali, da kakšen član ne sodi več v to organizacijo. Premalo se zatekamo ali ukvarjamo z ljudmi, -treba je včasih tudi sleherni dan pokazati, kaj je njegova naloga im dolžnost in jasno, tudi pravica. Zelo malo smo se ukvarjali s politiko kaznovanja, discipline in odgovornosti, še manj pa- s samokritiko. Vse to je pa posledica zelo zmanjšane discipline, saj člani
ne izpolnjujejo najosnovnejše -naloge — priti -na sestanek.
V	statutu zveze komunistov Slovenije lahko med -ostalim preberemo tudi naslednje: 'Osnovna pravica in dolžnost članov zveze 'komunistov je, da nenehno idejnopolitično delujejo znotraj delavskega razreda in med delovnimi ljudmi, v samoupravnih organih in družbe-nopojiti'önüh organizacijah, ter da se neprestano zavzemajo za uresničevanje samoupravnih socialističnih -načel za politiko im stališča zveze komunistov.
V	maši tovarni imamo približno 6 % od vseh zaposlenih v članstvu zveze komunistov, v tkalnici je samo eden član ZK. Iz tega Vidimo, da smo se bolj malo posvečali vsem tem vprašanjem, tu korenine segajo nekoliko v pretek-lo-st. Prav zaradi tega pa bomo morali temu Vprašanju tudi [posvetiti zelo veliko časa v IprihodnoSti. -Ugotavlja se tudi premajhno vključevanje komunistov v samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, slabo medsebojno informiranje in komuniciranje, premajhna navzočnost med delovnimi ljudmi.
Uresničevanje vsega tega bi komuniste, mladino itd. tesneje akcijsko povezovalo, bi pa bistveno prispevalo k večjemu — -revo I u c i o n a r-n ej š em u delovanju posameznika in -njegove osnovne organizacije.
Albin lešnik
Hej, hej brigade
To je le del pesmi, ki nas je vsako jutro ob 4.15 dvignila iz postelj. Slišal jo -je iahko vsak po zvožriikih, ki so bi ti nameščeni po nasellju. Za tiste, ki niso slišali in ugotovili, da je zunaj dan, je moral dežurni komandant povzdigniti svoj službeno vojaški:	»Diž se -—
ustaj!« Fi s kul tu ra, umivanje in zajrtk,
Belmondo, bo v vojski tudi tako?
'v; vdr
vse te reči je fbil-o potrebno opraviti prej, preden smo se odpeljali po 15 km dolgi cesti na traso v 'Breginj. Tu in tam si Videl kako so posamezniki zaspali še za ipo-l ure v avtobusu. Le kaj so delali ponoči? Kdo ve?
Naselje Breginj že spada med gorske vasi, saj se razprostira na Višini približno 1300 m, sicer -je pa 4 km od meje z Itallijo. Potres, ki je majaj in rušil za seboj Posočje, je najbolj prizadel prav ta Breginj. To je -naselje -starih hiš, nekatere je že načel zob časa, ostale pa so zaradi nevarnosti porušili. Zraslo je 'novo naselje z pomočjo vseh ljudi Jugoslavije. 'Na nerazvitem področju je Marles postaVil 130 novih hiš ža -lansko jesen, brigade, ki so prihajale pa so urejevale teren in okdliico.
Med temi brigadami je bila tudi ptujska »Dušan Kveder-Tomaž«, s katero sem tudi preživljal brigadirske dni v Posočju. Na delovišču -smo v glavnem planirali teren okoli novih hiš, kopali jame iza drevesa, betonirali poti, sejali travo z eno besedo, urejali park. Najtežja dela smo opravljali »KUBiKI«. Ta-
Horuk!
ko se mas je imenovalo osem fantov, 'ki smo kopali i jame za drevesa. T emu bi lahko rekli kulbiki dvojni, vsaj mi smo izhajali iz tega dejstva, ker smo kopali jame, ki so bile velike točno kubični meter, sicer pa ni bilo tako lahko delo, kar so -lahko pričali polomljeni ročaji krampov, -kamnit teren in na koncu -koncev je to tudi merilo za moč,
Beograjska
konferenca
Dajva, dajva, saj vidiš da naju snemajo (s prazno kamero)
saj smo jih v treh tednih polomili kar 17. Pa kaj smo si mogli, če pa je bil les čez les.
S polomljenimi krampi res nismo dosegli norme, je pa bil zato učinek večji. Na dan smo ».KUBliKI« potegnili kar 250 % iz zemlje presežka norme. Pozabiti ne smemo na naše bri-gadinke, brhka dekleta, ki so planirala zemljo za spominski park v solidarnostnem naselju. Kot po navadi so žlobodrale, se smejale in pele — najraje našo ptujsko brigadirsko himno:	»Mi smo ptujski
brigadirji, ljubimo se vsi, radi pijemo, belo haloško, če pa tega ni, pivo ali tri ..., inaši komandirji sami vetropini, radi delajo, ko jih snemajo s prazno kamero.« Tako je ibilo na trasi, najraje pa smo bili, ko se je sredi dneva vsipal dež, vsi smo se skrili pod balkone hiš ter si zapeli: »Kiša pada, nema rada, o-o-o, nema rada!«
V Kobaridu, kjer smo imeli svoj tabor v stari vojašnici se je zdelo, ka-
kor da smo v letovišču. Naselje je bilo urjeno tako, kakor se brigadirjem sliši, v duhu sociälistične mladine. Na stene smo risali like Tita, leriina in Marlksa, na pročelje pa vse grbe republik. Za informiranje so poskrbeli kulturni referenti z stenčasi, pa razglasi tipa »Zamenjam lopato za črnolasko« itd.
Tako nekako je Izgledal dan 260 brigadirjev iz brigad »Titovi štipendisti« iz Črne gore, »Mare Konavec« brigada rdečega križa Slovenije, iDušan Kveder-Tomaž iz Ptuja, »17. Oktober iz Murske Sobote in »Bosanka« iz llidže pri Sarajevu.
Tako je bilo, zdaj ni več, ostali pa so le spomini — spomini na mladost, na lepe in brezskrbne dni, za marsikoga tudi boleči.
Erbus Milan
Beograd je prizorišče, na katerem bodo v prihodnjih mesecih potekali dogodki izjemnega pomena za nadaljni razvoj političnih dogodkov v Evropi. Minili sta dve leti odkar je bila podpisana sklepna listina konference v Helsinkih. Podpisali so jo najpomembnejši predstavniki evropskih držav, ZDA in Kanade In razglasili načela in poti za krepitev varnosti in sodelovanja v Evropi, in prav ti predstavniki 35. držav, ZDA in Kanade se sestajajo v Beogradu, da bi proučili v svojih razpravah In sklepih, koliko je bilo v teh dveh letih uresničenega. Začrtalli bodo možnosti in poti te politike in zagotovili njeno kontinuiteto v prihodnosti.
V času medsebojnih vojn, osvajanj, novih razdelitev in blokovskih razdeljenosti, so Helsinki prvič ustvarili izhodišče, ki omogoča enakopravno sporazumevanje vseh držav naše celine, To izhodišče v okoliščinah suverene enakosti omogoča, dase sporazumno najdejo načela -in poti, ki bodo zagotovila, da se Vzajemni odnosi na naši celini začno graditi na načelih, ki bodo zagotavljala mir, vzajemno varnost in sode-il-ovanje. Sestanek v Beogradu je prvo skupno preverjanje te politike in njene ustvarjalnosti. V tem je v bistvu tudi temeljni pomen dogodkov, ki so pred nami.
Znano je, da čas od konference v Helsinkih, še zdaleč ni bil dovolj izhodiščen za uresničevanje perspektiv naznačenih v sklepni listini. Jugosiovan-sko-itali,jamski sporazumi v Osimu, ki so utrdili mejne odnose in mir v tem delu Evrope, so lahko zgled za reševanje podobnih vprašanj. Stanje v Sredozemlju nikakor hi vspodbudno. To nima pomena le za sredozemske države, ampak je to stvar celotnega sveta. Saj gre tukaj za vprašanje miru, ali vojne. Tudi nevarna difka v oboroževanju in vse večja proizvodnja orožja morajo biti del razprav v Beogradu. In še in še je vprašanj, ki terjajo odgovore, rešitve. Nekatera so se že začela reševati, a koliko je še takih, ki jih še nismo niti načeli.
'Beograjski sestanek je brez dvoma v času, ko politični položaj v svetu še zdaleč ni enostaven, pa tudi objektivne možnosti niti subjektivna pripravljenost vseh udeležencev ne zagotavlja sami po sebi naglega -napredka pri uresničevanju helsinške politike. Še vedno -smo priča številnim blokovskim pristo-pom pri obravnavanju evropskih problemov. Seveda bo svoj prispevek vsem tem -prizadevanjem dala tudi go--stiteljlva konference —neuvrščena, socialistična, samoupravna Jugoslavija.
Prepričan sem, da bo beograjski sestanek brez dvoma veliko prispeval k izboljšavi odnosov v Evropi, in koristim -vseh držav udeleženk in svetu sploh, -saj bo potekal v duhu sporazumevanja.
Kovač Bojan
NAŠ INTERVJU — NAŠ INTERVJU — NAŠ INTERVJU
Ahec
Rozalija
Ob prerani 'invalidski upokojitvi smo oasi dolgoletni sodelavki Ahec Rozaliji, namenili delček prostora v našem 'listu in ji zaželeli še veliko sončnih dni!
Rodila sem se 21. >8. 1924 v Medvedcih številka 26, in to v številni družini.
Bilo nas je sedem otrok, štirje sinovi in ri hčere. Starši so nas s težavo preživljali, ker v času stare Jugoslavije ni bilo zaslužka kot je danes, če le kateri hoče delati.
Oče je moral za kruhom na Dravsko poije — mlatit žito, tako da smo preživljali svojo mladost kaj borno.
Ko sta odrasla starejša brata, zdaj že pokojna Franc in Vinko, sta se zaposlila že s 16. letom starosti v Tovarni Strojil Majšperk in tako pomagala staršem, da so še kupiti nekaj zemlje, da je bilo malo boljše življenje za nas, ki smo še bili nesposobni za delo. Ko sem končala 7 razredov osnovne šole v Majšperku, sem začela sama služiti denar za potrebno obleko. To so bili naporni dnevi, saj sem še bila šibka za kopanje v vinogradih. V Savinjsko dolino sem šla obirat hmelj, drugače pa sem delala doma, do dneva, ko sta oče in mati
Planinsko
društvo
Šolsko planinsko društvo Majšperk deluje uspešno že vrsto let. Naše planinsko društvo šteje 65 članov. Prirejamo razne izlete v bližnjo in dalnjo okolico, predavanja z diapozitivi in v lanskem šolskem letu smo uspešno končali planinsko šolo, v kateri smo pridobili mnogo znanja o lepotah in nevarnostih v naših gorah. Ker smo uspešno končali planinsko šolo, smo odšli na enodnevni izlet na Peco, kjer smo dobili značke planinske šole. V lanskem šolskem letu smo sodelovali tudi na planinskem kvizu, kjer smo se izkazali in dosegli še kar dobre rezultate. Pripravili smo tudi izlet na Boč, ki je v našem okolišu najvišji vrh. Sodelovali smo tudi na proslavi ob dnevu mladosti na Donački gori, kjer se je zbralo veliko število planincev raznih planinskih društev. Pred kratkim smo organizirali izlet na Kum. Bilo je lepo in takih ter podobnih izletov želimo v bodoče še več.
Pod vodstvom mentorja, tov. Laha, bomo priredili še več izletov in mnogo predavanj. Poskušali bomo organizirati tudi planinski kviz.
Planinc Branka, mladinka, 8. b.
predala posestvo bratu Antonu. Takrat sem sprevidela, da ne bo več prostora zame doma, in da ne želim biti v rojstni hiši služkinja.
Leta 1946 sem se zato odločila in se zaposlili a v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, kjer sem bila neprekinjeno zaposlena do moje prerane invalidske upokojitve.
Leta 1957 sem se poročila, čeprav nisem bila več mlada. Rodila sem tri otroke — sina in dve Hčeri, za katere sem poskrbela, da so se izučili določenega poklica in jim s tem omogočila lažje služit kruh kot sva ga z možem, ki je tudi od mladosti invalid, pa vendar priden delavec.
Dne 26. 8. 1975 sem doživela v Ši-kolah hudo prometno nesrečo, ki je tudi pripomogla k invalidski upokojitvi. Sedaj nisem več zmožna za delo v tovarni. Tudii oddaljenost od tovarne, na eno stran osem kilometrov, je bil zame velik napor, a kljub temu in kljub vsem težavam, sem z veseljem šla v službo vse do konca. Želim si še nekaj let jesenskega življenja, prav tako pa tudi, da me bolezen ne bi prehudo mučila. Enako želim tudi vsem drugim.
Ob tej priliki bi se najtopleje zahvalila sodelavcem za prejeto darilo, ki me bo spominjalo na dni med vami. Zahvalila bi se tudi za tople poslovilne besede, ki so jih ob mojem odhodu izrekli: direktor Ivan Bajlec, sekretar podjetja Sonja Piši a k ter drugi.
Izlet na Kum
Naša planinska skupina se je odločila, da pojdemo na izlet na Kamniško sedlo. Vendar smo zaradi velikega snega morali cilj izleta spremeniti. Zato smo se namenili, da obiščemo goro Kum.
Vreme nam je bilo naklonjeno. Imeli smo smolo le s cesto, ker je bila ozka, in je avtobus le s težavo peljal po njej. Kljub temu smo srečno prispeli na vrh. Po okrepčilu v planinski koči smo si ogledali pokrajino in RTV stolp. V nižinah je bila megla, zato nismo imeli najlepšega razgleda.
Na osojnih pobočjih smo staknili sneg in spet je bilo obilo zabave. Dan je kar prehitro mineval.
Z željo, da se še vrnemo, smo se poslavljali od te čudovite pokrajine, ko smo se vozili po strmi cesti navzdol.
Izlet je vsakemu izmed nas ostal v neizbrisnem spominu.
Nemec Zvonko, mladinec, 7. a.
Kdaj bi bila stonoga najbolj nesrečna?
V vodi živi, zeleno je in muka kot krava?
Potopi se ladja in na osamljen otok se reši pet članska družina.
Po 9 mesecih začne sin materi govoriti teta. Kaj se je zgodilo?
Vida Jug
STARČEK
Živi v vasi — starček sivi
zguban je njegov obraz v hiši mu je dolgi čas.
Lasje sivi so postali, od skrbi so se zravnali. Noge mu že pešajo težko ga že nosijo.
Po dvorišču se sprehaja, nikomur več on ne nagaja Moči mu že pešajo, delat' njemu ne dopuščajo.
Dnevi dolgi so mu vsi, k njemu nihče ne hiti.
Šteje ure si vsak dan kdaj za vedno bo zaspal.
MAMA
Otrok zjutraj se zbudi k mami hitro pohiti, mama nežno prime ga, tesno k sebi stisne ga.
Ko pa otrok v šolo gre, mama briga se za vse, če v šoli bo kaj znal, da nekoč bo kaj postal.
Leta hitro tečejo, mami nič ne rečejo, vedno večje so skrbi, kaj z otrokom se godi.
Že otrok odhaja v svet, gre od doma ves prevzet, Mami reče v slovo, hvala mama za vse to.
Dva očeta, dva sinova, prineso tri zajce z lova, vsak imel je enega prav lepo rejenega ali je mogoče ali ne.
Srečam znanca in ta se pritožuje: »Zaslužim samo 5000 din in delam dvakrat več, kot tisti delavec, ki zasluži 7500 din in nič ne dela.«
'Indijanci se napotijo k vraču, da jim pove, kakšna bo zima. Ta jim odgovori: »Dolga in ostra.« Indijanci domov in v goizd po drva. Zbirajo drva, toda vreme je še vedno lepo in toplo. Pa jo zopet mahnejo k vraču. Ta zopet pove:« Dolga im ostra zima bo.« In indijanci zopet zbirajo drva, toda vreme je 'še vedno lepo in toplo. Pa se vrač zboji, da mu »megle« V loncu niso dobro pokazale in se napoti v znanstveni center, z namenom, da zve kakšna bo zima. 'Skloni jo znanstveniki glave, šušljajo, razpravljajo in povedo: »Dolga in ostra zimo bo.« »Ja, kako pa to veste? jih vpraša vrač. »Kako, saj Indijanci že tri mesece zbirajo drva!« mu odgovorijo znanstveniki.
Po mnenju sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu skupščine SRS, Ljubljana, št. 421-1 je glasilo oproščeno prometnega davka. Glasilo »Majšperk včeraj, danes jutri« izdaja TVI Majšperk. Uredniški odbor: Albin Lešnik, Vanja Vuk, Milan Erbus, Sonja Pislak. Odgovorni urednik: Radomira Karneža. Izhaja štirikrat letno. Naklada 600 izvodov. Tiska Ptujska tiskarna.