lačilo; 6.) ki dela proti uglcdu in koristim za- drugc in posebno, ki splctkari in ncti med zadrugarji sovraštvo; 7.) ki pride v kon- kurz in izgubi državljanska prava. To so določbe pravil. Povdariti pa je treba. da se izvajajo te doloebe nenavadno stro- ffo, osobito ona v točki 6, da se izključi vsakega, ki »dela proti uglcdu in koristim zadruge«. Ako bi se kdo udal oderuštvu ^li Pijanstvu ali kartanju ali razkošju, vse to takoj povzroči izkljueitcv. In rav- no radi tcga, ker Srbska zadruga tako strogo pazi na pošteno življcnje svojih članov, se sniatra v srbski vasi danes za največjo sramoto. ako si bil izključen iz zadruge oz. ti je bila prošnja za sprcjem odbita. Kajti tudi pri sprcjemanj« se vsakega novega prosilca strogo prc- išče in preštudira, ali ima vse potrebne lastnosti, da more postati dober zadru- gar. Ko bi se proti prosilcu našlo karkoli nepostcnega, jc izkljuceno, da bi bil sprc- jet, doklcr ni s trajnim poštcnim življe- njem dokstzal, da je postal vreden član- stva v zadrugi. Ravno tako more izklju- čeni ccz nekaj let zopct prositi za vsprc- jem, ako sc jc poboljšal. Vzgojna vrcd- nost takega postopaiija srbskih zadrug jc zelo veljka, kakor uee izkušnje, Ka'--šnc so pravicc zadrugarja v »Venčački vinogradarski zadrugi«? Slc- cleee: 1.) da osebno sodeluie na zadruž- nih skupščinah s pravom glasovanja; 2.) da stavi predlogcv po.irlcdu zadrugc in njenega poslovanja; 3.) da zahteva na vpogled skunšnnskc zanisnike; 4.) da za- hteva prepis letnega računa zadruge; 5.) da se poslužuje zadružnega orodja in strojev, da potom zadrugc nabavlja svo- je vinogradniške potrebščine in da vob- če uživa vse koristi zadruž. poslovanja. Nasproti tcmii ima .zadrugar slcde- če dolžnosti: 1.) da vpiše in vplača na vsakih tisoč »eokotov« (trsov) eden de- lež, vendar nobeden zadrugar ne more imeti več\ kakor 100 delezev; 2.) da od- govarja za zadrugine obveze za deset- krat toliko, kolikor znaša svota njegovih deležev; 3.) da prihaja na vsako skupšči- no in tarn po svojih silah sotlclujc; 4,) da ima pri vsaki priliki na iinm ugled in korist zadrugc in da jih čuva in brani; 5.) da iz svojega vinograda vse grozdje. razun onega, ki mu jc za domačo pora- bo potrebno, prinese in izroci takoj po .vberbi« (trgatvi) zadrugi. da ga le-ta skupno proda ali skupno prcdcla; kdor dela nasprotno, osobito kdor bi poskusal svoje grozdje sam prodati ali predelati, se takoj izkljuei po doloebi o neizpolnje- vanju dolžnosti napram zadrugi; 6.) da se v vsakcm pogledu strogo drži določb pravil, skupščine in poslovnika, osobito v pogledu na izposojila, kupovanje po- trebščin ter doiiašanje in predavanje R'rozdja. Najvažncjša tocka je torcj, da sc iz- roci zadrugi vse grozdje, ki ga zadrugar pridela v svojem vinogradu. razun One- ga grozdja, ki ga bo sam rabil v svoji hi- Stran 2. »NOVA D O B A« Stev. 113 kajti iniajo toliko zakiRo živil, da bi taka poraba žita za prehrano sploli nc prišla v poštev. Co scm povdarjal, da imamo tu- di rev nc pokrajinc, za katere mora iipra- va skrbcti Rlede prchrano z živili in ka- nior so mora toraj žito izvažati, snicjali so so mi dobrodušno, rekoe, da jo to vse- ono in da jo kljub izvozu za take potreb- 110 okrajc in v inozumstvo pri njih žita so zmiraj tako obilo. da so Jim laliko mirno dovoli kuhati ŽRanje iz žita. Ljudskopre- pričanje pri dovot dosotinkah prebival- stva nase države, izvzemši slovensko ozemlje, jo lo, da so jo pridelalo v naSi državi toliko množiiio živil, da jo izvoz žita v inozemstvo no lo dopuston, anipak eelo mijiia potreba. Zato bi pae cclo cud- no gledali knietje v Slavoniji, Srbiji in Hanatu, ako bi na shodifi v Ljubljaiii in v Coljn siišali tako ogorceue proieste zopor izvoz živil splošno iz našo državc. Vprašanje. kako Le naj prebivalstvo Slovenije primcrno rfreskrbi z zadostni- mi živili za prihodnjo loto, jo torcj nekaj eisto druzega, nego vprašanje'izvoza zi- vil iz državo v oboe. Naravno jo pac, da bi so pri rodnih razmorah morala najti primerna pot, da so notrobno pokrajinc lasine države v prvi vrsti proskrbijo s torn, eesar ima država v toliki obilici, da lahko izvaža v inozomstvo. Gotovo jo pa. "da nikdo npravioono no more vsaj glede hrvaškcga in srbskega ozemlja protcstirati zoper izvoz v inozomstvo sploli; Ako prosodimo zadovo iz druge strani, moraino tudi izprovidoti, da jo izvoz iz narodno-gospodarskih razlo- gov in tndi v našo lastno korist nnjna !.u)troba. Samoobsobi razumljivo jo, da naša država, ki jo glede lnarsikateiih potrebšein nujiio navozana na nvoz blaga iz inozomstva, mora misliti tudi na izvoz, da nasa trgovska bilanoa po- stano aktivna, kor jo to za gospodar- ski razvoj vsako državo potrobno in ono izmod najrosnojšili sredstev za ozdrav- Ijonjo valuto, na katorom sino vsi inte- rosirani. Ako bi no bi 1 a v sosednjih dr- žavali zlasti v Avstriji in Nemciji glede živil tako volika potroba, da bi so v slueaju svobodno trgoviue bilo bati, da nam toll živil samim zmanjka, uve- Ijavila bi so Rotovo \r naši državi svo- boda izvoza živil lotošnjo loto. Pa so jo osrodnja vlada v toll razmorah odloeila zaoasiu) za izvoz ncke gotove mnozinc živil, toroj za iiinogo manj nego za svo- bodon izvoz, toroj samoobsobi gotovo ni kaj nedopustuega in. lumamo stvarnili razlogov vlado zaradi toga grajati. Čc na.šini intorcsom no ustroza, da v tern položaju ni raeunati na znaino znizanje oono živilom, je to scvoda liiiiona za- dova, vondar so pa no bi mogla drzati nobona vlada, katora bi hotola v to svr- ho tororizirati poljodolco \r lirvatskom in srbskem dolu državo. Vprašanjo ostano toroj lo, ali so jo dosloj kaj zgodilo zaraxli dovoljencga izvoza, kar bi ogrozalo naso lastno pre- lirano, in vprašanje jo. v koliko so more ndoložovati na izvozu živil slovenska pokrajina, ki jo na živilih revnejsa nego hrvaški in srbski deli državo. Protest zopor izvoz živil iz Slovonijo jo iiteme- Ijon v toliki niori. kolikor so dokažo, ali vsaj vorojotno izkaže, da so izvaža provoo. Temu primer no tndi organiza- oija konziiiiieiito\- mora raomiaii na u- spoh svojih korakov pao toliko, v koli- kor so iniajo zašoititi rijihovi upravieeni interesi. Ako so jo vlada zsnotila pri prc- raeunanju živil, ki so nam sploli na raz- polago, zlasti oo so jo zmotila glede iz- datnosti glede letošitiega pridolka pri krompirju, jc gotovo v našom skiipneni interesn, da vlada prekliee vsako toza- dovno izvozno dovoljonjo in som pre- prioan, da bode našla srodsiva svojo voljo v tern ozirn uvoljaviti. Da bode pri poinanjkljivi upravi v hrvaškom in srbske.m dclu drža\ o tudi tozadovna kon- trola manj uspešrui, jo vorjotno, voji- dar bode pa gotovo v Sloveniji niogoče vsaj lokalno omejiti izvoz toga najpe- trebnejšega živila. Da bi so mislilo takoj na korupcijo, ako so vladni ehiitelj v krivom prorneimu razpoložljivega pri- dolka naproj razpolagali, ni troba, goto- vo jo pa, da jo vlada dolžua pomisloko konzunientov, ako so isii oRlasajo tako rcsno, takoj skrbno preštudirati, in so iniajo prilagoditi dojanskiin razmo- ram vsi drugi oinitclji, zlasti izvozniki. Saniopomoo za sliičaj ogrožanja donia- oc .prohrano jo no lo pravica kon/iimon- tov, ampak ustroza tudi javnomu into- resu. Prikrivanjo vsakdanjih potrebsoin prohrano jo bilo v vsoh Casih in povsod zaradi intorosov sknpiiosti nedopustno in sramotno, in jo zato Rotovo tudi da- nes najimiestuojšo orožjo zopor brozvo- stne zalagatoljo moke in drugih živil, postaviti jih na sramotni odor, ako zalitovajo nopriinorne dobioko in špo- kulirajo z živili, mosto da bi so zado* voljili z reelnim zaslužkoni. Vsi olani druzbo bodo v seboobrambi v torn ozirn Rotov'o solidarni tor opravioono z.ah- tovajo onerRiono roko javno upravo. da so proprooi zloraba. Jugoslovanski obrtniški zbor. Od »Občeslovenskega obrtnega društva v Celju« sklicani Jugoslovanski obrtniški zbor v Celju dne 9. novembra izvršil se je nad vse; pričakovanje si- jajno. Zastopanib je bilo na zboru okrog 40 obrtnih organizacij iz raznih krajev Jugoslavije, med njimi vse beo- ;?,radske organizacije (Zanatski Savez, Zanatski Esnaf, Savez profesijonalnih zanatlijskih udriiženla, Zanatlijski pen- zijoni fond Srbije) ter mnogo hrvatskih organizacij, na čelu Savez hrvatskih obrtnika, ki je na prireditvi marljivo sodeloval. Navzoči so bili na zboru : zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo inšpektor Zafir Stankovič, šef slovenskega oddelka tega mini- sterstva sekc. svetnik dr. Marti, za- stopnik deželne vlade za Slovenijo okr. glavar dr. L. Žužek, nadzornik za obrtno šolstvo vladni svetnik lv.'Subic, zastopnik mestne občine celjske, ko- misar dr. Poljanec, ravnatelj urada za pospeševanje obrti ing. Turnšek, na- rodni predstavniki dr. Kukovec, dr. Pe- stotnik in Adolf Ribnikar,* odposlanci Zanatske komore v Reogradu, Trgo- vačko-obrtničke komore v Zagrebu ter Trgovsfce in obrtniške komore v Ljub- ljani. Zborovanje je vodil predsednik Ivan Rebek iz Celja, podpredsednikom sia bila izvoljena Srb Dobrivoje Mir- ši za potrobo lastno dnizine. Sam gro- zdja no sine prodajati. Z ozirom na to, da so je v Sloveniji nasvetovalo priocti z vinogradniškimi zadruganii, ki bi isto- tako odvzomale od svojih olanov žo Rrozdjo. a so je od nokatorih strani uro- varjalo, oes. da iiimamo dovolj živinc, niti dovolj URodnili oost, da bi niogli spravljati grozdjo i zvinogradov v za- drugo, je vsokakor zaniinivo slišati. ka- ko so v torn poglodu dola v Hanji. Naj- oddaljonejsi vinoRTad od zadniRe ]o v daljavr 5 kilomotrov. Živino ljiidjo ninia- jo skoro nio, to smo žo ouli. Coslo pa tu- di niso boljse, kakor so našc; Roiovo so celo slabojšo. In veiidar nikdo niti naj- lnanje no dvomi. da bo v redu spravil vso svojo RTozdje do zadniRe in da bo razun toRa opravil tudi vsa ostala poljska de- In, ki so v dobi tr.Ratve potrobna. Tistl slovenski ngovor toroj prav nio no drži. Samo troba nokaj srbsko dobro voljo in srbsko potrpožljivosti, pa Rro. I )niRo jo vprasanjo, ali jo v Sloveni- ji voboo potrebno^proiti k srbskemu na- oinu. da so naniree odvzamo žo Rrozdje. Poizvodovali smo v Hanji in smo doRiia- li, da so je prod zadniRo vršilo prešanje pri posamcznih kmctovalcih na jako onostaven način. Zndružno prešanjo jo bilo v toll ckolSoinah oRromen naprodok. Pri nas v Sloveniji, pravijo, da vsak vi- nogradnik dolo prosanja dobro opravi. Tako trdo naši voliki vinogradniki. Rad verujom, da vsaj voliki vinogradniki in morebiti en del manjših istotako dobro o])ravlja liresanje grozdja. Ali tudi štovi- lo onih nasih vinogradnikov ni malo, ki še no razumojo povsorn dobro toga dola. Zaio bi bilo monda najpripravnojso, da se zaonkrat misli na snovanjo takih za- drug. ki bodo mogle odvzoti od onoga olana vsaj most, od drugoga pa tudi grozdjo. Toroj mosaiie: brozpogojno skupno klotarstvo pri vsoh, pri nekaterih pa tudi skupno prošanje. Da jo zadntžno klotarstvo za ogromno veoino našogavi- nogradništva nujiio potrebno, o toni pao poznavaloi razmer no bodo voo miiogo dvomili. Kako se upravlja «Venoaoka vino- gradarska zadruga«? Potom raznih or- ganov in sioer: 1.) upravui odbor«, 2.) »oconjivaoki odbor«, to jo ooc- njevalni odbor. 3.) »nadzorni odbor«, 4.) »skupstina«, to je oboni zbor. Razun toga hfta zadruga šo knjigo- vodjo in strokovno osobjo. Prod vsoni jc navesti klctarja. (Daljo prih.) kovič in Hrvat Franjo A'lihokovic, taj- nikom Srb Pavle Kara - Radovanovič, Hrvat Ivan Čupak in Slovenec Ignac Založnik. Na zboru, ki je štel nad 300 delegatov, je bilo sklenjenih več skle- pov principijelne važnosti. Ministerstvo za trgovino in industrijo se je brzo- javno naprosilo, da ukine takoi ha- redbo glede 8-urneg'a delavuega časa, kateri se obrtništvo ne more podvreči in izda v tem oziru tudi potrebna na- vodila zastopnikom naše države na konferenci za ureditev dela v Washing- tonu. Izvolil se je 20-članski odbor, ki ima izdelati načrt za enotno organi- ziranje obrtništva v Jugoslav!ji. Ta odbor je imel že 9. novembra zvečer prvo sejo pod predsedstvom Ivana Rebeka, lcjer se je sklenila ustauovitev »Osrednjega biroja za pripravo vse- občega obrtniškega kongresa v Beo- gradu«. V odbor so izmed Slovencev izvoljeni razun Rebeka še Zdenko Franketi iz Ljubljane, Ignac Založnik iz Celja in Blaž Zupanc iz Laškega. To pomembno zborovanje se je vršilo v hotelu Union (prej Deutsches Haus), raz katerega se je prvikrat vila poleg državne, tudi slovenska troboj- nica. Potek zborovanja se bo v smislu zborovega sklepa- ovekovečil v posebni brošuri, ki jo izda občeslovensko obrtno društvo v Celju. Iz iupsloy. dem. siraiihe. Demokratske prire- dtfve tekom zadnjih dveti mesecev. Vkljub stavki so jo politiono in kul- tiuno dolo v naši stranki, zlasti v cclj- skom okrožju, vzdržalo na lepi višini in laliko s ponosom zromo posebno na voli- ko prireditvo due 8. in 9. nov. v Celju, kjer sta se ustanovili.dvo velevažni or- ganizaoiji: Zvoza naprodnega starojšin- stva akademskih driištov tor Zvoza pro- svotnih dništev za Slovonijo. Tudi osta- le veOjo in manj.šo prireditvo demokrat- ske stranke na Štajerskom so pokazalo žilavost strankinega življenja in voljo nasih somišljenikov, z vstrajnim iij ros- nim dehnn dvigniti nivö našega politične- ga in kiilturncga življenja na ono visino, ki je potrelnia za iiadaljni razvoj in za Jitrjenjo iiašeRa državnoga in uarodncga odinstva. Dne 12. oktobra sta se vršila velika sliocla demokratske stranke v Maribf>rn in Ptujii. Nastopilo jo 6 poslaneev stran- ke. med njimi dr. Kukovec. Voglar in Ribnikar, Džamonja (Hrvat), Giorgjevio in Drakanovio (Srba). Shoda sta bila iz- vanrodno štovilno obiskana in se je na obeli izreklo Ijudstvo odloono za politiko domokratske stranke. obsodilo politiko ^\y. Korošoa v zadnjih dneh tor pozvalo vse stranke, da se odloeno prizuavajo k edinstvonosti državo in so združijo v bo- ju zoper roakcijo. Due 19. okt. se je vrsil vdik shod •IDS za slovonjebistriški okraj na Zgor. Polskavi. Po porooilih >^ .dr. Kocierma- iia, Hor. Kukovoa, Piienika in Reismana jo Ijudstvo odobrilo program in delova- nje demokratske stranke. Due 17. öktobra jc bil pričetok zim- ske sezono celjske krajevne organizaci- je .IDS s prodavanjem g. dr. Bogiiinila \'osnjaka o dolovanju Jugoslovanskoga odbora v Parizu in Londonu za zodinjo- njo Jugoslovanov. Ob napeti pozornosti oböiustva, ki je napolnilo malo dvorano in doloma Citaluioo Narodnega doma, nam je naslikal predavatolj obsožno ne- •imionio delo naših oniigrantov \r luiini za .lugoslavijo. Due 30. okt. jo celjska krajevna or- ganizaci.ia sklicala vso v organizaoiji v- claujeno državno in zasobno uradništvo na sestanok. ki je bil skoraj polnoštevilno oil vsoh olanov obiskan. Po poročilih prof. Mravljaka, dr. Kukovoa ,ravnatelja PiHuarja in drugih so je sprejela rezx>lu- cija, v kateri so izražajo zahteve uradni- šiva Riode uroditve plao in dobave živil, obleke in dnigili potrebšoin. Ostra rozo- lnoija se jo sprejela tudi proti vscm navi- jaloem con in se je zahtevalo najstrozje kaznovanjo vsoh izkorisoovalcov trenut- nega položaja v samopasno namone. —- Konono so jo sestavil odbor, ki je pro- vzel naloRo, da spravi iiradniško stano- vanjsko zadniRo v roko našega nradni- stva, kar so je med torn že tudi izvrsilo. Dne 8. nov. zvecer se je zbralo iz vseh krajev Slovenije nad 100 starojsin naprednih akademionih društov na zbo- rovanje v Celju ter so jo po poročilih dr. Kukovoa, Brcznika in drugih ustaiiQviln Zvoza jugoslovanskoga naprodnoga sta- rejšinstva pod prodsodstvom prof. dr. l-'estotnika. Dne 9. nov. so jo ob voliki udeležbi zastopnik.ov naših kulturnih društev vi- šilo v vcliki dvorani Narodnega doma zborovanje, na katerem jo govoril profe- sor dr. (Jrošolj o položaju slovonske inte- liRenco, dr. Dolar o preporodu nasega javnega življonja, dr. Kukovec o nalogah slovensko intelligence, dr. Roisman o na- logahin oiljih Zvozo kulturnih društev. V debato so posegli tudi navzooi zastopniki demokratske stranke iz Zagreba, Jure Dometrovio, Zofka Kvedor-Deiuotrovi- oova in dr. Thaller. Sklenilo so jo ustano- viti Zvezo prosvotnih društev za Slove- nijo. Prodsodnikom jc voljon i\\'. Rois- man. isluga (.iue /.\ L-iA'i :if ju \imui \ clika dovnokratska "slavnost v Narodnem do- mu ob ogromni udoležbi oboinstva iz Ce- lja in cole Slovenijo. Due 23. nov. jo bil v Šoštanju javeii ljudski shod demokratske stranke. Nad 500 ljudi iž celega šoštanjskega okraja so ga jo udeležilo. Govoril jo dr. Kukovec obširno o politionom p'olozaju,..o valutnc1T1 in draginjskein vprašanju, o vojnih poso- jilih itd. Naduoitolj Skala iz Topolsice pa o kmočkem prograinn .IDS. Sodnik Sor- uoo je osvctlil delo krajevne organizaci- je .IDS v Sostauju. K besedi se je oglasil tudi zastopnik s. dem. stranke Loskov- šek, ki jo posebno zahteval volitvo. Spro- jola so jo soglasuo rezolucija, v kateri so odobrava dolovanje demokrat. stranke ter so njoj in predsodniku dr. Kukovcu izreka zaupanje; izraža se tudi zadovolj- stvo s spromombo v dozolni vladi v ljubljaiii. Due 30. nov. jo bil javeii shod .IDS v Konjioah. Nad 200 zaupnikov iz oolega okraja so ga jo udeložilo. Govorili so dr. Prus, dr. Kukovec, Spindler, Potolinsck. Izvajaiija poslanca dr. Kukovoa-o valut- liom in draginjskom vprašanju so vzbu- dila splosno zailovoljnost. Vellk javni shod de- Bnokralske stranke v SI. GradCU se vr^i v nedeljo 14. dec. ob lO.uri dop. Govori predsednik stranke, poslanec dr. V. Kukovec. Že- Ieti je, da se udeleže zbora zaupniki \z celega slovenjegraškega okraja. Črešnjevec pri Pragorskeni. Duo 2(1. oktobra t. 1. jo prirodila Jugoslovanska doinokratska stranka pri nas lopo uspoli . ljudski shod, na kateroni sta govorila gg. dr. I5ucnik in dr. Roisman tor so navzooi 'sinetje živalmo odobravali program in dolovanje to stranke. Duo 30. nov. t. 1. pa so sklioali mariborski klorikaloi pod fir- mo Kmooko zvozo shod, na katorom jo .govoril neki uoeni gospod z ooali iz Ma- ribora in kaplan tor sta ta dva gosposka kmeta skusala napadati jngoslovansko tiemokratsko stranko in sainostojno kmooko stranko, pa so jima navzoči kmetje tako kropko odgovarjali, da se je shod spremenil v navaden vaški prepir, mod katorim sta jo morala gosposka Zvozarja konono klaverno pobrisati. — Zvezda duhovniško kmeoko zvczo jo to- roj tudi pri nas utonila. POLITIGNE VESTI. Seje nasega parlaincnta so za dobo 2 mesecev odgodene. Regent Aloksander podpišo tozadevni iikaz takoj po povrat- kii iz Pariza. V Prekmurju so si Madžari v nooi na 29, novembra privoščili »zabavo« in napadli Dolnjo Londavo. Našo čcto so jih po kratkom boju vrgle nazaj. Naoolnik angleske vojaske misijo je od sofa, ogr- sl-iega goneralnoga štaba zahteval pojas- nila, Roklo so urn je. da so madžarski vo- jaki napadli Londavo na lastno pest. Moiiošler naš? Kakor se porooa iz krogov ameriške dologacijo, jo prisodil vrliovni žavezniski svet Monoštor (St. Gothard) v Prekmurju naši državi. Na Reki so d' Anmmzijevi arditi v soboto napadli skladišče francosko ori- cntske armade in jo izropali. Pri boju, ki se jo pri tem vnel, jc padlo več iraiicoski|{. vojakov. Francoska vlada je ukazala go- noralu Gourrandii. naj vzpostavi ugled francoske orijentske armade in naj zase- do Reko s svojimi oetami. Pričakovati je toraj na Roki vaznili dogotlkov. Laški »juiuik« d' Aiinunzio, ki jo pred iiicsoci zasedel Reko, je 15. nov. zasodol tudi Zadar v Dalmaciji. Baje nanierava zasosti tudi Sibenik in drugc dalmatinskc kraje. Naso ootc so spodaj pripravljcne, da prepreeijo vsak prohod laškili oet čez domarkacijsko orto. Štev. 113 »NOVA DOB A« Stran 5. KttHoVcc stiWbtto podjcijc in trgotiiia z ksotn Uto Star. 22 jsri Gun T> |-i trgovcem in slavnemir * • "• občinstvu se priporoča kot posredovalec v kupčijskih za- devali vseh vrst, tudi posestev in his Anton Stern, trgovska posredo- valnica, B. Ipavčeva c. 12, Celje. 1324 12-5 Izdelovarje vseh vrst čevljev od priprostih do najfinejššh po daevnih cenah 46 104—86 Rod. Zonfič Celje (blizu kolodvora) Kocenova ulica štev. 2. StavbBRQ in galant, hleparsha obrt A. Jošta nam. Franjo Qnlznn 243 104-76 Celje, Kralja Petra c. 3 (nasproti „belega wola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. Na Marijinem tr&ii v Ljubljani je na- pravil požar veliko škodo. Tako nesrečo najbolj občuti tisti, kateri je le malo ali nič zavarovan. Zatorei zavarujte svoje imetje oziroma povišajte zavarovanje in pristopite od tujih zavarovalnic k domačemu zavodu. Zadostuje dopishica 11a naslov : i/zajemna zsuerovalnico, ,533 Celje, Bi*eg 33. 3_2 Enrol lii» priporoča Specci'ijsIiG blagofsr vsahouFstne barge za pblclie, s hate- rimi silahhovsalida borva ysakovrstno bingo sam. 243 104-76 Fran STRUPI, Celje Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjevjn raznovrstnih šip. Prevzetje Ste- KlarsRih del Hralja Petra cesta fOTOGRAf ]OSIP PELIKDN CELJE, Razlagova ulica (poleg holela „Union") Zauod za tnoderno in umetno fotogra- firanje Slilio. SB usoh dan in pri usaliEin vremenu Posestvo Kdor ima posestvovza prodati na Kranjskem ali Stajerskem, prosim, naj se oglasi pismeno 1517 na gospoda s~b lurij Ivančič trgovska agentura V Loboru, Hrvalsko. Franc Tašher klepar v Celju Za Kresijo (Vodnjaška ulica 7) Sprejemajo se v točno izvršitev vsa stavbena in galanterijska hleporsha dela kakor tudi vsa v stroko spadajoča popravila. 1253 18—10 Pejattje govori!!! Vprašajte fffffttffj! samovsakega K^VfVH kako lahko in uspešno on deluje od časa, ko je postal odjetnalec ^Utrgoilin« Jmfos I i za promet poljedeljskih pridelkov, kolonijalnega in druzega blaga Telefon J*hu*U VlaSka 106 iagm. ul21 Od 1883. obstoječi prvovrsten iz- vor k ceni in hitri dobavi specerijsHega, Holonijaitiega in prcHmorsHcga blaga. 92316-16 Zahtdajtc cctiiHc! Vedno na novo dobiva vcletrgovina Stcr- mecki v Celju v vclikanskih mno- žinah sukno, kamgarn in hlačevinoza možke obleke, volno cefir. modrovino in pisano tkanino za 2enske obleke šifon, belo in in pisano platno zape- rilo in razno manufakturn obiago, ka- tcro prodaja zaradi ogromneganakupa po najni^jih cenah in ako še ne verja- mete, poskusitc takoj, samo z enim nakupom, da se sami prcpričate. Veletrgovina in razpošiljalna Prošnje z navedbo studij, dosedanjega službovanja in plač. zahtev do 31. dec. 1919. Kupujem UHOVe deske |2 |4 I* Skrajno ponudbo za 1 m3 naloženo na vagone yposlati tyrdki Vinkd Vabičy Žalec pri Celju> Reilektiram le na zdravo blago. i562 3-1 Najbolje kupite: kavo, olje9 milo, mast, ilnton Močnih Glavni try CßllS Giavni trg Cene nizke! Postrežba točnal priPORočam SEURADOM,ŠOLAIV1 IN PISARNAMZ VELIKO 2AL0G0 VSEH VRST PA- PIRJA IN PIS. POTREBŠČIN JANKO BOVHA KRALJA PETRA CELJE Cf.STA ST. 31 V zalogi velika izbira vseh vrst Solskih potrebščin kakor: svin- čniki, peresa, zvezki, črnilo,- radirke, tablice, barvice itd. Postrežba točna in so- lidna, ccne nizke. LUKION s katerim si lahko vsak napravi \U 1 finega čistiia (krsme) za čevlje. DobTse v špecerijski trgovini ter dežel. pridelki na debelo in drobno Franc Kolenc Celje, Narodni dom. Kupim tudi vsako množino lane- nega semena po najvišji ceni. 213 52 -40 Gostilna Plevčak Qaberje priporoča suojQ izurstno foplo in mrzlo huhinjo ter najiioljša, pristnq donisča vino. 240 52-40 NÄZNÄNILO Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanu" PrimešaJ „Maslin" is i7 v krmo1- Daknnoživina, kokoši. pure, goske lažje pre- bavijo, da je potemjjieso in mast za uživanje boljSa, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krnii enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin ]-: dobil naj- večje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekar- nar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za K 20-50, poštnine prostQ na: Lekarno Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. Stran 6, »NOVA D O B A« Štev. 113 "LASTNI DOM" reglslrovana kre- "JLT s^ffW TTT sprejema hrantlne vl«r>«*« in ditna in stavbena w ^^ Jus sLš % %J jih obrestuje po zadruga z om. zav. Prešernova ulica št. 15. *** *" Pol od sLo Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Karol Vaiilč» ss Celie fPrešernova ulica št. 15. HOTEL BALKAN priporoča pravkar došla izborna vina. Dnevno koncert novodošle kapele. Začefek ob 8. uri. Rogaška Slatina ITnmnnl IIMaIa/I* NaJbolJša namizna voda, najboga- I ijlllliijrUIIjIlL teJša na °§1Jikovi kislini. Pospešuje IVIIIJfVl vlviVV* prebavljanje in preosnavljanje. Slliltlfl I1H/if A/I # Zdravilna voda proti kroničnemu ka- ll/lillvl tüüC tarJu že^oc^ca m čreves, najboljši pri- IJJllM VlvivV* pomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. HaHAÜ IIMaIa* ¦ NaJmočneJš' vrelec svoje vrste, po- llllllilll^UlljliiL se^no dobro sredstvo proti črevesne- Uvllllll ViVlvV* mu katarju, želodčnemu kamenu. sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom i. t. d. SROgaSka Slatilia ie najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkauČno-saHničnili rud- ninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, ka- tera nlma nikdar slabega okusa ali duha. . 1352 8—11 St. 1168. Vinopdniki, norocite flmerihnnshe trte! lz javnih trtnih nasadov na Štajerskem bo oddati prihodnjo spomlad blizu 100.000 cepljenk, navadnih vrst na različne amerikanske podlage, 40.000 vkoreničenih amerikank navadnih vrst in tudi nekaj križank (hibridov) in večje število amerikanskih ključev. Cene trtam so in sicer za tisoč komadov: 1200 K za cepljenke prve izbere, 600 K za cepljenke druge izbere: 200 K za korenjake prve izbere, 100 K za korenjake druge izbere; 50 K za ključe prve izbere. Te cene veljajo le za manjše kmečke posestnike, ki doprinesejo toza- devno potrdilo od pristojne občine. Vsem imovltejšim posestnikom in vsem, ki ne zadostijo predpisanim pogojem, se bodo zaračunile trte za sto od- stotkov (100%) višje. Na te trte imajo pravico le spodnještajerski posestniki, ki se zavežejo, da bodo trte sadili na lastni zemlji. Naročila se sprejemajo pri vseh državnih trtnih nasadih, kakor tudi pri podpisanem nadzorništvu do najkasneje 20. decembra t. 1. Po tern roku se bodo trte razdelile sorazmerno med vse naročnike in izdale tozadevne nakaz- nice. Tudi je na prodaj več tisoč dveletnih orehovih in kostanjevih drevesc, žlahtnih vrst, po 2 K komad. MARIBOR, dne 15. oktobra 1912. 1556 Drznuno vlnarsho nntfzarništuo u Mariboru. Og. trgovcem naznaujamo, da je pravkar dospclo in se nahaja v zalogi sledeče blago: salonske in tirolske metle, muholovci, Qlaserjev in Velimski kavin pridatek, krema za čevlje »Erdal«, 66 odstotno milo za perilo, kolomaz v dozah po 8 kg. — Postrežba točna. — Cene solidne. Družba za promet petroleja z o. z«, podružnica Celje. IUO Cater, Bezigrad-Celjc kupi vsako množino rezanega, tesattega in okroyEega lesa, bodisi hrastovega, bukovegay jesenovega, črešnjevega ali mehkega. Kupi se tudi vsaka množina bukovih drv in Plača se vedno po najvišjih dnevnih cenah. Pošljite ponudbe! 1524 4-2 FRANC KRÄMÄR Na debelo in drobno ! ff ^ B^ m ¦ t^ Na debelo in drobno I V^ MLJ JL# I JCf 375 52-31 Zaloga.igrač, galantorijskega, uorimberškega in modiioga blaga tor kranjskill izdelkov. Velika zaloga najboljših strocnic in cig. papirja. Hotel 5,Pri belem volu" v Celjii, Kralja Petra cesta Prvovrstna kuhinia, najboljša vina in vedno sveže pivo. Sobe za tujce na novo urejene. — Postrežba solidna. Za obisk se priporoča Drag. Bernard!. ÄDQESÄR za Ljubljano in Slovenijo Ker jo delo končano in se s tiskom v kratkem prične, vabi podpisano ured- ništvo vse interesente, da vpošljejo z obratno pošto obvezna naročila za knjigo, kakor tudi inserente, da nemudoma vpošljejo besedila in klišeje za oglase, v kolikor istih še niso vposlali. — Uredništvo Adresarja za Slovenijo, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 1573 l Oznanila UNIÖN-PROPAGANDE, zavod oglasne odprave in reklame, MARIBOR. Loj, mast, olje, in surovi loj, kupi vsako množino za najvišjo dnevno cena — Proa mariborslto tovarna mila u Mariboru — Telefon: 47. Brzojavni naslov: Milarna. Prosijo se ponudbe z vzorci. 1543 -1 Pekmez iz sliv (lel«ra.ic»> v spdih na veliko za dobiti pri veletr^ovini „VHUÄTUS" del. društvo v isti hiši. kjer je latidor SCHOLLEft-a sm, Zagreb, VlašKa ulica 21. Telefon: 100. 1569 6—1 Brzojavi: Fruktus-Zagreb Obcinjlja hrattilnica V jYiariboru (prej Gemeinde-Sparkasse) u lastni hiši Stattje bran. Vloa H 42,442*640*26 toVnifondiK 2,749.997 67 Uraduje KA dsta^niK od 8. do 12. ure dopoldne. Župnijska ulica šl. 2 (Pfarrhofgasse fir. 2) Sp.re etna Vlogc na lirattiltie Y\l ! sic.; in tcHoči račun po najWi$]i točasn otsicajni ob.-cjtni men". Kranilnica jc pupilarno Varna. Shratnba za pupils^ Htijii«itd. 1456 -3 Stev. 113 »NOVA D O B A« Strait 9. Narodno socijalistična stranka se je ustanovila due 7. tm. v Ljubljani. Njen prvi manifestacijski shod pa so socijalni demokrati takoj drugi dan v Narodnem domu razbili. Slednji so pre- vzeli na shodu tudi predsedstvo. Shod se je končal s pretepanjem in zmerja- njem po Ijabljanskih ulicah. Nova vlada. Med tiskarskim štraj- kom smo zgubili v Sloveniji k sreči tudi klerikalno večinsko deželno vlado, in je sedaj predsednik deželne vlade dr. Gregor Žerjav kot reprezentant jugoslovanske demokratske stranke, katera je v zvezi s socijalisti, s kate- rimi nosi odgovornost tudi v centralni vladi v Beogradu, prevzela tudi deželno vlado v Sloveniji. Nova deželna vlada še ni definitivno sestavljena, ampak so še v teku pogajanja, ker se vladajoči stranki, to ie demokrati in socijalisti, ne morejo pogoditi radi zasedbe po- verjeništva notranjih zadev. Najbrž se bo to poverjeništvo neutraliziraio pod vodstvotn uradnika Baltiča iz Beograda. Podpredsedstvo bi prevzel socialist Prepeluh, javna dela socialist Oolouh, šolstvo demokrat ravnatelj Vajda iz Ptuja, sodstvo demokrat dr. Ravnihar, kmetijstvo kmet Urek kot zastopnik samostojne kmetijske stranke, za soci- jalno skrb pa je že imenovan socijalist Jaklič. — Občinstvo je energični duh, ki ga je uvedel v vlado predsednik dr. Žerjav s svojimi strogimi odredbami proti verižnikom, tihotapcem in dra- ginji, kar najsimpatičnejše pozdravilo in je sedaj še samo na občinstvu le- 2eLe, da pomaga dobri volji nove vlade te odredbe tudi izvesti. Jugoslavija podplsala mir z Av- strijo in Bolgarljo. Iz Beograda poro- čajo, da je naša delegacija dne 6. dec. podpisala mirovno pogodbo z Avstrijo in Bolgarijo, ker so bile vse težkoče glede kompenzacije radi vojne odškod- nine kraljevine Srbije in plačila novo osvobojenih krajev urejene v popolnem sporazumu. Naša država je v tern oziru Čehoslovaški in Poljski sedaj popol- noma enako postavljena. Delegati Pa- 5ič, Trumbič in dr. Žolger so toraj vse tozadevne listine podpisali. Povoljno rešitev v našo korist je dosegla zlasti intervenci ja prestolonaslednika Aleksan- dra v Parizu, kateri je v soboto obiskal predsednika francoske republike gosp. Poincarea, kateri mu je takoj drugi dan vrnil obisk. Zopet monarhistične agitaclje v Avstriji in Madžarski. Beogradski »Pravdi« poroča njen dopisnik iz Du- naja, da je tamkajšnje katoliško du- hovništvo pri papeškem nunciju osredo- točilo živahno agitacijo za povratek liabsburgovcev na prestol avstrijske in madžarske države. Uporabljajo vsa mogoča sredstva in se to gibanje že tudi javno širi. Dotični gospodje bi radi ustvarili nekak katoliški blok, kateremu bi pripadala Avstrija z Ogrsko, Poljska, Čehoslovaška ter Hrvaška in Slovenija. Torej ni čuda, da našim klerikalcem Beograd ne diši več. Naša trgovinska pogodba i Avstri- lo je bila zadnje tednc predmet ponov- nili razprav nicd zastopniki naše in av- strijske državc. Dosegla se jc spremem- ba v toliko, da nam mora plačcvati Av- strija naše blago v zdravi valuti, daljc, da nain niora dati večje število lokoino- tiv in pripiistiti prcvoz velike nmožinc soli za našo državo čcz svoje ozemlje. Naši trgovci bodo plačevali blago, do- bavljano iz Avstrijc, v avstrijskili kro- nah. To jc razuniljivo, če pomislimo, da kurzira danes naša jugoslovanska krona skoraj za dvakrat višjc nego avstrijska. Med JiiKoslavijo in Čclioslovaško se je sklenila nova trgovinska pogodba. Cehoslovaška se je nied clrugim zaveza- la, nam dobaviti 1100 vagonov sladkorja va\ 3K» kg pšenice za I kg, 400 vagonov pa za 1 ktf govejega mesa žive teže za I kg sladkorja. Črnogorski Nikita, bivši kralj, šc vedno hoee ruvati proti naši edinstveno- sti. Sedaj jc baje pobegnil iz Pariza v Italijo, da bi bil na mestu, ko bo Italija pričela z vojaško akcijo v Crni gon v lijegovprid. (Kakor znano, jc Nikita tast laskega kralja!) Aineriška inirovna delcgacüa jc 10. t. m. odpotovala iz Pariza. * V Italiji so se 16. nov. izvršile volit- vc v državni zbor, pri katerih so socija- listi dobili 150 poslancev, katcro ojaeenje socijalističnc stranke poineni za iinperi- jalistieno politiko Italije znaten udarcc. — Kakor znano, so laški socijalisti na svojem kongrcsu v Bolonji s 60.000 gla- sovi sprejcli rezolucijo, v katcri zahtcva- jo plebiscit za vse zasedeno ozeniljc. ~- Radovedni smo, čc bodo zahtcvo stavili tudi v parlamcntti. Cenjenim naročnikom! Ker je tiskarska stavka konČana, bo Nova Doba zopet redno izhajala. Vsled povišanja plač tiskarskemu osob- ju, zlasti pa vsled povišanja cen papirju smo žal priniorani, povišati ceno »No- vi Dobi« v podrobni prodaji od 40 v na 60 v za izvod. Naročnine za tekoči mesec ne bomo zvišali in prosimo vse cenj. naročnike, da nam zaostalo na- ročnino za ta mesec pošljejo. Za zad- nja 2 meseca bomo vse naše uaročnike ob Novem letu še na poseben način odškodovali, vkljub temu, da smo jim mesto »Nove Dobe« itak pošiljali »No- vice«, ki so vsaj za silo nadomeščale list Upravništvo „Nove Dobe". MARIBORSKE NOVICE. Mostböckovo tiskarno jc kupila so- cijalnodcinokratska stranka za 650.000 K in tiska tainkaj zdaj svoj drievnik »Na- prej«. Nanierava izdajati tudi liemški dnevnik »Volkswillc«. Diieviiik »Drava«, organ demokrat- ske stranke, priČMie izhajati z Noviin letom. CELJSKE NOVICE. DramatiČno društvo v Celju. V času brez tiska v Sloveniji je uprizo- rilo Celjsko dramatično društvo Finžgar- jevo »Verigo« in »Našo kri«, obakrat pri popolnoma razprodani hiši in z za- dovoljivim uspehom. Režijo »Verige« je vodil g. dr. Bfezovnik, »Našo kri« pa je režiral in igral v glavni ulogi kot gost g. režiser Jos. Povhe iz kralj. gledališča v Ljubljani. — V nedeljo 7. in na praznik 8. decembra pa nam ie Dramatično društvo priredilo dve otroški igri »Pepelko« in »Trnjulčico» ob enako nabito polnem gledališču pod vodstvom in režijo ge. Vere Založnikove z najboljšim uspehom. Gledališče je bilo vsikdar lepo toplo. — Za soboto 20. decembra t. 1. narn pripravlja Dra- matično društvo pod režijo g. Povheta »Sladkosti rodbinskega življenja«. Celjsko pevsko društvo, ki zav- zema v zgodovini celjskih Slovencev odliČno mesto, priredi v nedeljo, 14. tm. povodom svoje društvene 25 let- nice slavnosten koncert, ki obeta po sedanjih pripravah biti res nekaj iz- rednega. Najbolj privlačna točka kon- certnega programa je »Jeftejeva pri- sega« od li. Sattnerja, prva večja sklad- ba domačega komponista, ki se je do- sedaj mogla proizvajati le od Glasb. Matice v Ljubljani (prvič 9. marca 1910 in pozneje v Zagrebu) in od Glasb. Matice v Gonci. Je to največje slov. glasbeno delo, ki se je sploh kedaj v Celju proizvajalo. V koncertu, zlasti v imenovani skladbi, sodeluje vojaški or kester iz Ljubljane, ki bode sodeloval tudi pri zabavi po koncertu. Slavnostni od.bor pod vodstvom gospe Adele dr. Dečkove, kumice društvene zastave, in društvenega predsednika g. Rebeka je pridno na delu, da bo sla'vnost do- bila čim lepši okvi;. Vabimo torej vse stare in nove Celjane, da s svojim obiskom počaste koncert in tako pri- poznajo kulturno delo tega društva, ki se je zlasti zadnji čas jako krepko razvilo. V Aleksandrovo ulico je celjski mestni sosvet v eni izmed zadnjih sej prekrstil dozdamo Kolodvorsko ulico. Zadeva z Majdičevo moko. Ker od vseh strani prihajajo tozadevna vprašanja, pojasnujemo : Ko se je našlo pri Majdiču svoj čas 12 vagonov moke, katere je na vprašanje oblasti zatajil, je okr. glavarstvo izreklo zaplembo vse te moke brez odškodnine in še 20.000 kron globe. G. P. Majdič se je pritožil na deželno vlado v Ljubljani, ki je pa pred nekaj tedni razsodbo prve instance v polnem obsegu po- trdila. Tako je s te strani zadeva re- Sena. - Krajevna organizacija JDS v Celju, katere član je bil g. P. Majdič, je takoj potem, ko je izvedela za afero z moko, pozvala g. Majdlča, naj se tekom 8 dni zaradi svojega nesocl- jalnega postopka pred organizacijo opraviči brez ozira na oblastveno pre- iskavo; ako bi tega ne storil, se ga ne more več smatrati kot člana stranke, dokler v zadostni meri ne opraviči svojega dejanja. Ker g. P. Majdič ni smatral krajevne organizacije vredne odgovora, je nastopil slučaj, da ni več njen clan. —- Toliko v pojasnilo na nešteta vpra^anja. Nujno popravo kapucinskega niostu v Celju je sklenil mestni sosvet, obenem pa tudi takojšnjo vpeljanje vseh potrebnih preddel za zgradnjo novega mostu od kolodvora na Breg. Hrvatski židi še vedno verižijo in tihotapijo po naših krajih in v Nem. Avstrijo. V času od 1. nov. do 9. dec. se je na progi Zidani most-Pragersko zaplenilo krog 60 kg duhana vsake vrste, smodk, več kg masti, za več tisoč kron blaga za obleke ter za več 100.000 kron bankovcev s ponarejenimi Žigi ozir. nežigosanih: izven tega veliko sladkorja itd. Ali bo enkrat prišel čas, da se rešimo kuge hrvaškega židov- stva? ! Za invalida Žagarja je poslala ga. Fina Kotnikova v Celju 12 K. Gospodinjsko Šolo v Celju je prevzela za enkrat mestna občina. Pre- vzela je od bivšega »Hausfrauenschul- vereina« tudi ves inventaf za 2900 K. Sola se vodi naprej. V upravni odbor sole je s strani mestne občine imeno- van urednik Spindler, dokler občina jamči za stroške sole. ¦ »Na boj na divje Amonite«, t. j. na nas demokrate so se zagnali v divji jezi naši klerikalni prijatelji, odkar so jim pri deželni vladi v Ljubljani pri- strigli peroti. Po vsem Slovenskem je bila cela vrsta klerikalnih shodov, na katerih so na naravnost brezvesten način hujskali proti vsemu: proti de- mokratom in socijalistom; proti Srbom, proti državi, proti davkom, proti carini — skratka, oblajali so vse. Da opravlja te posle kak dr. Ogrizek, se ne čudimo, zakaj že njegovo ime pove njegove lastnosti. Podal pa se je v to čedno družbo tudi celjski profesor Jarc, ki je ge pred dobrim pol letom se krog naših ljudi hvalil, da se je odtegr.il političnemu življenju, da ne pripada nobeni stranki itd., sedaj pa je zopet obrnil svoj plašč in grmi na shodih proti nam, proti azijatsko- balkanski kulturi (n. pr. na shodu v Vojniku!) in podobno. Človek, ki po shodih tako nastopa, mora biti brez dvoma idealen vzgojitelj mladine v smislu državne edinstvenosti. Obrtno-nadaljevalna sola v Celju se je otvorila takoj po Vseh Svetih. Prijavilo se je nad 150 učencev, tako da se je morala v prvetn razredu otvoriti paralelka. Vodja sole je gosp. nadučitelj Jos. Bizjak. Rauscherjevo lekarno v Celju je kupil g. M. Arko, doslej lekarnar v Veliki Gorici pri Zagrebu. Hotel de T Europe, bivši Stadt Wi°n v Celju, je kupil sIovensRi kon- zorcij. Iinciiovaiije. Naš ožji rojak iz Brcga ])ii Celju, g. dr. Vane Radej, dozdaj u- sliižben pri trgovsko-obrtni zbornici v Ljubljana, je imenovaii ministerijalnim tajnikom in poklican v ministrstvo za tr- govino in industrijo v Ikogradu . Splosna gospodarska zadruga za Slovenijo, r. z. z o. z. opozarja na scsta- nek, ki se vrši v pondeljek dne 15. tm. v mali dvorani Nar. doma v Celju ob pol N- uri. Ta scstanck inia namen, da sc dogovorimo o novem kons. društvii, ki se otvori v najkrajšem času, sprcjcmali se bodo novi člani in dajale se bodo potrebne infonnacije. Obrtniškl sestanek se vrši v če- trtek 11. t. m. v Sokolskem domu ob 8. uri zvečer. Narodna Čitalnlca v Celju ima v petek dne 12. decembra ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih svoj redni letni občni zbor. Za 4. porotno zasedanje v Celju, ki se je pričelo 9. t. m., so imenovani: za predsednika dr. Jos. Kotnik, za na- mestnike dr. Mir. BračiČ, dr. H. Ste- pančič in dr. Iv. Premschak. Zunanji gostje, ki nameravajo priti že v soboto dne 13. tm. na slav- nost 25-letnega obstoja CPD, opozar- jamo, da nemudoma javijo število glede prenočišč predsedniku g. Ivanu Rebeku v Celju. Lekarne v Celju se odpirajo sedaj ob 7. uri in zapirajo ob 19. uri. Službo v nedeljah in praznikih ima samo ena lekarna, ki ima tisti teden nočno službo. To bo na drugi (zaprti) lekarni podnevi in ponoči vidno naznačeno. Pred celjsko poroto so se pričele 9. tm. razprave. Dne 9. tm. sta bila dva slučaja tatvine, danes 10. tm. je na obtožni klopi Terezija Kangler iz vojašnice Kralja Petra zaradi detomora. O vseh obravnavah prinesemo prihod- njič poročila. DNEVNE NOVICE. General Maister jc z regentovim ukazom z dne 28. nov. sprejet v činu gc- nerala v našo arinado. Kolkovanjü bankovcev traja v Slo- veniji šc do 13. tm. Računa se, da bo kol- kovanih v celi državi nad 10 milijard bankovcev. Skandal je, da so nekaterl zavodi, med njinii tudi celjska mestna hranilnica, uporabljali pri koljvovanju nemške štampiljc. Sleparija še vedno evete. V Kropi na (iorenjskem so arctirali župnika Ob- laka, župana ter tičitclja, ker so kolko- vali iz Koroškc vtihotapljen avstrijsKi denar. Našli so pri njih šc za 150.000 K takih bankovcev. Zapcčatili so obencin' klerikalni konzum. Železnica Konjice—Zreče. Po več- mcscčnih intervencijah sc je konečno posrečilo predscdniku likvidacijske ko- misijc štajerske, dr. Kukovcu, da se je doscgcl kredit za dovrSitev ncdodelaiic dcžclnc želczniškc progc Koiijics— Žrc- čc in je pricakovati, da bode proga izro- čcna v nekaj tednih prometu, kar pome- ni vclik napredck za konjiSki okraj. Pro- ga je doloccna zlasti za izvoz Icsa s Po- horja, kar bode za razvoj našc lesne kup- čije vclikega poniena. Sprememba Imen poštnih ura- dov. Radenci se imenujejo odslej Sla- tin a Radenci; Zreče pri Konjicah Zr eče, Zgornje Jezersko: J eze rsko; Bela: K^o pal i Sč e Bela; Možica:Me- žica; St. Vid v Podjuni: Sv. Primož v Podjuni. Prjsvetno društvo za Medžimurje se je ustanovilo v Čakovcu. Namen društva je povzdigra narodne prosvete, narodne in državne zavesti in smisla za narodno edinstvo potom prosvetnih odborov v vseh krajih Medžimurja, ijudskih knjižnic in čitalnic, predavanj, brošur itd. Tipografskemu delavstvu se je po dvemesečni stavki posrečilo 60%- no zvišanje mezde. Tudi za pomožno osobje, za vajence itd. so doseženi poboljški. Kaj je z železniškim prometom ? Doslej so nas bratje z juga in nebratje s severa hvalili predvsem radi reda na železnicah; kar so nam na južni že- leznici naenkrat ustavili ves nedeljski promet, na državni pa ne, menda zato, da ne zaostajamo za propadajočo Av- strijo; podnevi pa vozi na glavni progi južne železnice samo en par vlakov in sicer jutranji vlak iz Ljubljane, pač zato, ker je Ljubljana sedai središče, pa so gospodje pri južni železnici menda mnenja, da je najboljŠe, če se ne vo- zimo preveč v svojo prestolico. Če pa se že hočemo peljati, se moramo po- služiti večernega vlaka, da tako pod- premo črez noč bogate hotelirje ali pa se lahko utrjujemo pod milo ljubljan- sko meglo. Naivnež bi tem razmeram rekel: Narobe svet, nam se pa zdi, da se gotovi gospodje malo preveč pečajo s stvarrni, ki jih ne razumejo, kakor je na primer politika, pri tem pozab- Ijajo na resnost svoje službe in tako je naša slovenska Štajerska pravza- prav popolnoma odrezana od sedeža deželne vlade. Vel.ko povišanje uradniških dra- ginjskih doklad. Ministerski svet je končno v svoji seji dne t decembra 1.1. definitivno sklenil ugoditi upravi- čenim težnjam državnih uradnikov, ki dobi jo že počenši s 1. decembrom t. 1. sledeče povišanje vseh dosedanjih do- hodkov. Nižji uslužbenci in uradniki XI. in X. razr. 120%. IX. in VIII. razr. 100%, VII. 80%, VI. in V. razr. 60%, IV. razr. 50% in HI. razr. 40%. Po istih nače- lih se bodo zvišale tudi draginske do- klade upokojencem, vdovam in sirotam ter dnevnice častnikom. Sodniki v Slo- veniji, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Vojvodini in Srbiji dobijo ono sodnij- sko doklado kot sodniki na Hrvaškem. Ti sklepi demokratsko-socijalistične vlade so izzvali pri vseh državnih u- službencih veliko zadovoljnost. Drugo vprašanje je seve, če ne bodo špeku- lanti tudi tega zvišanja izrabili v svojo korist. Tobak. Uprava državnih monopo- lov je odredila, da se bodo vse neo- pravičeno zasajene tobačne rastline po- tom finančnih organov uničile in da se bode neopravičen gojitelj tobačnih rast- lin smatral kot tihotapec ter se kazno- val po zakonu. Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 113. Cele koše »Domoljuba«, znanega klerikalnega hujskaškega časopisa, ki ga je vkljub stavki zadnje čase.tiskala Ijubljanska klerikalna tiskarna/ so raz- poslali gospodje po celem Slovenskem, celo najboljšim našim pristašem. Mislili so gospodje, da bodo — ker naši časo- pisivniso mogli izhajati — v kalnem ribarili. No ljudje so sprevideli, kakšne namene zasledujejo gospodje klenkalci in so se — smejali njihovi naivnosti. Razredna loterija se'V.nasi državi uvede z maiem 1920. DOPISI. Laško. Vsled ncrednosti v uradu jc odpuščen iz službe disciplinarnim potom sodnik Tornago. — Zaradi prckoračcnja predpisov vladnih naredb glodc ccn Jc bil gospodarski urad tc dni prisiljen, za- preti provizorično neko tukajšnjo trgovi- no. Ko bi se proti vsem nereclnim trgov- cem odločno postopalo, bi kinalu nastale lcpšc razmere. Brežice. Bivšo ncmško hišo kupi na- ša justična uprava in namcsti v njcj so- diščc. Upali je, da pravosodno ministr- stvo v kratkem potrdi nakup. Skrajni čas jc, da pride naSa sodnija v primcrnc pro- store. SIov. Bistrica. «Citalnica« je prirc- diia letos krasno uspcli Miklavžev veeer, v soboto zvečcr pa priredi v hotelu »Beogradu ljudsko igro »Descti brat«, pred katero bo govoril o pisatclju »Desc- tcga brata«, Josipu Jurčičii, gospod pisa- telj dr. Iv. Lah iz Maribora. Kaj pa »So- kol«? Slov. Bistrica. Posojilnica je prodahi hotel Bcograd liekeiim gostilničarju iz St. Jurja ob juž. žel. za 290.000 K. SploS- na sodba strokovnjakov pa je, da je bilo neumestno prodajati naš Narodni doin ra\mo v tem gospodarsko tako kritičiiem Času, ko je vcljava naše krone popol- iioma propadla, in je baje po mnenju vc- Ščakov kupnina za približno 100.000 K prenizka. Pragersko. Nase Bralno društvo se lepo razvija. Minulo nedeljo pa smo pri- redili v ljudski šoli celo prvi slovenski Miklavžev veeer otrokom. ki je zelo lepo uspel. Iz PoliČan. Dne 10. oktobra t. !. se je.vršil pogreb tukajšnjega naduči- telja g. Josipa Svetlina. Veliko število tovarišev in tovarišic — med njimi nadzornika gg. M. Lichtenwallner in Ludovik Černe — kakor tudi množica župljanov, prijateljev in znancev se je udeležilo pogreba ter izkazaje mu zad- njo cast, ga spremila k večnemu po- čitku, — Poslovilni nagrobni govor je imel.g. nadučitelj Jos. Sabati. Naj v miru počiva ! Hum pri Ormožu. V naši okolici so vlomi in ropi prišli na dncvni red. Nihče si ni več varen svojega iinetja in celo nc življenja. Te dni so roparji izvabili Polu- •kove v Šaloveih ponoči iz liišc in poteni v bojn obstrclili gospodarja smrtno ne- varno. Cndno, da se tičkom, nied katerl- u\\ so gotovo tudi domačini, ki razmere poznajo, ne more priti na sled. Zadnja por»očila Sprememba v politični službi. Ljubljana, 10. dec. (LDU) »Uradni list« objavlja: Minister za notranje za- deve je dr. Srcčka Lajnšiea razrešil dolžnosti civilnega komisarja za Prek- inurjc in mil zopet poveril vodstvo okr. glavarstva v Mariboru. Njcgovc posle v Prekinurju vodi do nadaljne odredbe vladni tajnik dr. Boginiiil Berbuč. Vesti iz Beograda. Beograd, 9. dec. LDU »Pravda« prinaša razgovor z ministroni za no- tranje zadeve Pribičevičcrn, ki vsebuje odgovor na proglas opozicijonalnega bloka. Beograd, 9. dec. LDU V današnji seji lninisterskega sveta se je razprav- Ijalo o tekočih vprašanjih. BeoKrad, 9. dec. LDU Sklenilo se Je iijedinjeiije avtononine črnogorske cei- kve z ono v Srbiji. Bcograd, 9. dec. LDU Včeraj so bi- li pri ministrskem svetu delegati niest, ki zborujejo v Bcogradu; zahtcvali so od vlade, naj prisili trgovce, da odpro svoje zalogc moke, ki so si jih naknpičili v svrho špekulacije; kazali so na nevar- nost pomanjkanja živeža, ec se brcz- vestnini izvozničarjcin pusti proste roke. Beograd, 9. dec. LDU Ministcrstvo za notranje zadeve je izvršilo preiskavo pri črnogorskem generalu Vešoviču, ki je hotel pobegniti v Romunijo, pa so ga zajeli in je obtožen veleizdaje. Našli so se dokiinienti, ki dokazujejo njegovc zveze z Italijo in bivšini ernogorskim kraljem Nikito. Zapleten je v afero tudi Vešovičev sin. Naval na sloveiiske sole v Trstu. Trst 9. dec. (LDU.) Vpisovanje v Ci- ril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu v Trstu je bilo v nedeljo zaključeno. Javilo se jc nad 1200 otrok, vsi šoloobvczni in samo iz šentjakobskega okoliša. Ker so prosto- ri v soli za tako število otrok prcmajhni, bo morala vlada nemudoina ukreniti vsc, da se otvorijo sporednice. Pouk se prič- ne v četrtek, dne 11. tm. Za slovenske šole v Trstu se je osnoval poseben šolslri odbor. Francozi zapustili Scgcdiii. Budiinpcšta 9. dec. (LDU.) Danes so francoske čctc in uradi zapustili Segc- din. Civilno in vojaško upravo so pre- vzele madžarske oblasti. Zastopniki AIzacijc-Lorene v francoski zbornici. Pariz 9. dec. (LDU.) Pri otvoritvi nove francoske poslanskc zbornice sta predsednik zbornice in min. predsednik Clemenceau toplo pozdravila zastopnikc AIzacijc-Lorene. Izjava regenta Alcksandra. Pariz 9. dec. (LDU.) »Petit Journal« prinaša razgovor s prestolonaslednikoin Aleksandrom, ki je dejal incd drugini: Q. •Poincare (predsednik francoske republi- ke) mi je vceraj rekcl, da ga izined vseli držav, ki so se bojevale, v Franciji in Sr- biji sedaj notranji položaj še najbolj za- dovoljujc. — Dalje je dejal: Na Franco- skem so volitvc edinost še bolj utrdile. V moji državi je boljševiška ncvarnost od- stranjena. Agrarno vpraSanjc se bliža končni rcšitvi. Kjer ima vsak kniet svoj kos zeinlje, ni treba govoriti o boljsevlz- niii. Glede našcga razmerja napram so- sednim državam upam, da ostane vrliov- ni svet pri svoji obljubi, da nam ostaiic Peeuh z nidniki, da nioremo utrditi svoj železniški promet; z Italijo si želinio clo- bre odnošaje in bomo mi v to svrho vse storili, kar je mogoee. Pa tudi italijanska vlada bi morala v tem vprašnnjn zavzeti jasnejšo pozieijo. Mlad gospod iščc sobo, če mogoče s hrano zu 15. gruden. .Ponudbe pod »Soba 105« na upravništvo. 1545 1 Učtteljica u Celju viješta i slovenskog tc italijanskog jezika želj inštruirati poje- dine satove hrvatsko-srbskog jezika. Po- nudbe se uljudno inoli na urodništvu »Nove Dobe«, pod imenom: »ßjegunica«. 1549 Zimske polrebščine ---- kot zimsko perilo, jopee, kožuhi, visoki gu- mijevi čevlji, aparat za briti in razno se proda. Gregorčičeva ulica št. 5'II. na levo. 1570 Išče se nemeblovana separira;«a soba v mestu. Ponudbe na upravništvo. 1571 2-1 St. 8228-1919. Prepis. RAZOLAS. Ministrstvo za prehrano iu obnovo dezel v JJelgradu je glede prehrane onili tiijih državljanov, ki imajo svoja posest- va v ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov iu Slovencev, a prebivajo stalno v ino- zemstvu, odredilo glasom razpisa št. 21.457 naslcdnje: Tudi državljani, ki imajo svoja pose- stva v ozemlju kraljestva Srbov, Hrva- lov in Slovencev, oziroma tostran demar_ kaeijske erte, so upravičeni izvoziti iz svojega posestva ono količino živežnih potrebščin, ki je potrebna za lastno pre- hrano in za prehrano njihove družine in sieer za dobo enega leta. One osebe, ki žele prepeljati hrano iz svojega posestva preko državne meje. oziroma deniarkacijske črte, niorajo na- sloviti na ministrstvo za prehrano in ob- novo dežel v Belgradu tozadevno proš- njo, v katcri naj bode točno označeno število družinc, potrjeno od pristojncga oblastva glede istinitosti števila. Dalje mora biti priloženo potrdilo oblastva. v čegar okraju leži posestvo, glede veliko- sti posestva in donosa žetve in pa da je prosilcc lastnik dotienega posestva. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel bode na podlagi teh svedočb dolo- čilo količino hrane, katero bode prosilcc lahko izvozil. l'ravilno opremljcne p'rosnjc je pred- ložiti potoni jiiestnega magistrata. Mcstni magistrat celjski, dne 18. okt. 1919. Za vladnega komisarja: Polianec. Na prodaj so posestva v do- brem starrn pri Celju, 3/4 ure od že- lezn. postaje v Trnovljahšt. 51. 1572 2-1 Proda se večja množina suhih buhovih drv V v gozdu ležeče. Istotam je še tudi več bukovega drevja za posekati. Kje, pove upravništvo. 1539 2"1 Učenca 1550 2-1 za trgovino z mešanim blagom, zdra- vega in krepkega, slovenščine in nem- ščine zmožnega, doma iz dežele, sprejme Anton Krautsdorfer v Slov Bistrici. VinogcadniKi pozor! Kupim v ormožkem, ljutomersketn okra- ju ali Halozah večji ali manjši vino- grad. Ponudbe se naj blagovolijo na upravništvo tegalista do 30. decembra doposlati. 1555 2 -1 Gospodarski urad okrajnega glavar- stva v Celju ima na prodaj več velikiti sodov od masli iz trdega lesa. Vpraša uaj se ob uradmh urah. 1541 1 V najem se vzame takoj ali pozneje trgovina na deželi eventuelno ludi z gostilno vred. Cenj. ponudbe nai se požljejo na naslov: JO^ip Strman, Vel. Kostrevnica Šmartno pri Litiji. 1542 2-1 mf|L{ podgane, sle- lTjLLSSjB.t nice in ščurKi ter ves rarčes tnora poginiti, če se vpprabljajo moja preiz- kušeno najboljSa in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske miši 6 K, za podgane In miš! 6 K, za ščurke 7 K, posebno močna tin- ktura za stenice 6K, unif evalec moljev 5 K, prašek protl mrčesom 5 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 4 K, inazilo za uši pri ži vini 3 K, prašek za ušl v obleki in perilu 4 K, tinktura proti mrčesu na sadju In ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksporl M. Junker, 85 -77 Zagreb 37» VetrUnjska ullca 3. Pet ungonou zdrnuih namiznih j albolk s prevoznim dovoljenjem za Jugoslavijo, išče z brzojavno ponudbo Norbert Weiss, Zagreb. 156+ I „«Pension Gregorčičeva ul. 11, fina domača hrana, cene nizke. Abonement v hi§i in zunaj 1557 hiše. 2-1 Froncozinja iz Suice daje pouk v franc, jeziku, samo zunaj hiše. Natančneje »Pension« Gregor- čičeva ulica ši. 11. 1558 2 1 Majerja in dva hlapca sprejme takoj proti plačilu in z hrano v hiši. Oskrbnlštvo Zalog", p. Petrovče pri Celju. 1547 3-1 Kavo žgano In surovo, rotine, ol|e, Erdal-kremo, llkalo . viio vrste barve za obleko, mazllo za voz, pe- trolej. sveče, vžfgallce, splch vse špecerijsko in koloniialno blago na debelo in drobno ————— prlporoča tvrdka------------- Ivan Dciko, Celje nasproti Narodnega donta. 986 15 i Drva bukova in mehka kakor tudi obrezline prodaja na drobno lesna irgovina Fr. Pajman Celje-Gaberje. Naročbe nad 1 m3 se pošljejo v hišo. 1561 1 Hiša s 3 sobami. kuhinjo, velikim vrtom, hlevom, lepe trte okoli hiše, 20 minut od Celja pri glavni cesti, se zaradi premestitve takoj proda. Poizve se v Öretu 44 ali pa pri posestniku Št. llj kolodvor. 1546 1 Fanfumepijsho blogo posebno za lckarnarje in drogiste v največji, bogati izbiri; različne po- made, puder, kremo za lice in za roke, pasta za zobe, parfume, brilantine, oia-izdelke, zaponke za läse, potreb- ščine za britje, krtače in giavnike po najnižjih dncvnih cenah na veliko pri M. JÜnker, Zagreb 37 Petrinjska ulica 3/lH. 1566 6-1 Telefon 19-97. Proda se konj za težko vožnjo. Naslov v upravništvu 1518 2—1 Na prodaj je 8 panjev čebel radi pre- seljeva-nja. Pojasnila daje šolsko vodstvo .Dobrna. 1516 2-1 Kupim belgijskega kunca veiikana (dorn. zajca) čiste pasme, eno leto starega dziroma dam v zameno kunca iste pasme, ki ima 5 mescev in doplačam razliko Od- sam 5 mesečnega kunca te pasme. Bien, Braslovče. 1520 2-1 Ivan Dečho, Cclje kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišji ceni. 298 —18 ß*»w»S«Ä sibečico, kraste, lišaje uniči "*«™J**f pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 lonček