Storilki,
Posamezna številka stana 80 vinarjev,
Kirifesr, 26. avgusta 1320.
54* lift^Bfcj
List ljudstvu v pouk in zabavo.
iafeaja mt četrtek In velja a poitnlno vred In t Maribora s poiiijanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K ki sa četrt leta 6 K. - Naročnina Izven Jugoslavije 32 K. — Naročnica ae pošilja nai ©promlitvo „Slovenskega Cor.podarja" v Maribora — List le dopoidfa do odpovedL — Udje „Katoliškega ttekovneg?. draltva" tfobhrajo Bat brez posebne naročnice. — Posamezni listi stanejo, ia sfcssgajo 4 stran! 40 ?tru, na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo i Korcaka cesta itev. 5. — Rokopisi se ne vtačajo. — Op?avnI5tvoi Koroika cesta Itev, 5, aprejma naročnino, laserje In reklamacij». Xc tesserste se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat K 3*80. Za večkratne oglase primeren popust V gtide&n „Msla naraanSa" stane beteds 50 vin. — bisera!! se apsejemajo do torka cpoktasi
Nszaprte rskhunadje so paitelxe proste.
Usodepolna odločitev.
Celo Evropo in izvenevropski svet pretresajo hudi notranji boji in krize. Svetovna vojska je prine sla strašno upostošenje in ljudje v svoji nezadovoljnosti iščejo novih potov ali s strastjo služijo staremu maliku: denarju. Pokvarjenost, zaslepljenost, zvijača in poštenost, vse se bori' za oblast, jtla se uveljavi in vlada narodom.
Tudi mi v jugoslovanski držaji! stojimo pred težkimi odločitvami, ki bodo vplivale na obstoj in razvoj ljudstva in države ter cele uprave in celega družabnega reda.	,
Trije glavni načini, trrje sistemi so, ki se borijo za nadoblast med seboj. Imamo pot kapitalističnega liberalizma, ali pot materijalistlčnega komunizma ali pot krščanskega solidarizma. Kar je med temi tremi, je le polovičarstvo in je poizkus ljudi, ki ne znajo globoko misliti ali pa se strahopetno bojijo pra vilnih, zaključkov ali pa jih hinavsko prikrivajo.
Ali hočemo kapitalistični liberalizem ?
Naše ljudstvo je na lastni koži spoznalo in občutilo v preteklosti ter čuti še v sedanjosti brezsrčni kapitalistični liberalizem, samo da ga ni rn.-tio imenovati s pravim imenom. Le vprašajte vi mladi ljudje na deželi še žive naše najstarejše može in žene, kako so tlačanilr najprej graščakom in potem mestnim purgarjem, ki so naše kmetsko ljudstvo in sicer kme te večinoma ravnotako kakor viničarje zasužnjili s tem, da so jim dajali na posodo denar za naravnost strašne obresti od 10% do 20% in še več. Zraven teh pa so te pijavke še „za dobroto" zahtevale vse, kar je zmogla kmetska hiša in pridelala žuljeva roka : jajca, perutnino, svinje maslo, mast, kapuni in košt-runi, pšenica in vino, vse je šlo za „obresti in do -broto" v purgarsko malho in nemški purgarski krof.
Pozneje so malo milejše na podoben način gospodarili naši, advokatski prvaki — le malo je lepih izjem! — in njihovi nasledniki demokratski ali pravilno: liberalni advokati, trgovci in verižniki.. Ti se združujejo v ogromnih podjetjih in bankah, da delajo tam z ljudskimi žulji na lahek način ogromne dobič -ko,
Da pa ljudstvo teh samopašnežev? in njihovega početja ne bi spoznalo, dajejo del teh dobičkov za plačane agitatorje in časopise, da zaslepljujejo in ma mijo ter razdvajajo ljudstvo ter ga odvračajo od spoznavanja resnice.
Glejte, to je vse kapitalističen liberalizem,, ki zastruplja dušo in zasužnji ljudstvo in proti njemu bijemo v politiki v „Kmetski zvezi" organizirani ro -jaki doma in v Beogradu težek boj, na gospodarskem polju pa sto'i naše krščansko, ljudsko zadružništvo proti bankam in kapitalističnim oderuhom.
Odločite se, ali hočete biti sužnji^ liberalnega kapitalizma in njegovih odkritih in skritih priganja-čev, ali pa hočete biti sami svoji gospodarji s svojim imetjem in gospodarji pridelkov svojih rok in svojega uma! Mislim, da ga ni pametnega kmeta in kmet-skega delavca, ki bi podpiral lažidemokratski liberalni materijalizem ter mu zasužnjil sebe in svoje o -troke!
Kaj pa z materijaltetfčniiB socljalizmom in komunizmom?
Na prvi pogled imata ta dva mnogo prjkuplji-vega in mamečega. Toda pri podrobnem opazovanju in premišljevanju doženemo sledeče: Materijalistični komunizem ali boljševizem oznanjajo sedaj povsod po svetu ljudje, ki bi radi živeli brez truda in brez dela. Oznanjajo ga, deloma plačani, deloma neplačani mladi neizkušeni ljudje, ki si sami niso znali prislužiti še niti toliko, da bi si brez pomoči staršev in dru gih kupili svoje hlačice.
O pogubnosti In neizvedljivost^ komunizma, ki se pri nas skriva v imenu lvmetsko-delavskih zvez, bomo še podrobno govorili. Za danes povdarimo le, da so oznanjevalci tega posvetnega evangelija v de -janjih pokazali povsod, kako ubija z nasiljem vso svo bodo, vse blagostanje, ves razvoj ravno komunizem. Poglejmo komuniste in njihova dejanja na Ogrskem, poglejmo njih poizkuse na Nemškem, posebno Sak -sonskem, poglejmo jih pa v prvi vrsti v Rusiji ! Povsod samo nasilje, pogin in propad. Za danes navedemo samo dve priči za našo trditev kot prvo pričo:
najboljšega In največjega pisatelja Rusov in zagovornika delavcev in trpečih sploh: Maksima Gorkija, in kot drugo pričo vse tiste naše ujetnike, ki so se sedaj, ne pred letom, vrnili v naše kraje.,
Slavni pisatelj Gorki, ki je bil sam delavec v. pekarni, v tovarnah, na ladjah, se z žalostjo in s stu dom obrača od sedanjega ruskega boljševizma, čeravno je začetkoma ravno on to gibanje najbolj podpiral in največ zanj storil.
Naši ujetniki, ki so se vrnili nekteri ravno zadnje tednei pa so vam domače žive priče, kako je nemogoče komunistične misli pretvoriti v dejanje.
Kot posebno pričo, pa navajamo, zopet enega Rusa, ki je bil v svetovni vojski kot ujetnik na spodnjem ptujskem polju in se je ob prevratu leta 18 vrnil v domovino. Sedaj je prišel nazaj in je izjavil:! „Imam v okolici Moskve posestvo, toda sedaj je pri nas tako, da sem raje prišel nazaj, da služim kot lriapec in delavec, samo da imam mir in varnost življenja. Tako dolgo ostanem, da bo v Rusiji drugače! Ali hočemo Še boljšega dokaza, da materijalistični komunizem in socijalizem nista zmožna napraviti! cniru, reda, varnosti in dati človeku svobodo in; pra^ vico ?!
Le naš program,
program krščanskega solidarizma, ki hoče v delu in krščanskem sporazumu vseh stanov, posebno pa kmeta in kmetskega delavca dovesti do blagostanja in zadovoljnosti je zmožen in sposoben ustvariti zopet blagostanje, napraviti red,, zasigurati mir in podati ljudem v njihova srca ono osebno tiho zadovoljstvo brez katerega ni tukaj na zemlji sreče. O naših ciljih, o naših namenih bomo govorili in- pisali tudi še podrobnejše. Za danes povdarimo še enkrat: tri glavne smeri so in za eno izmed njih se bo moral ¡vsakdo odločiti. Ali hočemo: liberalno kapitalistični laži-demokratizem, ali hočemo svobodo in vsak razvoj po. bijajoči komunizem z njegovim krutim terorjem malega. organiziranega dela delavstva, ki stoji pod vodstvom brezvestnih hujskačev in pustolovcev, ali pa hočemo z železno voljo graditi in prenavljati našo državo in človeštvo sploh/ na podlagi krščanstva in krščanskega solidarizma. Osebe bodo izginile, odločitev pa bo padla za stoletja!
LISTEK.
za s&tfaanko»
(Govoril na zborovanju KZ ob priliki orlovskega tabora kmet Dav„ Krajnc.)
Dragi zborovalci! Pri vsaki človeški družbi, bodisi država, občina ali društvo, ima družba svoje pravice in dolžnosti do svojih članov, ravno tako pa imajo tudi člani družbe ali društva svoje pravice in dolžnosti do družbe. Pravice članov so za družbo dolžnost in pravice družbe so za člane dolžnost.
Svet je že tako ustvarjen, da pravico povsod zahteva, dolžnost mu je pa breme, ki bi se ga naj-rajše otresel in drugim naprtil. Zato je treba o dolžnostih večkrat govoriti. Dolžnost je seme, iz katerega raste pravica, kakor kmet, čim več seje in vest-neje, tem večjo žetev lahko pričakuje;, tako tudi člani društva čimbolj spolnujejo svoje dolžnosti, temveč pravico lahko pričakujejo.
Moj namen je danes govoriti o naših dolžnostih do Kmetske zveze. Prva dolžnost pristašev Kmetske zveze je, da so odločni. Koliko je ljudi, ki so na zborovanjih, kjer so zbrani izključno naši pristaši, navdušeni, da bi dali življenje; ako jih pa v kaki krčmi zaradi prepričanja nahruli kak liberalec ali komu -nist, pa oblečejo Petrovo slabost in zatajijo svojo prepričanje. Taki so, kakor vojak v skladišču, sovraž -nik se ga ne boji. Naša sveta dolžnost je, da nastopimo kot junaki, ne skrivajmo barve. Na dan, in na plan, k luči, da nas svet vidi, da zgine sovražniku pogum, saj se borimo za sveto stvar. Ce si liberalci, komunisti, ki se bore proti krščanskim idejam, upajo nastopati tako pogumno, toliko bolj samozavedno moramo nastopiti mi, ki so borimo za krščanski prapor.
Druga naša dolžnost je delavnost za Kmetsko zvezo. Delavnost je lepa čednost. Toda stane truda in se je včasih treba potiti. Zato mnogim ni prav pri srcu; posebno pri kaki družbi ali društvu, koder se mora delati bolj za „Bog plati", se marsikdo zboji truda. Tudi pri Kmetski zvezi se mnogi dolžnosti dela ne zavedajo. Poslanci naj delajo, saj smo jih zato Volili, pa ministri, pa bo bolje na svetu! .Toda če poslanci delajo, še to ni dovolj. V stranki moramo delati tudi mi. Poslanci imajo moč le, ako je tudi ljudstvo v stranki navdušeno za kako stvar ter podpira poslance s shodi, resolucijami, peticijami in drugim. .Vsem je znana majniška deklaracija. Zamislil jo je Jugoslovanski klub; toda s tem še stvar ni bila rešena. Koliko se je agitiralo za podpise, se delalo po shodih ter drugače in ravno to delo ljudstva in med ljudstvom je rodilo sad „Jugoslavijo." Prosvetno društvo je izdalo slaboglasen učni načrt. Poslancev jo naših malo, sami bi ne mogli nič narediti, a podpi -rato jih je ljudstvo, delalo se je med ljudstvom in se še dela, da bo načrt popolnoma pokončan, treba je , da sodelujemo s poslanci in jih podpiramo, ker le tedaj bomo z našo stranko kaj dosegli. Delati je treba dalje z agitacijo. Za stranko moramo agitirati vsik -dar in povsod, pri vsaki priložnosti; nasprotnike prepričevati, omahljivce nagovarjati in pristaše navdu -Sevati, jo naša dolžnost. Naše Časnike imeti v hiši in drugim dati Čitati, jo tudi dolžnost Primimo se dela za stranko in stranka bo potem ložjo vršila svojo nalogo. Poleg dela moramo pa stranko na zunaj tudi zagovarjati, ne pa grajati, ker pomanjkljivosti so pri vseh strankah, najmanj jih ima gotovo KZ. Po mojem mnenju je največja ta, da jo preveč popustljiva proti nasprotnim strankam, ki ji hočejo čez glavo zrasti in klobuk vzeti. Zato branimo našo stranko proti vsem nasprotnikom. Dozdaj sem našteval bolj duševno moralične dolžnosti. Sedaj pa hočem govo -
riti o dolžnosti, ki ni nič manj važna, kot odličnost in delavnost.
Nobena človeška družba ne moro shajati, ako te dolžnosti ljudje ne bi izpolnjevali. Vsaka družba ali društvo mora propadati, ako jo njeni udje le količkaj zanemarjajo. Popoln nered bi nastal, ako bi se državljani naenkrat odpovedali tej dolžnosti. Nič bi ne pomagalo še tako junaštvo vojakov, sovražnik bi prišel v deželo in bi vse pokončal. Roparji bi se pojavili na vseh krajih in nihče bi jih ne lovil. Dolž -nost, ki pomaga do reda, do blagostanja in moči, ta dolžnost je denarna dolžnost — strankin davek 1 Denarne dolžnosti se ljudje premalo zavedajo, preslabo jo izpolnjujejo. Dolžnost je, da je treba dati mali davek za stranko, ki dela za krščansko idejo, krščan -sko prepričanje slovenskega naroda. Dragi! Borba je huda, nasprotniki so na delu. Treba je, da dela i Kmetska zveza, delajo časniki, prišle bodo volitve, in treba bo mnogo pisanja, letakov, brošur, treba shodov in tiskovin, odkod se naj to vzame? Eden sam tega ne zmore in pri nas je pri mnogih taka malo -marnost.'Posebno taki, ki pravijo, da stranka nič ne stori, navadno ne izpolnjujejo te svoje dolžnosti. Poglejmo socijaldemokrate: navadni delavci plačujejo v strankin sklad mesečno od 5 do 10 K, imajo nastavljene svoje tajnike, ki se za nič drugega ne brigajo, kakor samo za strankine zadeve in so zato imenitno plačani in delajo za to tudi z vso energijo za delavce. Pri Kmetski zvezi jo letnina tako mala, da jo za-more plačati (2 K) najubožnejši bajtar, ako ima le malo volje. Vsak malo bolj premožen pa naj podvoji, potroji ali podesetori ta znesek Vko pride k tebi prijatelj, ki ti je mnogo dobrega • ril, ti ni žal plačati zanj par litrov. Koliko dobrr-,a ti je storila že stranka, kako se bori za dobrobit kmeta in mi ne bi darovali za njo par kron vsako leto? Glejte pisarne i-mamo, koliko vlog se reši tukaj na leto glede dohod-
/
/ •
Naš državni proračun in naše financ©.
(Govoril na shodu Jugoslovanske
Carine in monopoli.
Stara Srbija je imela davčni sistem, ki je v najizdatnejši meri slonel na indirektnik davkih, posebej na carini in monopolih. To znači vedno obre -menitev najširših, revnih slojev v državi. Gotovo tak davčni sistem socijalno ni pravičen in gospodarsko ni utemeljen.
Carina ima prvo svojo zadačo, da ščiti doma -i&ega proizvajalca, šele v drugi vrsti ima namen, da zadosti fiskalnim interesom države. Pospeševati izvoz ¡domačih proizvodov, omogočiti domačo solidno indu -strijo, sploh skrbeti za razmah vseh panog narodnega gospodarstva, je naloga carinske in tarilarne politike.
Kaj imamo v resnici sedaj? Ne samo, da je celotni sistem protiven onim ciljem in nalogam, katere sem označil kot bistvo carinske politike, imamo še naravnost strašno okosteneli aparat, ki šikanira m ovira državljane ter otežuje ali celo onemogočuje marsikatero zboljšanje našega gospodarstva. Ves način carinanja, carinsko postopanje je skrajno nedo -statno, da ne rabim ostrejšega izraza. Povrh pa trgovinski in finančni ministri še v ta sistem vsak teden vrtajo luknje ali pa zabijajo kline, da je zmedla še večja. V primeren red bomo prišli, ako se ugodi naši osnovni zahtevi: carinski sistem in carinska u-prava morata ščititi našega producenta. Da se to doseže, treba vse carinske predpise Stare Srbije na podlagi temeljitih pa hitrih predposvetovanj s prizadetimi preurediti primerno novim razmeram in novim zahtevam, da bo rastla davčna moč državljanov. — ¡Takšni eksperimenti, kakor se godijo ti dve leti z izvozno in uvozno carino, kažejo samo nezrelost in nejasnost v ciljih ter nam neizmerno škodijo na ugledu zunaj in nas gospodarsko uničujejo na znotraj. Torej kratko: pri carini temeljito revizijo pri uvoznih in izvoznih tarifih in zboljšanje carinskega pošlo -vanja!
Glede monopolov velja bistveno isto. Sedanja u-prava monopolov po svojem osobju in po svojem u -stroju daleko ni zmožna, da bi prevzela in dobro ali vsaj za silo izpolnjevala one naloge, ki jih je finančni minister v letošnjem proračunu nalaga. Sedaj pa imamo celo kramarijo in ne državno upravo za veliko državo. Monopoli naj se upravljajo dobro urejeni in deljeni po predmetih in krajinah. Monopoli naj so državi važen vir dohodkov, toda država ne sme biti ž njimi glavni navijalec cen! Mi torej dovoljujemo razširjenje državnih monopolov, toda le pod pogojem, da je ljudstvu zajamčena primerna pravočasna do -bava in tudi cena.
Zemljlšnl davek.
V predloženem proračunu je tudi bridko izne -nadenje za posestnike zemljišč. Početvori naj se po mnenju finančnega ministra zemljišni davek. Opozoriti pa Vas moram, da se smatrajo tudi bivše deželne doklade kot državni davek. Jaz vidim v početvorje -nem davku le upeljavo dinarske valute. Dobro: če se ubije krona, naj se ubije povsod, tudi pri kmeto -vih plačilih. Demokratskega slepomišenja z valuto , kakor je to pričel Veljkovič in my je pomagal Kra-mer, bodi enkrat konec! Ljudstvo naj izve, na čem davje! Sicer pa sem glede zemljišnega davka mnenja, da bi ga bilo treba odpraviti, saj imamo itak o -sebno dohodnino.
Osebna dohodnina.
doživi v državnem zboru tudi svoje izpremembe. — Predvsem se razširi na ostale pokrajine, kjer raču -namo s krono. Zakaj ne na vse kraje, tega nam naš linančni minister v predlogi ne pove, pri razpravi pa Že do tega poglavja v finančnem odseku nišmo pri -Sli. Moje in klubovo stališče je znano iz raznih po -jasnil, upitov in interpelacij, ki so jih podali klubovi člani. Zvišanje eksistenčnega minima, od 1600 K na 3200 K, torej na dvojni znesek, je docela nezadostno. Ko pridemo do razprave o tej točki, povdarili in utemeljili bomo staro zahtevo Jugoslov. kmetske zveze , da se naj davka prosti del zviša na 10.000 K. Dalje govoriti o tej stvari in zavračati laži nasprotnikov se mi zdi pred našimi zavednimi zaupniki neumestno: vsi veste iz „Slovenskega Gospodarja", iz „Domoljuba" in iz sej naše stranke, kaj je resnica in kaj laž.
O vinskem davku,
kateri zadene samo štajerski del naše države, smo že v javnosti veliko razpravljali in v Ljubljani in v Beogradu stavili naše zahteve. Naj povdarim tukaj še enkrat: vinski davek v sedanji obliki je neposta-ven po svojem pričetku — za to mi je priča navzoči
kmetske zveze posl. J. Vesenjak.)
poverjenik g. dr. Verstovšek in cenjeni somišljeniki bivši deželni poslanci — vinski davek pa je tudi krivičen, ker težko zadene le majhen del naše države . Ta davek se mora pri nas ali popolnoma odpraviti, ali pa razširiti na vse pokrajine naše države. Ce so namreč razširi na vse pokrajine, potem smo si šta -jerski vinogradniki na čistem, da bo proti njemu nastala v celi državi takšna burja, da ga bode kmalu odnesla. In tako bomo dosegli svoj namen indirektno, ker sedaj ne najdemo dovolj smisla in dovolj posluha za naša tolmačenja niti pri oblastvih niti pri drugih poslancih.
S tem bi dovršil pregled o davkih, ki jih predlaga finančni minister v svojem finančnem zakonu za proračunsko leto 1920-21.
Ker pa se v javnosti mnogo govori o saniranju našega financijelnega stanja s pomočjo oddaje premoženja, kakor je to najprej pred svetovno vojsko iz -vedla za svoje oboroževanje Nemčija in kakor se to predlaga v raznih državah, naj na kratko označim svoje stališče nasproti tej stvari.
Oddaja premoženja je pri finančnikih prav priljubljeno sredstvo. Splošni davek z oddajo premoženja je pri nas tudi v finančnem odboru sprožil demokratski poslanec dr. Brezigar pri razpravi o valuti. Naši finančni ministri so v eni obliki oddajo premoženja že uporabili in sicer zopet tako, da je zadela najširše sloje, ne pa toliko bogataše. Ko je namreč demokratični finančni minister Veljkovič odredil re -Iaciio 1:4 in na podlagi te relacije upeljal izmenjavo, je s tem devalviranjem krono v resnici odvzel po -sestnikom kron del njihovega premoženja. Odvzel pa je že prej en del, to je 20% pri markiranju, ker ni predvidel nobenega obrestovanja. Sedaj imamo v proračunskem predlogu in smo se o tej stvari bistveno zedinili na sledeče: s tistimi 20% odvzeti zneski se vrnejo, ako presegajo 1000 K. Ako pa znašajo ie priznalice 1000' K in več, potem se spremene v redno državno posojilo, ki se naj obrestuje s 4%.
Za splošni davek v obliki oddaje premoženja se mi zastopniki v Jugoslov. klubu nismo in ne bodemo odločili, ker se dobro zavedamo, da bi takšen davek zadel najtežje naše posestnike brez razlike, oosebni» pa še slovenske, kjer davčne oblasti postopajo s strogostjo in natančnostjo, ki je v drugih pokrajinah na še države ne poznajo. Tudi v davčni adminis'rac'ii naše države še dolgo ne bodo dani predpogoji, da bi se takšen davek zamogel za vse pokrajine onakomer no, torej pravično izvesti.
Sklepne besede a davkih.
Zaključujem svoja izvajanja o pregledu da .'kov in predlogih z zatrdilom: po temeljitem študlranju in prevdarku sem prišel jaz in moji tovariši v Jugoslovanskem klubu do trdnega prepričanja, da davčnih bremen v tej obliki in v tej višini, kakor jih predlaga finančni minister Stojanovič, mi sprejeti no moremo in ne smemo. Mi smo vajeni povedati našemu ljudstvu vsikdar pesnico, saj v tem ravno tiči moč in trdna vez naše organizacije. Zato tudi sedaj pravimo: Vsak naš pristaš, vsak naš zastopnik dobro ve. da vojska ne ustvarja nikdar novih vrednot, temveč jih le uničuje in kvečjemu prenese od ene oseb? na drugo, od enega stanu na drugega. To velja tembolj o svetovni vojni. Treba je ljudi opozarjati na to dejstvo. Nekateri ljudje še živijo v prazni domišljiji, kakor bivši avstrijski generali, da je država neizčrp -Ijiv vir, iz katerega se lahko do neskončnosti zaje -ma, akoravno se nič notri ne da. To je strašna zmota in proti tej zmoti se moramo boriti vsi skupaj, čo hočemo sploh kedaj urediti državno gospodarstvo.
Kakšn& bremena imajo zmagovalci?
Ako se pri nas sliši beseda: slabše ie, kot ie bilo poprej, imamo povdariti nasproti temu sledeče: Prijatelj, po celi Evropi brez izjeme je slabša, kakor je bilo pred vojno. V Italiji plačujejo približa,■> štirikratne davke, kakor so jih plačevali pred vojno in predno se bodo izkopali iz svojih neskončnih dolgov, bodo plačevali še več ali pa propadli. Francozi in Angleži kot zmagovalci v svetovni vojni plačujejo tudi več kot trikratne prejšnje davke in v drugih državah ni mnogo drugače. Cez draginjo pa se v Pa-•• zu in Londonu pritožujejo najmanj tako, kakor mi v Mariboru ali v Ljubljani. Ne bodimo toroj krivični nasproti naši državi pri presojanju teh te^a/, temveč •dpirajmo z resnico slepcem oči!
Kako uredimo naše finance?
Zavest nas mora prevevati, da je naša država hišica, da je posestvo, ki so nam ga drugi opustošili ju da smo si bratje, ki smo živeli dolgo iGčeni vsak
i po svoje in vsak pod drugim valpetom skozi stoletja* 7 živo vero v našo bodočnost, z vstrajnosijo u i ju -"oeznijo pri delu za javni blagor, s poštenostjo ;n odkritosrčnostjo bomo premagali ogromne težave in si ustvarili dom, po katerem smo hrepeneli v dnevih suženjstva. In ko bomo trudni in z žuljavimi rokami gledali na naš vspeh, bo prešinjal žarek veselja naše lice in samozavest bo polnila naše prsi m srečni como in če ne bomo srečni mi, bodo srečni naši otroci, kajti naša država ima vse pogoje za svoj obstoj, m za blagostanje svojih državljanov. Treba ji je le pravih ljudi na pravem mestu.
Štediti!
Prva naša naloga v privatnem in javnem živ -ljenju je: štediti! Stediti povsod in pri vsakem koraku. Pri tobaku ravno tako, kakor pri pijači, pri državni uniformi ravno tako, kakor pri državnem ovsu za konje.
Posebej bodemo morali priti do prepričanja, da se bo moralo pri vojaški upravi skromnejše in solid-nejše gospodariti ter sploh izpremeniti način naše državne obrambe.
Tudi pri naši civilni upravi bo treba marsikaterega poboljšanja. Ce se dotaknem tukaj tudi vednih zahtev po zvišanju plač, moram na kratko označiti svoje stališče sledeče:- Ko bodo uradniki in njihove žene in njihova deca delali vsi tako trdo, kot kmetske in delavske rodbine na deželi, ko bo kmetski človek lahko sedel tudi k svoji črni kavi v kavarno in ne bo polagal svojih trudnih kosti na trdo slamo in sedal poten in izdelan, kakor črna živina, k svoji u-borni mizi, bom tudi jaz za vsako zvišanje plač. Ako pa država mora guliti to trpeče ljudstvo, da ugodi ojaštvu in uradništvu, potem ne moremo kričati in delati po višjih plačah, kajti vse mora biti v skladu« Soglašam pa popolnoma z uradništvom v tem, da je ireba pritisniti z davčnim vijakom ljudske oderuhe * p-javke in nemoralne dobičkarje. Treb"a je le, da se vsi ti sloji odvrnejo od lažidemokratske stranke in od njihovih zastopnikov, ki ščitijo liberalno-židovsko gospodarstvo.
Stediti bomo morali tudi še nekaj let pri izdatkih za vsakovrstne javne naprave, kakor so: zgradbe velikih državnih posiopij, regulacija velikih reld itd. Tu bo treba pač fretariti in krpati samo najnujnejše.
Dalje moramo pomniti, da je le delo in sicer 1« vstrajno in pametno delo ono, ki ustvarja poieg naravnih virov naše blagostanje. Mržnja do dela, mrž-nja do vestnega izpolnjevanja naših stanovskih dolžnosti ne pripelje nas in naše države nikdar do bla -gostanja. Zato sejo prokletstvo med ljudi oni, ki govori le o sovraštvu nasproti drugim stanovom in o izsesavanju ter oznanja diktaturo — nasilja.
V	naši državi moramo nadalje enotno urediti bomo, da bo imela država od tega največjo finančno plačevanje vseh davkov za vse pokrajine in videti korist in bo ublažila obstoječe nezadovoljstvo v prav izdatni meri. Resnično morajo obstoječe davke pla -čati v vseh pokrajinah in v letih skupnega obstoja neplačane davke v nekaterih pokrajinah naše drža -ve iztirjati.
V	našo carinsko politiko moramo uvesti pameten sistem in trajnost in posebej vzgojiti in preure -diti carinsko upravo.
Urediti, konsolidirati moramo državne dolgov« in končnoveljavno urediti našo valuto — brez slepo -mišenja.
Plodonosne in vse državne večje investicije j« treba urediti na večletno amortizacijo.
nine, drugih davkov, posredovanje poslancev, sporne stvari, ako bi to delo opravljali advokati, kaj bi stalo to! Kažimo se hvaležne in darujmo par kronic v strankin sklad. Bodimo požrtvovalni in podpirajmo svojo stranko, ki se bori za sveto stvar in poiščimo vsako priložnost, da pridobimo kako krono za stranko, pobirajmo na ženitnini, pri krstih in pri vsakemu veselemu dogodku, za našo organizacijo. Ce bomo tako podpirali svojo stranko, se bo stranka tudi lahko borila za naše prepričanje. Neki vojskovodja je re -kel: za vojsko so potrebne tri reči: denar, denar in zopet denar, in mi imamo vojno in sicer s Štirimi sovražniki, ki so požrtvovalni in treba nam denarja, da zmagaii.o z našimi krščanskimi načeli.
Tako smo torej pregledali v kratkem naše naj-TažnejSe dolžnosti. Navdušimo se ea nje in jih tudi
vestno izpolnjujmo in s tem bomo našo stranko najbolj podpirali. Porabimo vse svoje zmožnosti v korist stranke in bomo povzdignili njeno moč na zunaj in znotraj. Ko bi mi bila dana modrost Salamonova, pi-. sal bi knjige in časnike in ljudi poučeval in bodril ' za krščanska načela, in imel zgovornost sv. Pavla , bi romal od kraja do kraja in govoril ljudem in jih navduševal za nje in ko bi imel bogastvo kot Roth -šild, bi sejal denar in z istim podpiral krščansko idejo. Brani, podpira, utrjuje in razširjuje pa to krščansko misel naša Kmetska zveza. Zato delajmo za njo s tremi darovi: kdor je moder in učen, ji posveti to; kdor ima dar jezika, govori za njo; komur je dal pa Bog premoženje, podpiraj jo in s temi sredstvi bode naša Kmetska zveza zmagovala in zmagala, v kar pomozi Bog in sreča junaška!
V čem sloni naša moč?
Naša gospodarska moč in naša bodočnost sloni na sledečem: mi imamo v naši državi kruh, meso in vino. Pšenice, rži, ječmena, koruze in ovsa imamo za izvoz, kakor nobena država v Evropi, ako odštejemo nesrečno Rusijo, ki krvavi iz tisoč ran vsled socijar lističnih nasilnih poizkusov, upeljati nov družabni iu gospodarski red v človeški družbi. Naša živinoreja si je že sedaj tako opomogla, da moramo misliti na izvoz ne samo svinj, temveč tudi govedi in konj* Naše vinarstvo je vsled pomanjkanja izvoza narav* nost že blizu krize. Ravno tako sadjarstvo. Za izvoa imamo krompirja, zelenjave in posebej luka ali čebule.
Toda za nas in naše blagostanje ter za bodočnost naše države je neizmernega pomena, da mi pr»+ prostih kmetijskih pridelkov ne izvažamo, temveč šele predelane postavimo na svetovni trg.
Neizmerne važnosti je, da nam krušna žita n* gredo kot zrnje, temveč kot moka na svetovni trg. In ravno tako je glede mesa. Neizmerne so izgube v narodnem gospodarstvu, ako se govedo in svinje pošilja v živem stanju preko mej. Industrijalizacija v tem o-žiru, kakor tudi uporaba naših ogromnih vodnih sil na Slovenskem in nekaterih delih Balkana je nujn« in nepreračunljive važnosti za naše narodno gospo -darstvo in s tem na naše stanje. O velikanskih za« kladili v naši zemlji: naše rude, tukaj ne bom govoril. Da se pa vse to razvije in razmahne, je potreba energije, potrpljenja, časa, treba posebej žive vere r, našo bodočnost in poštenega gospodarstva z že ob « stoječim.
Ako se k sklepu obrnem še posebej na naSega slovenskega kmeta, opozarjam na nekaj, kar je sice« bilo že v javnosti povedano, pa se premalo uvažuje, in to je sledeče:
Slovenski del naše države ni tako rodoviten , kakor veliki ostali deli. Tudi podnebje ima delon® neugodnejše, torej so pogoji za eksistenco ali obstoj in razvoj našega kmetijstva težji kot drugod. Toda «
svojo prizzmuo pridnostjo, s svojo varčnostjo, 8 svojo ^strajnostjo in s poglobitvijo zadružne gospodarske misli bomo zmožni vstrajati in konkurirati z vsakomur. Strokovno izobrazbo našega malokmetijskega slovenskega ljudstva moramo povzdigniti do viška popolnosti, da bo intenzivno naše gospodarstvo proizvajalo kvantitativno in kvalitativno najboljše produkte. Kako je to mogoče, naj kažejo kratki sledeči vzgledi iz Nemčije, kjer je imelo kmetijstvo Še slabšo zemljo in slabše podnebje, kakor pri nas. Tabela nam kaže anpredek v nekib kmetijskih panogah: Pšenica leta ilb<33—1887 13.4 q na ha, leta 1908-1912 20.7. q na ha, to je več 55%, pri nas sedaj 13.3 q na ha. Rž 10 q, 17 q, več 78%, pri nas 13 q. Krompir 87.4 q, 133.4 q, več 53%, pri nas 100 Krma 28.5 q, 42.19 q, več 48%, pri »as neznano, gotovo pod 28 q.
Ti vzgledi govorijo in dokazujejo korist in potrebo intenzivnega gospodarstva. Nas imenujejo sicer „nazadnjake", reakcionarce, ali vi sami vidite, da nihče že od nekdaj, posebno pa od Krekovega javnega delovanja naprej ni izvršil toliko gospodarskega in izobraževalnega dela, kakor ravno naša stranka. In s ponosom povdarjamo posebej na Štajerskem, da v našem duhovništvu živi oni požrtvovalni duh in «.tremljenje po pravi krščanski izobrazbi, ki ga je vzbudil in gojil naš Slomšek.
Prijatelji! V Sloveniji še nismo na višku naše produkcije, zato le kvišku, le naprej, vi pionirji! Naša splošna izobrazba, naša kmetijska strokovna izobrazba za moško in žensko mladino se mora povzdigniti, razširiti in poglobiti. To je bil in to ostane naš program, naš cilj. Laži-naprednjaštvu, slonečemu na liberalnem materijalizmu in materijalističnemu utopi-stičnemu komunizmu stavimo mi nasproti naš krščanski program trdnega dela, medsebojnega stanovskega sporazuma in zaupanja v Boga. S tem končam in starim k svojim izvajanjem sledečo resolucijo:
Resolucija:
Zborovalci Jugoslovanske kmetske zveze iz Slovenije ia Seljačke demokratije, odnosno pristaši Slo-
. onske ljudske stranke in Hcvatake pačke stranke izjavljajo:;
1.	Dobro se zavedamo izredno težkega financi-¿elnega položaja naše države; kot zvesti njeni državljani smo pripravljeni doprinašati največje žrtve za njen obstoj in razvoj, toda množina dajatev in način
, lačevanja morata biti takšna, da gospodarsko liskus ne ubija posameznih stanov, posebej pa še ne krnets-kega, ki prehaja v novo gospodarsko krizo. Gospodarsko ubijati se ne sme tudi posameznih pokrajin.
2.	Zahtevamo s tega stališča:
a)	da se obstoječi zakoni o obdavčenju izenačijo za vso kraljevino po principu: med brati odgovarjajo jednakim pravicam tudi jednake dolžnosti.
b)	dokler se zahtevano izenačenje davčne za-j.;onodaje ne izvrši, se zvišajo davki v vseh pokrajinah tako, da bo svota vseh direktnih davkov drugod enaka svoti, ki se plačuje na glavo pri nas.
3.	Zborovalci odklanjajo predloženi finančni zakon ministra Stojanoviča v sedanjem obsegu in obliki, ker mora gospodarsko uničiti naše kmetijstvo. — Strinjajo se s stališčem referenta poslanca Vesenja-ka, odnosno Jugoslovanskega kluba in osvajajo njegova izvajanja o pristojbinah, monopolih, carini, trošarini, zemljarini, davku na vojne dobičke ter o davku za invalide kot podlago za nadaljno nastopanje Jugoslov. kluba v davčnih in finančnih zadevah.
4.	Zborovalci zahtevajo čim prejšnjo konsolidi-ranje državnih posojil in se izrekajo za plačevanje v tu- in inozemstvu na podlagi enotnega domačega denarja ter odklanjajo naplačevanje v tujih valutah,
5.	Zborovalci zahtevajo, da predloži vlada vse svoje odredbe in ukrepe, ki bitno vplivajo na razvoj in obstoj kmetijskega stanu, v predposvetovanje kmetijskim strokovnim organizacijam in političnim za -stopstvom, ker se le na ta način omogoči pameten in trajen sistem v državnem gospodarstvu in se izognemo poizkusom in omahovanjem, kakor smo jih doži -veli preveč tekom zadnjih dveh let.
Pupisovanjo živine im wozev*
Poslaneo dr. Josip H o h n j e c je v imenu SI. c«etsko zveze 24. avgusta poslal komandi dravske \ livizije v Ljubljani zoper nameravani način popiso -vanja naslednji protest:	|
V imenu Slovenske kmetske zveze sem prisiljen, da protestiram proti načinu popisovanja in žigo- ' »anja živine in vozov. Zoper popisovanje in žigosan- ' je samo, ki ga je odredilo vojno ministrstvo, nimam «ič in noben razumen in domoljuben človek se ne ' protivi stvari sami, da se namreč v vojaške namene popiše živina in vozni materijah Toda način popisovanja je za naše razmere popolnoma neumesten ter bi njegova izvršitev bila združena z največjimi težavami in nevarnostmi za posestnike živine.
Dotična naredba namreč določa, da mora župan določeni dan na določeno mesto privesti posestnike svoje občine z vso njihovo popisano živino, staro tri leta in več, z vozovi, opremo in materialom, tovornimi konji itd. Posestniki živine, vozov in materi-jala naj prinesejo s seboj na kraj pregleda hrano za sebe in za živino za najmanj dva dni. Za poedine o-Jkraje se določa eden kraj, kamor bi posestniki iz celega okraja morali prignati živino, pripeljati vozove, postaviti se v vrsto po abecednem redu in čakati po več dni, dokler se žigosanje ne izvrši. Za mariborski akraj je določena Tezna pri Mariboru, kamor bi morali kmetje in posestniki iz celega okraja priti s svojo živino, vozovi in opremo.
Zoper ta način popisovanja in žigosanja se je vsepovsodi med našim kmetskim ljudstvom pojavil odločen odpor. Kjerkoli so se kmetje te dni zbrali na shode, zbore ali posvete, povsod so energično protestirali zoper tak način popisovanja in žigosanja. — Svoj protest so kmetje utemeljili s temi stvarnimi razlogi:
1.	Kmet se od nujnega jesenskega dela ne more za več dni odtrgati.
2.	Mnogo kmetov nima služinčadi (hlapca, dekle), sinovi so pri vojakih, vsled tega morajo kmetje sami izvrševati nujne gospodarske posle, opravljati živino in zato ne morejo za več dni od doma.
3.	Mnogo gospodarstev vodijo le gospodinje,
Politični pregled.
Jugoslavija. Regent Aleksander obišče v aačetku septembra Bosno. — Državna zbornica je sklicana na 31. avgusta. — Arnavtsko-albanske roparske tolpe so udrle v naše ozemlje v okolici mesta Debar in tudi drugod, zasedle in oplenile več krajev in naselbin. Naše čete so roparje naglo prepodile . Ujeli smo več roparjev. Med ujetimi je tudi več laških častnikov kot nov dokaz, da Lah povsod ruje in ščuva proti naši državi. — V Srbiji so se vršile občinske volitve, ki pa niso prinesle demokratom zaže-Ijene zmage. Radikalci ali naša stranka so si priborili zavsem v 216 krajih večino, demokrati pa samo v 167. V- 10 krajih so nastopili in zmagali radikalci in demokrati v volilnem boju skupno. V volilnem boju so precej napredovali komunisti. V Beogradu samem so dobili komunisti 3622 glasov, radikalci 3310, demokrati p; ;amo 2736 in republikanci 643 glasov. Zmagali sr> Komunisti, ki dobe mesto župana in podžupana te; . odborniških mest. Radikalci dobe 8, demo-f ti (5 in republikanci 1 odbornika. Izid občinski» Plitev v Srbiji pomeni poraz za demokrate.
ker so njihovi možje v vojni padli ali umrli. Te žene ne morejo zapustiti gospodarstva in hiše ter same iti za več dni z živino in vozovi od doma.
4.	Ljudje bi morali biti z živino več dni pod milim nebom, tudi ob deževju in eventualnem hudem neurju; ljudje, živina, hrana, obleka, vse bi bilo premočeno; nevarnost bi bila, da bi ljudje zboleli ter bi se živina pokvarila. Ljudje in živina niso vajeni biti čez noč pod milim nebom.
5.	Velika nevarnost je, da se živina okuži. Kakor se poroča, je slinovka in parkljevka po nekaterih krajih močno razširjena ter zahteva med govedo veliko žrtev. V graški okolici je vsled te bolezni po poročilu nekega živinozdravnika pred kratkim padlo že nad 1000 glav goveje živine. Bati se je, da se na katerikoli način okuženje prenese tudi na našo živino, ako se od raznih krajev nakopiči tako veliko živine na enem »estu. Opasnost je tem večja, ker je lansko jesen po naših krajih med govedo hudo razsajala slinovka in parkljevka, ki je sicer na videz prenehala, pa se je letos v mnogih hlevih zopet pojavila, ker so se bacili čez zimo ohranili. Zato je nevarno, da bi se toliko živine zbralo na enem kraju.
Iz teh in sličnih razlogov naši kmetje enodušno iu odločno protestirajo zoper nameravani način popisovanja in žigosanja. Ko ta protest naših kmetov sporočam spoštovani komandi dravske divizije, zatrdno pričakujem, da bo komanda ta protest upoštevala in ne bo na naše kmetsko ljudstvo naložila breme, ki je združeno s takimi težavami in gospodarskimi nevarnostmi.
Spoštovana komanda dravske divizije naj po posvetu z našo vlado, oziroma z okrajnimi glavarji, katerim so okrajne in krajevne razmere dobro zna -no, določi več krajev v vsakem okraju za popisovanje in žigosanje. Cim več krajev bo v vsakem okraju določenih za to svrho, tem boljše bo za naše kmetsko ljudstvo. Preverjen sem, da bo komanda sama, u-i »oštevajoč docela utemeljene želje in zahteve naših kmetov, uredila to zadevo tako, kakor, želi naše kmetsko ljudstvo, ter da mi ne bo treba v tej zadevi se obračati na vojno ministrstvo v Beogradu.
Italija. Italiji dela jadransko vprašanje veliko preglavic. Jadransko vprašanje je za Italijo trd oreh. Italijanski časopisi so začeli pisati, da se mora Italija na prijateljski način glede Reke in jadranskega vprašanja sploh sporazumeti z Jugoslavijo. Vsa znamenja kažejo, da se je že začelo svitati v glavah Italijanov,
Anglija. Egipt, ki jo bil dosedaj pod angleško upravo, dobi samostojnost, zatirana Irska pa samoupravo.
Kmeiska zveza.
ftaznanila.
Shodi Kmetske zveze« V neileljo, dna
29. avgusta se vršijo ti-le shodi Kmetske »veze: * Rušah pri Mariboru po rani božji službi pri No« vaku (dr. Juvan, Goleč); v S t« 11 j u v Slov- gor « po rani sv, maši v Slovenskem domu, dne 6. septem* bra v S t. Lenartu pri Veliki Nedelji po rani božji službi (Zebot^, in pri Sv. Miklavžu pri Ormožu po rani božji službi 'Krajnc), popoldne ob 3* uri v S r e d i š č u v Društvenem domu (govorniki ki Maribora).
Okrajnishodi zaupnikov naše Slovenska metske zveze so: C e 1 j e, 30. avgusta ob 9. url novi čas) v vrtni dvorani hotela „Beli vol", Poroče -valeč Zebot. Laški trg, v pondeljek 30. avgust» ob 10. uri. Poročevalec Marko Krajnc, Konjice v, torek 31. avgusta ob 10. uri v prostorih Kmetske posojilnice. Poročevalec Zebot, V R a j h e n b u r g a za sevniški okraj v torek, 31. avgusta v Društveni dvorani v Rajhenburgu ob 10. uri. Poročevalec Mar-io Krajnc. V Slovenski Bistrici v prostorih Okrajne hranilnice v sredo 1. septembra ob 10« uri. Poročevalec Zebot. V Brežicah' v sredo & septembra ob 10, uri, Poročevaleo Marko Krajno,
Viničarski shod bo ft, septembra v Sva tinjah.
Poročil«.
Bočna. Dne 15. avgusta je priredila okrajna Kmetska zveza za okraj Gornjigrad politični shod in ustanovni občni zbor v Bočni. Tajnik okrajne Kmetske zveze je pozdravil zborovalce in otvoril shod, kateremu je predsedoval naš dični g. Fr. Stiglic, po -sestnik v Bočni. G. dr. Ogrizek je v enoinpolurnem govoru orisal slabo državno gospodarstvo, ožigosal zločinsko taktiko demokratov in socijalistov. Zborovalci so z zanimanjem sledili njegovemu govoru in navdušeno pritrjevali nujni potrebi po pokrajinski vladi v Ljubljani. G. Blaž Poznič, akademik, je obrazložil nevarnost centralizma glede občevalnega jezika uradnikov s strankami. G. župnik Potokar ob -razloži štiri važne resolucije in jih prečita, katere sd zborovalci s soglasnim pritrjevanjem sprejeli. V odbor Kmetske zveze Bočna so bili izvoljeni sledeči gospodje: Franc Ceplak iz Krope, Fr. Stiglič iz Bočne, Anton Mavrič iz Nadbočne, Ivan Zagožen iz Bočne* Karel Božič iz Otoka, Peter Oglednik iz Otoka, vlč« g. župnik Potokar iz Bočne, Boštjan Zagožen iz Bo6-ne- Ko je g. dr. Ogrizek odgovoril na razna vprašanja, je g. predsednik zaključil to lepo zborovanje* Zborovalci so z zatrjevanjem, da hočejo ostati zvesti Kmetski zvezi, ponesli v svoje domove duh krščanske politične organizacije.
HINiiNska orfanfcacffa.
Zma in dekleta
dne 29. awigii$ta
vse na ženske in dekliške tabore:
V	C i r k o v c a h pri Pragerskem za celo Dravsko polje. Ob pol 11. uri sv. maša z nagovorom, potem žensko-deldiški tabor zunaj cerkve. Govori govornik iz Maribora in dekleta iz raznih župnij. Po večernicah priredi D Z v Cirkovcah igro „ Skrivnost* na zaroka", Dekleta, žene, pridite v prav obilnem številu!
Dne 28. avgusta je romanje na Ptujsko goro za žene in dokleta iz celega Dravskega golja.
Pri Sv. Urbanu nad Mariborom za vse obmejne župnije mariborskega okraja. Ob pol 11» uri procesija z Najsvetejšim in sv. opravilo/ Na to zborovanje zunaj cerkve. Govori M. Krajnc. Nastopijo tudi žene in dekleta. Obmejne Slovenke! Pridite!
Na Oljski gori pri Polzeli za oelo Savinjb sko in Šaleško dolino. Ob 10. uri sv, opravilo, potem tabor zunaj cerkve. Na taboru bo govoril poslanea dr. Hohnjec. Pridiga č. g, župnik Evald Vračko. Z govori in deklamacijami nastopijo žene in dekleta,-
Rožnivensko nedeljo, 3. oktobra, bo ženski in dekliški tabor na Gori pri Sv, Pa-tru niže Maribora za gornje Slov. gorice« Podrobni spored še objavimo,
V	Konjicah se vrši 8. septembra velik oelo vs ki tabor, ki se ga udeležijo celjsko in druga o-krožja. Sodeluje salezijanska podba iz Rakovnika» Priprave v teku, v okraju vlada zanj veliko zanimanje. Natančen vspored še objavimo, Bog živil,
Rusko — Poljska. Ruske rdeče čete, ki so preplavile skorodane dve tretjini Poljske in so že obstreljevale glavno mesto Poljske, Varšavo, so bile od Poljakov silno tepene in se umikajo na celi črti. Poljsko čete bodo v kratkem pregnale ruske rdeče čete iz vsega poljskega ozemlja. Francoski častniki, ki so vstopili v poljsko armado, se bojujejo v prvih vrstah'. Slavni francoski maršal Foch, zmagovalec nad Nemci na francoskem bojišču, je napravil vse vojne načrte za sedajno poljsko protiofenzivo proti Rusom. Po poljskih poročilih so Poljaki ujeli čez 60.000 Ru -sov ter ogromno Število topo\! in drugega vojnega gradiva.
Slavnost obmejnih Slovencev v Št. IIJu.
Na Malo Gospojnico, to ie dne 8. septembra U
I.,	obhajajo obmejni Slovenci v St. Ilju v Slov. gor. slavnostno desetletnico otvoritve tamošnjega „Slovenskega Doma" in proslavo zloma germanskega nasila*
Vspored: 1. Na predvečer kresovi na obmejniH gričih. — Dne 8. septembra: 2. Okoli 10. ure dopok dne prihod posebnega vlaka iz Maribora. 3. Slovesen sprejem gostov na kolodvoru v St. Ilju. 4. Ot> ft
II.	uri v župni cerkvi pridiga (dr. Medved) in maša* 5. Opoldne odmor. 6. Ob dveh v župnijski cerkvi ve« černice. 7. Ob treh odhod na slavnostni prostor, 8j Na taborišdu: a) Govor: „Zgodovina in opis boje'® obmejnega slovenstva v zadnjih desetletjih'." b) Da« klamacije, petje in godba, o) Telovadba Orlov in ¡Ob«
lic. d) Ljudska veselica. 9. Ob 22. uri odinod gostov s posebnim vlakom.
Pri slavnosti sodelujejo Orli in Orlioa ter že-fezničarska godba iz Maribora.
Za posebni vlak je poslati prijave vsaj do 30. | t. m. mariborskemu Orlu. Za udeležence je na vseh progah južne železnice dovoljena polovična o e-na za rožne listke v St. Iljinnazaj. Izkaznice se dobijo za 1 K (znesek se naj pošlje v znamkah) pri „Mariborskem Orlu, Cirilova tiskarna." Naročila na te izkaznice je poslati takoj ali pa vsaj ¡do 2. septembra na naslov „Mariborski Orel."
Na ta veliki praznik obmejnih Slovencev, ki so največ trpeli v narodnem boju, vse dobromisleče Slo- | vence in Slovenke, posebno razna društva, prijateljski vabimo!
Slavnostni odbor.
Tedenske novice.
Bogoskrunstvo Sokolov. Višek svoje brezverske — ne! premilo — bogokletne kulture so pokazali Sokoli na Moti pni Ljutomeru. Popivali so po sokolski navadi v gostilni znanega sokolskega staroste Joška Rajh. Ko so se napili, so sneli križ s stene,, ga postavili v kot in ga začeli obmetavati s kruhom. Pri opekarni v Borecih so peli borejski Sokoli mašo, o-blečeni v mašniško obleko. Teden dni pozneje pa so tolkli ravnoisti Sokoliči po križu, ki stoji ob cesti v Malih Križevcih ter vpili: „Dol s tem vragom!" Kmetski starši krog Ljutomera, iz teh žalostno res -ničnih vzgledov lahko sami uvidite, v kaj pretvarja Sokol našo slovensko mladino. Vzgaja nam ne samo pijance, pretepače, izzivače,, ampak bogokletnike , ki se drznejo psovati in skruniti vsacemu Jugoslovanu najsvetejše znamenje — sv,, križ!
Stari!! Liberalni učitelji
hočejo Vaše otroke skupno peljati na sokolsko prireditev v Mariboru.
Ne dalte otrok iz rok!
Presegajo nas, namreč Sokoli Orle — pa samo pri pijači in pri plesu. Tako pripovedujejo ljudje, ki so videli sokolsko „telovadbo" v Braslovčah, Telovadba, ako tak nastop sploh zasluži ime telovadbe, ]e trajala eno uro, veselica in ples pa do jutranje zore. Savinjčani, ki so se v tako velikem številu udeležili zadnjega orlovskega tabora v Braslovčah, se' za ta sokolski nastop niso veliko zmenili. Pokazali so, da stojijo odločno v orlovskih vrstah!
Pijanec — zastopnik Sokola. Ko sft je ustanovil v Rečici na Paki nov orlovski odsek, j» začel nek pijanec, ki je trdil, da je Sokol, protestirati proti u-stanovitvi Orla. Čestitamo Sokolu, da ima tako krasnega zastopnika-pijanca in divjaka.
Posledice svobodnega izvoza. Naši lažidemo-kratje v parlamentu so z odločnostjo, ki sicer ni njihova lastnost, vstrajali pri zahtevi po prostem izvozu žita iz naše države. Njihovi zahtevi se je moralo ugoditi, sicer bi v parlamentu še tedne in mesece ne prišlo do rednega dela. Sedaj se pa že kažejo prvi sadovi svobodnega izvoza. Iz Sabca in Podrinja prihajajo ogorčene pritožbe kmetskega ljudstva, da tamkaj plačujejo agenti izvozničarjem pšenico po 60 dinarjev za 100 kilogramov, a izvozničarji bodo isto blago prodajali po 240 dinarjev in še dražje. Ker so kmetje sedaj v , denarni stiski, morajo vkljub nizki ce ni poprodati svoje pridelke, da si nabavijo najnujnejših potrebščin. Na spomlad bodo pa morali za drag denar nazaj kupovati svojo pšenico gotovo za petkrat višjo ceno. Tako skrbijo naši lažidemokratje za kmeta in revnejše sloje prebivalstva. Pri prihodnjih volitvah pa pokažite demokratom, samostojnežem, liberalcem, komunistom in drugi sldčni sodrgi — vrata!
Samostojni proti samoupravi. Pred nekaj tedni je bilo v Belgradu zborovanje nekaterih liberalnih kmetskih organizacij v naši državi. Čast svojega obiska sta tem demokratskim kmetom tudi skazala gg. Mermolja in Drofenik. Med demokrati vlada povsodi centralistični duh, ki je nasproten vsaki pokrajinski samoupravi ter hoče vso moč osredotočiti v Belgradu. .Tega duha je bilo tudi prenapolnjeno demokratsko zborovanje liberalnih kmetov. In tudi naši samostoj-niki so pokazali, da ne stojijo na svojih, marveč na liberalnih nogah. ,V njih imenu je namreč Droienik močno zatulil v centralistični rog ter obdolžil našo ljubljansko vlado, da dela separatistično politiko, to je, da hoče s svojo politiko Slovenijo ločiti od skupne države. Dokaz, da imajo Samostojni isti program kot demokrati in da z istimi lažmi delujejo proti nam kot liberalci. Pri volitvah pa bo naše ljudstvo temeljito obračunilo z demokratskimi in samostojnimi nasprotniki slovenske pokrajinske samouprave.
Samostojni bodo plesali na kmetijskem prazniku na Bledu 8. septembra. Spored kmetijskega tabora na Bledu vsebuje tudi programno točko, ki se glasi: „Po končani dirki začetek kmetske veselice s pro sto zabavo in krasno razsvet^enim plesiščem* (Za plesišče morajo plačati plesalci enkratno vstopnino v znesku 12 K, plesalke imajo vstop prost). Samostojni hodijo po istem kolobarju plesa kot njihovi liberalni bratje Sokoli. Da bo tem več ženske zabave, imajo „plesalke" prost vstop. Kmet delaj in garaj kot črna živina celi teden, v nedello pa pleši s plesalkami, to je lepa m kmeta osrečujoča programna točka „kmetske" Samostojne. Pri nas na Slovenskem plešejo že po pogramu samo: liberalci in njihovi bratoi samostojni.
„Kmetijski Ust" se je povečal. Zdaj ko so de-mokratje dosegli svobodni izvoz, mu bodo demokratski izvozničarji segli pod pazduho in ga podpirali. Ko so pred dobrim pol letom še liberalci imeli vlado v rokah, so samostojniki s svojim „Ekonomom" po vsej Sloveniji ponujali kmetom koruzo, ki jim jo je o-skrbela demokratska v,ada. Ko pa so liberalci morali izročiti vlado radikalcem in Slovenski kmetski zvezi, so se viri samostojne koruze zaprlji in mesto livar lisane koruze so zapeljani kmetje dobili plesnjivo koruzo. Tudi svobodni izvoz, ki jo na enkrat povečal Jonetijski list, bo zopet ponehal, in „Kmetijski list" bo zopet podoben „Ekonomovi" plesnjivi koruzi.
Poloni samostojnih v Mozirju, Ze dalje časa so na skrivnem rovarili v Mozirju in okolici takoimeno-vani pristaši Samostojne kmetijske stranke.; Kmets-ka zveza jim je trn v peti, Ti ilberalni samostojneži že vedo zakaj. Toda v nedeljo dne 15. avgusta so jo pa pošteno polomili. Bil je občni zbor Kmetijske po -družnice, na katerimi so nastopili z lastnimi kandidati. Ljudje so iih spoznali in jim s svojim glasova -njem pokazali hrbet. Nobena pobtična fraza jim ni j »omagala, čeprav so mislili napraviti iz občnega zbora politični shod. Tajnik Kmetske zvezo je vse samostojne povabil na političen shod, ki so je istočasno vršil pri Kolencu, kjer bi dobili besedo. Volitve so iz padle sijajno za Kmetsko zvezo in ljudstvo je s tem pokazalo, da ni prostora za liberalno Samostojno med nami. Prazne besede no pomagajo nič, ampak le pravo ljudsko delo dvigne blagostanje.
Shod komunistov v St. Petru pod Sv. gorami. Celo k nam se je pritepel zadnjo nedeljo neki človek, ki je sklical komunistično zborovanje v ono znano gostilno pri „Neži". Zbralo se je res nekaj ljudi one sorte, ki je razširjevala boljševizem po St. Petru in o-kolici koj po preobratu. Kot govornik teh boljševikov raznih S,tusejev itd. je nastopil nekdo, ki se ni predstavil s pravim imenom, ampak so rekli ljudje sami po shodu, da jih je utrjeval v komunizmu neki „po -tepuh." Torej ta „potepuh" je klobasaril in zmerjal čez vse stranke, hvalil je edinole komuniste. Drznil se je nastopiti proti naši vladarski hiši in zahteval kot potepuški komunist republiko. Kaj dela naša žan-darmerija, da pusti, da se naše k posurovelosti nagibajoče ljudstvo še bolj podivja potom javnih hujskanj, ki so več kot protidržavne.
V pomirjenje! Ker je oblast odredila ljudsko štetje ter štetje konj, vozov, goveje živine itd. in ker so še razni hujskači vedno na delu, češ, vojska bo, so že pripravljamo na njo itd. je ljudstvo silno vznemirjeno. V pomirjenje bodi povedano, da o kaki novi vojski ni in tudi ne more biti niti govora in vse kar zlobni jeziki trobijo v svet, so prazne hujskarije brez vsake podlage. Torej mirno kri! Hujskače pa brez usmiljenja naznanite oblasti.
Železnica Maribor—Murska Sobota. Ker smo morali izprazniti Radgono in Spilje, je naša država izgubila železniško zvezo med Mariborom in Prek -murjem. Sicer je naši državi po sentžermenski mirovni pogodbi zajamčena pravica do neoviranega že -lezniškega prometa po železnici Spilje—Gornja Radgona, toda kaj nam to pomaga, ker vodi ta železnica po nemškem ozemlju. To razmerje je nezdravo in v slučaju vojne z Avstrijo in Madžarsko bi bilo naše Prekmurje v veliki nevarnosti. Gospodarski in pa tudi vojaški razlogi nas silijo, da si čimpreje zgradi -mo lastno železnico Maribor—Sv. Lenart—Murska Sobota ter tudi železnico Gornja Radgona—Sv. Le -nart—Ptuj. Nič manjši, kakor so vojaški, so tudi gospodarski razlogi, ki nas silijo, da zgradimo označeni železnici. Naše Prekmurje in naše Slovenske gorice so bogati kraji. Izvažalo bi se pred vsem žito , vino, živina, sadje, perutnina itd. in ni nobenega dvoma, da z zgradbo teh železnic ne bo nobene iz -gube, nasprotno, država, naše Prekmurje in Slovenske gorice bi imele veliko koristi od teh železnic. — Predvsem je potrebno, da se za to podjetje vzbudi zanimanje. V ta namen je trška občina Sv. Lenart v Slov. gor. sklenila, da skliče na 9. septembra t. 1., ob 11. uri predpoldne zborovanje vseh onih krogov , ki se za to zanimajo, v dvorani gostilne pri Arnušu pri Sv. Lenartu.
Popis živine In vozov. Način, kakor hoče komanda dravske divizije v naših krajih izvršiti popis živine in vozov, je med našim kmetskim ljudstvom vzbudil razburjenje in nevoljo. V imenu Kmetske zveze je poslanec dr. Hohnjeo poslal komandi dravsko divizije protest, v katerem je obrazložil razloge, iz katerih je naše kmetsko ljudstvo nezadovoljno z nameravanim načinom popisovanja ter zahteva, naj so v vsakem okraju določi več krajev za popisovanje. Ob enem se je dr. Hohnjec obrnil na ljubljansko vlado, da podpira ta protest ter vpliva na vojaško oblast, da v tej zadevi upošteva želje in zahteve kmetskega ljudstva.
Zadružna šola. Zadružna zveza v Ljubljani namerava to jesen zopet pričeti s šestmesečno zadružno šolo, kot je to bilo že pred vojno, seveda, ako se ji posreči dobiti pravočasno dovolj za to primernih prostorov. Radi tega se naprošajo vso p. n. zadruge članice Zveze, da javijo do 5. sept. t. 1.: a) koliko in katere osebe nameravajo poslati v zadružno šolo in b) koliko bi mogli prispevati k stroškom udeleženci, in koliko zadruge. Daljni podatki glede eventuelnega pričetka šolo in druge podrobnosti se bodo udeležencem pravočasno sporočili.
Nova naselbina kapuclnov pri sv. Jožefu na Studencih v Mariboru. Spet smo dobili k sv. Jožefu na Studencih v Mariboru, duhovne gospode, ki bodo skrbeli za naše duše, nam opravljali službo božjo, vžigali luč vere, gojili pobožnost, vzgojevali mladino v eerkvi in Soli. To je tudi skrajna potreba v sedan-
t
jih časih in v teh krajih. In ti .gospodje so 00. kapu-
cini. Za sedaj jih imamo samo štiri. Med temi sta dva duhovnika, dva brata lajika. Pričakuj« se jih še nekaj. Ivedar jih bo več, bodo lahko v pomoč tudi drugim dušnim pastirjem v bližnji in daljai okolici. Splošno so kapucini beraški red, ker nimajo posestev večjega obsega. No, le-ti, ki so prišli na novo semkaj so pa še izredno revni. Manjka jim najpotrebnejših reči v sobah, kuhinji in tudi v eerkvi. Manjka jim posteljnega perila, posteljnih odej, rjuh, krožnikov itd. Hiša, v katero so se naselili, sicer last cerkve pri Sv, Magdaleni, je bila med vojsko zasedena od vojakov. Kamor pa je vojak pri&el — se ve, da ne pusti ničesar celega. Zato je ogromno popravila treba pri tej hiši. Veliko uslugo bi kapucinom storile o-ne blage duše, ki bi se jih spomnile bodisi a denarno podporo ali pa z pošiljatvijo vsakdanjih potreb -ščin, kakor že zgorej rečeno. Kedor more v tem ozi-ru kako dobro delo storiti oo. kapucinom naj pošlje na naslov: Kapucinski hospic pri sv. Jožefu na Studencih pri Mariboru.
Pri Sv. Jožefu nad Celjem letos ne bo duhovnih vaj za krščanske žene, ker je romarska hiša zasedena.
Romarjem od Sv. Autona v Slov. gor. Romarjem na Goro pri Sv, Petru niže Maribora se naznanja, da bo šla procesija od Sv. Antona v torek, dne 7. septembra, ob 7. uri zjutraj do Sv. Trojice, kjeis je sv. maša ob 549. uri, potem gre procesija čez Sv* Lenart do „černega gozda", tam je malo počitka, nato pa gre procesija, kakor že po navadi, na Goro pri Sv. Petru. Vsi pobožni romarji, ki častite Mater božjo, ste prisrčno vabljeni, da se v obilnem številu u-deležite!
Znana božja pot na Sv. gore na Spod. Štajerskem se začne že 5. septembra zvečer in trpi do 8* septembra. Med celo osmino je še na Sv. gori potem več sv. maš predpoldne in se bo spovedovalo vsaki dan predpoldne skozi celo osmino.
Spomenik v svetovni vojni padlim možem m mladeničem je postavila občina Dornova pri Ptuju. Spomenik stoji sredi vasi in se bodo vršile slovesnosti odkritja, dne 29. avgusta ob uri popoldne.
Umrla je dne 19. t. m. daleč naokoli znana „slepa Hana", ki se je romarji iz Slovenskih goria gotovo spominjajo. Sedaj gleda nebeški sijaj ter moli in prosi za svoje dobrotnike. Na Gori spi pri Božji Materi, kteri na čast je tako rada prepevala, Naj počiva v Bogu!
Umrl je pri Sv. Florijanu pri Rogatcu tamkajšnji splošno priljubljeni posestnik in gostilničar Anton Stefancioza, Blagemu pokojniku svetila večna luč!
Poročil se je v Ptuju gospod Alojz Ploj, trgovec v Fali z gdč. Marijo Arnuš iz Ptujav Bilo srečno!
Naše vrste so sklenjene. Od Sv, Bolfenka vi
Slov. gor. se nam poroča: Na bodoče volitve smo že dobro pripravljeni in naše vrste so trdno sklenjene « Proti nam ruva troperesna deteljica v Crmljenški grabi. Program teh apostolov je: sovraštvo do vsega, kar diši po krščanstvu, vsled česar se ni čuditi« ako kaj radi prestopajo prag šest božje zapovedi in namesto ob nedeljah in praznikih v cerkev, raje puško na ramo in na kriva pota!
Nova lekarna v Mariboru. V Mariboru, Glav-, ni trg štev. 20, v Majerjevi hiši, je otvoril novo lekarno mag. pharm. g. Ivan Vidmar. Novo slovensko lekarno toplo priporočamo!
Sole in uradi, pozor! Papir kanclijski, fini in konceptni ter pisemski, peresa, svinčniki, nečrtani zvezki iz dobrega papirja so na razpolago v vsaki množini in po najnižjih cenah v Cirilovi tiskarni v. Mariboru. Črtani zvezki za srednje in ljudske šole se bodo dobili v kakih 14 dneh.
Gospodarsh/o.
Anton Pove.
K živinorejski enketi.
T.
Dne 23. marca t. 1. se je vršila pri poverjeništ-vu za kmetijstvo v Ljubljani živinorejska enketa. — Zbranih je bilo nad 50 kmetijskih veščakov in kmetovalcev iz vseh delov Slovenije, Gorenjci in Doleni-ci, Kranjci, Štajerci in Korošci ter zastopniki tudi iz Prekmurja. Obravnavale so se smernice za bodoči napredek naše živinoreje, posamezne točke je objasnil javnosti referent za živinorejo pri kmetijskem pover-jeništvu, obravnavalo stvarno in s prepričanjem, da v preteklosti nismo imeli srečne roke pri pospeševanju to za slovenskega kmeta najvažnejše panoge. Po* dati hočem v seriji člankov nekatera na enketi sprožena mnenja raz stališča kritika: razbistriti je treba še nekatere manj srečne pojme.
Vodilna misel enkete je bila, da moramo izboljšat» našo deželno živino na enak način, kakor so izboljševali svojo živino drugod, to je: odbirati doma najboljše, gospodarsko najlepše živali za pleme in u-> stvarjati iz njih rodovine. Križanje s tujimi pasmami, na kar smo pokladali pred vojno vso našo nado, se je zavrglo skoraj enoglasno kot brezuspešno tra-tenje narodnega premoženja ečioole v korist tujcem * Prav umestno se je izrazil v tem oziru — pri debati o sposobnosti tujih pasem za naše razmere — kmek. svetnik Rohrman „hišo zidajmo od tal in ne od streho dol": žlahtna živina predstavlja krono ali streho na hiSi kmetijske umnosti, streho pa postavim nai vsako stavbo Se le, čim je v temeljih že dograjena» Razveseljivo je dejstvo, da je ta misel pri nas taka
gladko in hitro v sploSno kmetijsko javnost prodrla. Na Danskem se je bojevalo za njo nad 30 let (od leta 1840 do leta 1874) med strokovnjaki in trajalo je nato Se 7 let, da je prodrla med kmetsko ljudstvo (1.1881). To kaže, da smo Slovenci bolj odprte glave, kakor Danci, le manj praktični smo od njih — vendar tudi slednja trditev (glede praktičnosti), ne velja našemu kmetu.
Nadalje se je splošno povdarjalo, da se mora-«10 otresti ne le v teoriji, marveč tudi v praksi onega formalizma, ki je toliko škodil nemški živinoreji in se a tako vnemo gojil v nemških kmetijsko-strokovnih f šolah ter skozi- te zanesel i k nam- Živinorejec mora '( ceniti — razven pri konjih — pri svoji živini ne ka- j iro špcrtno lepoto ali one koristne lastnosti, s kateri- j mi se spaja neposredni in najvišji užitek. To načelo se na f-nketi sicer ni dovolj močno naglašalo, ker se mnogi, enkrat vkoreninjenega naziranja ne morejo kar čG7. noč otresti. Vendar pa je v splošnem prodrlo — čeprav no še zelo izrazito, kakor nam izpričujejo one štiri pasme, xi se bodo zaenkrat še gojili\v Sloveniji, Srjer bi zadostovalo gojiti enobarvno sivo živino, brez ozira na barvne nianse in pa rdečecikasto živino, brsz ozira na barvne nianse' mesta in širokost lis, ter morebiti staro, enobarvno, rdečo bohinjsko pleme, če je te živine še ostalo toliko, da se bo moglo obnovit? kot samosvoje pleme. Bistvenih razlik med ftimentalsko in pinegavsko ter marijadvorsko in po -mursko pasmo z ozirom na njih koristne lastnosti i-čak ni, zato bi naše bodoče pasme mogli označiti ta -ko-le: slovenska enobarvno siva dolinjska goved, siovnska rdečecikasta planinska goved, ter rdeče M injsko ali alpsko pleme — dovolivši raznim govej-riim rodovinam vsakojake barvne nianse in razliko -vanja v tipih, da se le morejo umestiti v okvir ene ali drrge slovenske, za dotični okraj predpisane govedi. V bodočnosti je dvomljivo, da bi nam kdo simen-
talca plačal dražje kot pinogavoa ali sivoa, ker je danes itak že vsakdo prepričan, da se z imenom ali tipom simentalca ne vežejo absolutno nobene posebno koristne lastnosti: živimo v dobi realizma in materi-jalizma na gospodarskem polju — in otresti se je hlapčevstva pri imenovanju govedi. Vendar zaenkrat po en^eii sprejete štiri goveje pasme — bela marija-dvorsga, rumena pomurska, rdečecikasta pinegavska in l-umenolisasta simentalska — sama ne sebi ne bodo ovirale našega napredka na nolju živinoreje, ako se bomo znali v praksi otresti vsakega glubega formalizma in pasemska razlikovanja po lastnem prev -darku, brez ozira na nemške predpise določiti.
Mnogo si obetamo od novega bodočega držav -nega živinorejskega zakona, ki je bil lansko leto v načrtu sprejet na živinorejski enketi v Zagrebu in ki določa snovanje občinskih in okrajnih živinorejskih odborov, katerim bo poverjena vsa skrb za napredek živinoreje v občini in okraju. Morebiti da nas up, ki ga slavljamo na delavnost teh odborov, ne bo varal, morebiti pa tudi, da njih podrobno delo ne bo preko-lačilo v vrednosti ničlo: prisiliena jed redkokedaj tekne/ Pri vsaki tekmi je eden naprej in eden zadaj, vsi naenkrat ne pridejo nikdar do cilja — vsak na -predek pa predstavlja tekmo za zvišanje donosnosti in blagostanja in tudi za njega veljajo praktična pravila običajnih tekem. Vendar danes se ne smemo še prenagliti s presojanjem praktičnosti in pomena živinorejskih odborov, ker nas je svetovna vojna podučila, da presojanje bodočnosti ne spada v dolokrog navadnih zemljanov in da se znajo prav grdo varati najbolj dalekovidni in bistroumni diplomati. Do sedaj so napredek na polju živinoreje vodila v vseh kulturnih državah razna živinorejska društva ali njim sorodne zadruge, deloma z lastnimi sredstvi, deloma z rednimi podporami od strani države.
£f
Kaj bo z vinskimi cenami?
Piše: Rob. Košar.
O vprašanju vinskih cen je prinesel nemški strokovni Hst „Neue Wein Zeitung" v št. 25-60 meseca junija zelo podučen članek izpod peresa vinarskega strokovnjaka Andorja Teleki, ki ga hočem tukaj podati v glavnih potezah:
„Stara pregreha naših vinogradnikov je, da so glede c«n ali polni nebeškega veselja, — ali pa žalostni do smrti. Isto velja o bratvi. Danes še upajo na nebotične cene — ko pa izide v kakem listu, od kakega gospoda, ki pride zelo redko v gorice, porodilo o „izvrstni bratvi", ki se pričakuje, začnejo cene takoj padati. Poročilo prestraši najprej nekaj vinskih špekulantov po kavarnah, ki nimajo niti lastnih vin, in banke jim zavijejo vrat. Trgovci si ne upajo več kupovati, vinogradniki' začno siliti s prodajo svojih vin in kakor ogenj se razširi pročilo, da se bo letošnjo jesen dobilo vino napol zastonj in da bo posoda več vredna nego vsebina.
Prerokovanje je sicer zelo nehvaležno delo, ven dar pa si upam trditi, da letošnjo jesen ne bomo imeli nikjer nizkih cen in da je sedajno padanje samo mmoidoöa prikazen iz sledečih vzrokov:
L Ni res, da bomo imeli letos izvrstno bratvo. Nastavek in razvoj grozdičev kaže k večjemu na srednjo trgatev, če bo šlo vse dobro.
8. Površina vinogradov se je od začetka vojne «manjšala za eno tretjino.. (Gotovo misli tukaj na vinograde po vsej Evropi).
8. Vinska trgovina ima le majhne zaloge in živi takorekoč iz roke v usta. Razun nekaterih vinskih 'okolišev so tudi zaloge pri vinograanikih zelo pičle., 4. Cens vinu, katere najdemo po časopisih, so !e nominelHe, ker se skoraj ničesar ne kupuje; pri
najmanjšem povpraševanju po vinu, M oene takoj poskočile.
5. Vinogradniki niso imeli nikdar približno tako visokih stroškov za obdelovanje goric, kakor le -los. Pridelovalni stroški letošnjega vina bodo tudi v slučaju srednje vinske letine izredno visoki in vinogradnikom v resnici ni potrebno, da bi delali z izgubo,"
Mislim, da se strinjajo navedene točke po večini tudi z našimi razmerami v sedanjem času. Vsako leto opazujemo ob tem času podanje cen, ki dosega pred bratvo najnižjo stopinjo,. Med bratvo, navadno pa po bratvi začnejo cene zopet lezti kvišku. Tudi letos ne bo izostal ta pojav, ker v. mnogih krajih ne bo niti srednje bratve. Ponekod je peronospora uničila 50% vsega grozdja, drugod pa je pepel (oidij) vzel isti in še višji odstotek. Ne prenaglimo se toraj s prodajo letošnjega vinskega pridelka i ž strahu pred nadaljnim padanjem cen, posebno, ker obeta letošnja kapljica biti res dobra. Podbirajmo v goricah! Po -iščimo vso slabo, od pepela ali peronospore napadeno gnilo ali razpokano grozdje in porabimo ta nezdravi sad za domače potrebe.. Zdravo in lepo grozdje pa spravljajmo v zdravo in čisto posodo, kajti dobra kapljica bo vedno našla dobrega kupca.
Razun dobrote naših vin, pa bt> najvažnejši pripomoček za dviganje vinskih cen — trdna in močna organizacija vseh vinogradnikov Jugoslavije. Ta organizacija se že snuje in naj ne bo slovenskega vinogradnika, ki* ne bi bil njen član. Oboroženi z dobro vinsko kapljico in spojeni v trdni organizaciji, ki bo vedno in povsod čuvala naše koristi* bomo zmagali na vinskih trgih s primernimi cenami za naš Irud in našo delo. V slogi je moč!
Vinske cene.
Fr. RudL
Navadno j® visokost cen odvisna od ponudbe in ■od popraševanja po blagu. Ako je torej več ponudb, kakor popraševanja, mora cena blaga pasti. Cena blaga lahko pade pod vrednost blaga, ako je zadosti ponudb, torej več pridelka, kakor konzuma ali uporabe. Vinska vrednost je danes pri producentu nižja, nego pri vinskem trgovcu, kateri je vino kupil in ne sam pridelal. Utegnejo pa priti časi, da so takšne razmere tudi narobe. V takem slučaju stoji kmet na slabšem stališču, nego trgovec.
ST lanskem letu je bila pri producentu vinska eena 6—8 K za 1 liter in je bila primerna produkcijskim stroškom. Prišel je pa krik o slabi valuti in vsak nestrokovnjak, predvsem špekulant in kapitalist si je nakupil vina in z njim verižil. Vsled vedno večjega popraševanja, ker se jo vsak hotel iznebiti svojega. denarja in ga naložiti v blago, so vinske cene poskočile od 12 do 18, 20, celo do 30 K za liter, tako ■da so tudi previdni vinski trgovci bili prisiljeni blago kupiti po nezdravi ceni.
Tem okoliščinam so se pozneje pridružile pa še druge, kot štrajk železničarjev, pozneje nesrečna prepoved za izvoz vina, neprimerno visoka vinska iz -vozna carina itd., kar je imelo za posledice, da se je vinski promet hipno ustavil, kakor če bi s sekiro odsekal in tako je ostalo do sedaj.
Visoki davki, kateri morajo biti plačani v gotovini, zadenejo najobčutneje v prvi vrsti pravega produeenta, kateri je vsled tega prisiljen, da se reši blaga, da dobi denarja, kajti davki morajo biti plačani in vino mora kmet oddati makari veliko pod vrednostjo. Toda kriza vsled tega še ni odpravljena,
in posledice bodo šele prišle in sicer do onega mesta, kjer tiči vzrok takega lahkomišljenega gospodarstva. Praktika bo vse to razkrila. Sicer bo potem že prepozno, da bi se še dalo zamujeno rešiti. Kajti čas je ravno tako denar, kakor blago in zamujeni čas — kdo ga dobi nazaj? Ima ga tisti, kateri ga je znal v svoje namene izkoristiti.
Cene za letošnja vina? Rad bi poznal tistega vedeža, kateri bi mogel o tem kaj zanesljivega po -vedati. Splošna pravilna vinska cena za liter je bila tako nekako povprečna mezda navadnega kmetskega delavca v vinorodnih krajih, kot n. pr. 20 krajcarjev, dnevna mezda in en liter vina, 1 krona, zatem 3 K. lansko leto 6 kron in hrana, letos 8—20 K povprečna mezda v vinorodnih krajih, torej bi vinska cena 8— 20 K za liter vina letošnjega pridelka bila nemogoča. Sedaj pa vprašanje: Kdo plača? Kje je kupec in kam se naj obrnemo? Ali na zaupanja vredne zastopnike v inozemstvu, toda kje so in kdo jih pozna?
Bo letošnji vinski pridelek nekaj izbornega, toda prišli bodo židje in si napolnili svoje prazne sode, torej kupec bo — pa kakšen! Kmet ga bo še celo hvalil, češ, da je njegov prijatelj, ker mu je pri -nesol saj nekaj denarja.
Z ozirom na izvanredno dobro letošnjo kakovost vina in z ozirom na izvanredne razmere letošnjega lota priporočam: Ker pravilnih vinskih cen ne bomo dobili od nikoder in nikogar, naj so osnujejo kletar-ske zadruge s podporo državnega kredita. Te zadruge bi pa morale biti pod vodstvom strokovnjakov. — Končno pa kmet naj ne proda svojega vinskega pri -delka vsakemu pritepenemu Židu, ampak samo pošte-
nim vinskim veletrgovcem, katerih jih imamo hvala tudi nekaj. Ker je zadeva zelo važna in nujna. — na delo merodajni Činitelji!
Ivan Dolinšek.
Goja domače češplje.
Češplja je na Slovenskem in sploh v balkansHH
deželah kaj priljubljeno drevo. Donašala nam je do« sedaj, kar upamo bo tudi v prihodnje, mnogokater« koristi svojemu oskrbovalcu. V nekaterih krajih, po * sebno v delih Rumunije prideluje se iz češpelj celo» neka našemu sadjevcu podobna pijača. Dandanes sicer češplje ne bomo sadili v prevelikih množinah» keu nam druga sadna plemena donašajo več dobička, ven dar se bo še marsikje našel primeren prostor, k j en bo nam tudi ona donašala gotove koristi, posebno tedaj, če se razširi izdelovanje sadnih mezg.
Naši predniki vzgoje češpljevih dreves niso po* znali, skopali so enostavno koreninske izrastke starejših češpelj in jih presadili. Ker pa je ljubi stvarnik v naravi že vse tako uredil, da podeduje vsako, živo bitje na tej zemlji od rastline matere vse dobra in slabe lastnosti, podeduje zategadelj tudi češplja lastnost poganjanja koreninskih poganjkov. Kako ne-všečni so nam ti, vedel bo najbolj povedati kosec, ki % si je kosivši pod takim drevjem oškrbil koso, če pa ia ' bil bosonog, si je po vrhu še ranil noge ter potem vi svrho osveženja spomina, na neumnost, ki so jo za* grešili pri sajenju on ali! njegovi predniki, par ted -» nov šepal. Tudi ako zemljo pod češpljami obdelujemo* nam ¡ti izrastki nagajajo.
Nastane vprašanje, kako se tega obvarujemo? Dokazano je, da češpljeva drevesa vzgojena iz semena (koščic) nikdar ne poganjanjo onih izrastkov« Jasno nam je torej, da bomo v bodoče češplje razmno* ževali edinole s semeni, Koščice vtaknejo se takoj 7. jeseni v zemljo 5 do 8 cm globoko. Napačno bi bila jih posušiti, ker izgube na ta način za isto leto kaljk vost. Ako hočemo si vzgojiti posebno izborno drevo „ lahko divjak še požlahtnimo s cepiči od kakega nam dopadljivega drevesa. Krono vzgojimo si ravno taka kot pri jablanah s 6 vejami, katere moramo po saditvi že prvo leto obrezati, ker nam ona drugo leto ne bd pognala več, zato se krona pri koščičastem sad -nem plemenu že v prvem letu definitivno obreže,
V poznejših letih kolikor mogoče malo obrezin jemo in odstranjujemo samo pregoste mladice, pri-krajšujemo pa samo dolge in šibke, da jih s tem o -krepimo in vzgojimo tako čvrste veje, ki bodo zmožna nositi pezo sadja. Ker češplja cvete in prinaša sad samo na enoletnih mladicah, je dobro ako jo v starejših letih včasih pomladimo. Za zemljo je pa češplja* vo drevo zelo občutljivo, le v rodovitni zemlji nam ba ona prinašala redno sad, zato moramo zemljo posebno pod češpljo večkrat prerahljati in pognojiti. Izkušnja sama nas uči, da prinašajo ona drevesa, katera so vsajena v obližju kake njive iz katere srkajo hranilne snovi, veliko rednejše sad kakor one, ki so vsajene na kaki pusti zemlji.
Predvsem držimo si pa pred očmi pravilo: Raz-množujmo češpljo edino le s semeni, nikdar ne sadimo koreninskih izrastkov! Ravnajmo se posebno pri sadjarstvu po novejših izkušnjah^ da s tem pospešujemo sadjarstvo in ne postanemo grobokopi te nam tako koristne panoge gospodarstva.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš priredi v nedeljo 5. septembra t. 1. v dvorani okrajnega» zastopa predavanje „O priklepu občin okoli Maribora k falski elektrarni." Začetek ob 9. uri.
Priklep občin okoli Maribora k falski elektrarni. Tekom te jeseni dobi mesto Maribor luč iz falska elektrarne. Potem pa pridejo okoliške občine na vr sto. Toda električna moč se da uporabljati ne le v, svrho luči, ampak tudi kot gonilna sila, kar je za kmetsko prebivalstvo posebnega pomena. Treba se ba torej vsakemu posestniku okoliških občin v kratkem odločiti, ali se bo posluževal električne sile ozir. koliko je bode vzel in v katere svrhe. Da se stvar vsakomur toliko razjasni, da se bo lahko odločil tako ali tako, priredi Kmetijska podružnica Maribor in okoliš predavanje, naznanjeno v tem le listu, in vabi vsakega, da se ga udeleži.
Mozirje. Kmetska zveza je priredila dne 15, av; gusta gospodarsko politični shod, katerega se je udeležilo lepo število posestnikov. Govornik g. dr. Ogrizek je v lepih podučljivih besedah orisal položaj jugoslovanskega kmetijstva, naše valu[te in trgovine,-Obrazložil je zadružno delo, s katerim si ljudstvo koristi na ta način, da prodaja svoje izdelke skupno v. tujino in dobiva tuje izdelke iz tujine skupno potom za druge. Ves dobiček, katerega drugače shranjujejo ra zni trgovci in prekupci, ostane med ljudstvom. Govornik je povdarjal potrebo izobrazbe ljudstva. Tajnik Kmetske zveze jo naznanil, da je sklenil odbor, ustanoviti tudi v Mozirju odsek celjske Gospodarska zadruge ter je vpisoval ude. Povedal je tudi, da ba dne 29. avgusta drugo zborovanje, na keterem se bodo še novi udje sprejemali, pobirali deleži in odbon izvolil. Kdor hoče še pristopit* naj pride, kakor tudi. oni, ki so že pristopili, se naj zanesljivo udeleže te-» ga zborovanja. Samostojni se zborovanja pri Kolenom niso udeležili, ker si ne upajo iavno svojega stališča povedali, ki ljudstvu nič ne koristi* ampak le škoduje« Nato so je zborovanje zaključi.
Itazstava perutnine. Kakor slišimo, bo Kmetijska podružnica Maribor in okoliš 23. in 24. oktobra t. 1. priredila za ves sodniiski okraj mariborski na Gambrinovem vrtu v Mariboru razstavo perutnine in sicer samo kur in petelinov. Ta razstava bo imela na men, našemu kmetskemu prebivalstvu iz nova poka*
zati Hafio staro, že od nekdaj pri »as udomačeno kur jO paamo, ki je za naše kraje In za naSe gospodarske razmeie brezdvomno najboljša. Razstava bo združe- | na b poukiimi predavanji in brezplačna*	f
Prazni vinski sodi, s katerimi so naši vinogradniki aii vinotrfci poslati vino v Nemško Avstrijo so prosti uvozne carine. Ako hoče kdo dobiti sode iz Nemške Avstrije nazaj, mora dokazati, da so sodi res njegovi, Najbolje, da ima vsak sod žig njegovega lastnika. — V tej zadevi je pri ministrstvu ugodno po sredoval poslanec Kmetske zveze dr. Jos. Hohnjec. f ¡Trpežen sadjevec. Pred nekaj tedni je nekdo v | „Slov» Gospodarju" pisal, kako se prideluje dober in j trajen sadjevec. Prav dobre nasvete daje, hvaležni f smo mu. Samo ena reč je nekoliko nevarna, namreč: i ko si sadje stolkel ali zmLel, potem pusti drozgo 24 j ur v kadi — to je nevarno, ker so drozga vname in I skiše. Poglejmo, kaj Še drugi sadjarji rečejo. Tako | pravi g. Anton Kosi v „Umnem kletarju" iz leta 1901 stran 104: .Nekateri sadjarja ne dado drozgalice, ki jo dobe takoj v stiskalnico, marveč jo spravijo prej v posebne kadi, ki so podobne vrelnim kadem za črnino. M. ieh posodah ostane drozga pokrita tako, da stoji sok vedno na tropinah, in to kakih 12 ur; ako pa |e vreme bolj hladno, tudi 24 ur; — Ako nimamo vrelne kadi ali soda z vratci4 vzame se lahko za te namene vsaka druga čista: kad, samo da je treba tu brozgo vsako uro dobro premešati« da se zabrani na-. rejanje cika." Sadje samo že lepo diši, pri sadjevcu pa je boljše, če manj diši po sadju, zato je boljše , djati zmleto drozgo takoj v prešo. Tako piše sloveč sadjar Humek v Knjigi „Sadno vino ali sadjevec" iz leta 1917 na strani 29 tako-le:, *Sadje naj se zmelje neposredno pred iztiskavanjem. to se pravi, zmleto sadje je brez odloga iztisniti. Oim manj je sadje zrelo, tem hitreje moramo vršiti« delo drugo za drugim. V vsakem oziru bi bilo napačno, ko bi drozgo pustili po več ur ali celo več dni neiztisnjeno.*
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu tudi v pretekli dobi ni bilo nobenega popraševanja po hmelju, in so bile cene za hmelj samo na papirju. Hmeljarsko društvo za Savinjsko dolino v Žalcu naznanja, da bo razposlalo na vse zaupnike vsebino brzojavke iz Žatoa, v kateri bodo podane smernice glede hmeljs-kih cen. Dotično brzojavko pričakuje društvo v naj -krajšem Času. V Savinjski dolini so letos pridelali ze-io malo hmelja, komaj morda eno desetinko lanskega pridelka«
Mletev žita, cene živini, Kožam, usnju, izvoz pridelkov. Kmetska zveza v Poljčanah je sklenila te le resolucije u „V imenu vseh prebivalcev naše žup -nije smo za naredbo z dne 29. novembra 1919, štev. J 171 „Uradni list", po kateri se je od 100 kg žita za j Emletev smelo računiti samo 12 K in 2% za razpra-žitev. Odločno pa protestiramo proti naredbi, razglašeni v „Uradnem listu" št. 181 z dne 20. aprila 1920, v kateri se dovoljuje mlinarjem računiti mlevnino od * 100 kg žita a) z vodnim pogonom 45 K, b) na paro \ 50 K, c) z motornim obratom 57 K. S tem odlokom so prizadeti v prvi vrsti kmetje, kmetski delavci in vsi s gloji, kateri večinoma živijo od moke. Osobito se pa S tem pomaga mlinarjem, moka, na mesto da bi bila ' cenejša, se podraži, ljudstvo pa postaja nezadovoljno 00 skrajnosti. Opozarjamo tudi na padanje cen pri živini, nasprotno je pa goveje meso pri mesarjih še > vedno po 22 do 24 K 1 kg., surove kože se prodajajo f po 38 K. Vsled tega so usnje in podplati tako dragi, f da se skoraj nihče na kmetih ne bo mogel obuti, o - ] trooi pa ne bodo mogli po zimi v šolo. Zahtevamo eno-glasno prost izvoz vina, sadja, jajc, potom zadruge ,
!>a izvoz goveje živine, konj in svinj za zdravo valu-o ali pa za blago in železo."	i
Poljedelske stroje raznih vrst, kot: vitle, mla- \ tilnice, žitne čistilne mline, sadne in grozdne mline, i stiskalnice, pluge, reporeznice itd. ima v zalogi Iv. ' Hajny, Maribor, Aleksandrova cesta 45. Več o tem v | inseratnem dehi lista.
sodni svetnik v St. Lenartu iu naj so temu vpošilja- ¡ jík je odzvalo »abilu veleumnega, d odi do Beigrada
¿o zneski ali pa osebno izročijo. Cas hiti — zaio hitro pomagajte.
Brezno ob Dravi Naša kmetijska podružnica, katero smo ustanovili meseca marca t. 1., dobro napreduje. Dne 22. avgusta je imela v župnišču občni zbor, katerega so se udje udeležili v polnem številu. O delovanju podružnice poroča tajnik Volčič. Za delegata smo izvolili načelnika g. gerenta Časa. Urednik Zebot iz Maribora je govoril obširno o naših go-
dobroznanega staroste rajhenburškega Sokola, Ko ja štel in pregledoval svoje redke in maloštevilne vrste* uagubančilo se je «jegovo čelo in Ze na obrazu se m« je bral srd in sovraštvo do orlovske organizacije ia do duhovščine. Čakal je komaj prilike, da bi dal duška svojemu cerkvisovražnemu mišljenju. In ta prilika je po njegovem mišljenju prišla zvečer. Vinjeni rajhenburški fantje, ki niso nikdar bili in ne boda Orli, ki z orlovsko organizacijo sploh niso v nobeni
OIM je pri Podčetrtku. Kakor drugje, tako se
. 9 spremenilo tudi v naši vasici po preobratu, Vsled preobrata je zasedel županski stolček mož po pokli-u premožen posestnik, popolnoma „samostojnega'*
«podarskih ciljih'in načrtih. Po govoru se je razvila ?vezi, so pretepli enega Sokola in dva od njihovega zanimiva razprava o naših gospodarskih načelih, k a- naraščaja, ki jih je najbrž izzival, ko so šli pijani ¡ere so se udeleževali večinoma vsi zborovalci.	j domov. In Sokoli so precej zagnali hrup: „Čuki stt
Jtemšnik na Radiu. Zakonsko zvezo za življe- j nabili naš naraščaji Dol s čukil Dol s čokoladarjili nje sta dne 9. t. m. sklenila g. Rajko Grogl, knjigo - ¡ Dol s farji in njihovimi podrepniki! itd.! Kakor po-vodja in organist, voditelj krščanskega in narodnega ; zblaznel je kričal starosta rajhenburškega Sokola:i pokreta tukaj, in gdč. Justina Koležnik iz ugledne , { „Prokleta čokolada! Dol s farji! Danes sem še kato-vrlo narodne in verno pobožne družine p. d. Goleno- : ,'ičan, jutri ne več!* itd. Kakor blazni drveli so So* vega mlinarja. Bilo ,Vama srečno in narodu v pridi, f koli proti kaplaniji, kjer imajo Orli svojo telovadni-Ptuj. V nedeljo dne 8, avgusta je zborovala za- \ to. Mislili so, da bodo tukaj dobili rajheuburške Or-uruga kovačev v Ptuju. Predsedoval je znani vse - \ le, a naši vrli mladeniči-Orli so že ob 6. uri zvečer nemški hujskač mehanik Spružina. Na zborovanju so j šli na svoje domove, ravno tako, kakor da bi naprej, sklenili tako visoke cene, da kmet nebo več mogel da- ; slutili in vedeli, kaj nameravajo kulturonosni Sokoli u kovati, ker mu kmetija toliko ne nese. Po njihovem f proti njim. Tukaj pred kaplanijo so tulili in vpili ka-sklepu, bo kovač, če bo količkaj marljiv, zaslužil ) i<or divje zverine: „Dol s farji! Dol s čuki! Danes dnevno 600 do 800 kron. Kovači, ki so obenem tudi j mora biti cerkev, farovž in kaplanija narobe 1* —< : osestniki so sami izrazili, da tega kmetu ni mogo- | Na ta način so torej uničevali Sokoli-junaki utis or. -ije plačati. Zahtevalo se je, da se morajo strogo dr - j lovskega tabora. Več zanimivosti boste zvedeli v. pri-» žati predpisanih cen. Ako bi kdo ceneje računil, bo j hodnji številki, kaznovan. Kmetje glejte, kako so dela z vami! Pri - l šel bo čas, ko bomo tudi mi kmetje narekovali' cene • Kakor bomo hoteli To pa le tedaj,, če se bomo vsi or- I
ganizirali v močni Kmetski zvezil Svarimo pa odio- | ^ ^_____ _______, _______ „_______
čno, naj* se vsak poprej pogodi s kovači, kakor da de- ¡ mišljenja."Pri njem"šo se prirejali shodi starih libe-lati, da se izogne oderuštvu.	\ raicev, ki so se sčasoma prelevili v samostojne kme-
Ormož. O priliki orlovskega tabora, ko so bili f je> in njegova duševna hrana je bil „Kmetijski list* naši Orli, članice Dekliške zveze in pristaši Kmetske Cez malo fiasa pa se mu stolček prevrne in on se u-rveze z zastavo na poti proti kolodvoru, so šolski o- ; ,ede na tla_ 0d onega časa je ves besen na klerikalce, češ, da so mu bili oni krivi propada. On in ne« kaj drugih mož bi klerikalce najrajši iz kože dejali* Ta skupina si na vso moč prizadeva, kako bi dobili rim več pristašev k tej puhli strančici, da bi potem /.magali pri bodočih volitvah. A njih uspeh je malenkosten. — Spomladi je bil naročil bivši župan od „Ekonoma" nekaj stotov koruze, katero je dobil p« dolgem pričakovanju, toda kislo grozdje, bila je vsa plesnjiva, da, skoro rastoča. — Žetev je bila pri na» precej obilna. V okolici kakor tudi pri nas je toča povzročila mnogo škode. Vsled dolgotrajne suše je \ sa rast zaostala. Pred kratkim smo še le dobili dolgo pričakovani in prepotrebni dež. Vse zelenje se ja zdaj iznova oživilo.
Pilštanj. V zadnji številki je prinesel „Kmetijski list" podli lažidopis, tičoč se požara, kateri je nastal dne 7, avgusta. Resnici na ljubo poročamo, da ni zgorel cel grič, temveč par kvadratnih metrov površine porašene z resjem. Škode ni bilo prav nobene,
iroci pod vodstvom mladega učitelja opsovali taborske udeležnike s: čuki. burklje in čukinje. Mi dobro znamo, odkod ta vzgoja.
Ormož. Tatvina v občinski hiši. Tukajšnja občina, oziroma komisija za znižanje cen je zaplenila raznim trgovcem večjo množino blaga, sladkorja, žrebljev, podplatov, usnja, vozne maže itd. Zaplenjeno blago se je uradno shranilo v občinski hiši. Pa niti tukaj ni bilo na varnem. Zginjalo je iz zaprte sobe kos za kosom, kakor tudi cele kože usnja, podplati, vozna maža, žreblji in drugo. Do sedaj dognana škoda znaša nad 20.000 K. .Okrajno glavarstvo je odredilo, da se blago, zaplenjeno nekemu trgovcu, razdeli in razproda med uboge ljudi, občina pa je blago, kolikor ga je še preostalo, prodala za gotovi znesek trgovcu, kateremu je bilo poprej zaplenjeno. O-rožništvo je zaprlo občinskega redarja Košajnča, pri icaterem se je našla večja množina sladkorja (seveda
ubogi ljudje ga niso dobili), žrebljev, vozne maže itd. Yi>jiuu	„	____________ ________
Nikdo noče verjeti, da je Košajnč glavni krivec, kajti tako" j e^tudfzagre jšekov i^fn zraven" drugih" šestVh riba prične smrdeti pri glavi. Preiskava bo dognala, , }0sl0pjj ostal popolnoma nepoškodovan. Gg. orožniki kdo je bil glavni tat na občini. Gerent dr. Lašič je , (udi nis0 imeli pri požaru nikakega opravila. Mla* vočigled vsega tega iu posebno zaradi njegovega sla- (ienki Tereziji Perc in Roza Beline pa nista naprav-bega zdravja odložil gerentstvo Kako se je v občini , ]iali krega iz verSkoblaznege tercijalova, temveč kot
Dopisi.
v ostalem gospodarilo, si lahko vsakdo misli, pa enkrat je vsega konecl tudi smrdljivega občinskega go-! spodarstva.	[
Sv, Bolfenk pri Središču. Zadnja „Murska straža je pisala: Kdor je imel srečo, vozjiti se po o-krajni cesti Kog—Sv. Bolfenk—Središče, ne bo tako kmalu zgubil iz spomina ne Sv. Bolienka. ki ima tako ljubeznjive ceste, ne okrajnega zastopa v Ormožu, | ki za nje tako vestno skrbi. Odkar je ta okrajna ce- i sta zgrajena, ni bi(la posipana s prodcem, kvišku štrli samo kamenje, ker je voda poplavila ves prodec \ in prst. Lahko si mislimo, kakšna je vožnja po tem f Orlovski tabor v Konjicah na Malo mašo, dne kamenju! Zanemarjenja je kriv okrajni zastop, ki f g. septembra. Spored: V soboto zvečer ob 7, uri kont pač ne pozabi pobirati doklad, za ceste pa ne stori i oert na cerkvenem trgu in ob uri bakljada. V ne-ničesar. Upamo, da bo sedanji sosvet popravil napake prejšnjega komisarja i'n zboljšal okrajne ceste, ki
mal dokaz visokega spoštovanja, katerega gojijo, nele samo oni dve, temveč cela fara, do našega res vsega spoštovanja vrednega župnika. Dopisnika Martina Kandorfer, kojega življenje je popolnoma odvisno od milosti dobrih ljudi, si dovolim opozoriti, naj pazi, da mu „Kmetijski list" za take lažidopise ne bo pojedel škornjev, kakor je nekdaj storil rajni „Stajere".
Oriofsks vesfnik.
deljo ob 5. uri zjutraj budnica, ob %10. uri sprejem . __ x .„-	„	.	„	. . gostov na kolodvoru in Obhod po trgu, nato sv, maša
I delajo sramoto vsemu okraju. — Samostojneži, ki so \ na prostem. Po sv. maši je zaprisega konjiškega Or-
Sv. Peter pri Mariboru, Celemu svetu damo na znanje, da rodi tudi pri nas čitanje „Mariborskega delavca", „Ljudskega glasa", „Napreja", „Kmetijskega lista" in sorodnih listov izborne sadove, ki so dozoreli v nedeljo dne 15, avgusta v dveh pobojih, oziroma ubojih. Živijo, le tako naprej! Kmalu bo vse rdeče, ko bo vse v ljudski krvi. In gospodje od raznih socialističnih strank si bodo kmalu lahko umi -vali roke v človeški krvi, po kteri jih tako žeja.
Sv. Peter pri Mariboru. Gospodom „generalom" od Samostojne bi priporočali, da, kadar zopet pridejo svojo polomijo skup limat, povejo svojim vernim iz Trčove, Nebove, Kuperč itd., da so pretepači od 15. in 22. avgusta v Grušovi bolj ali manj zvesti pristaši c. kr. Samostojne. To bo vleklo in držalo.
Sv. Lenart v Slov. gor. Vedno bolj se pribli -iuje čas, ko se odloči usoda koroških Slovencev, ali pripadejo k naši državi ali pridejo zopet pod nemški jarem. Sveta stvar je, da pomagamo milim bratom , na Koroškem v, tem hudem boju. Nemci napenjajo vse moči, da bi spravili koroške Slovence pod se, da bi jih gmnotno izkoristili in ponemčili. Nikdar tega ne smemo pripustiti. Naša krivda bi bila, ako bi Gospo-svstsko polje zasedel za vedno Nemec. Nemci dajejo po tisočakih v agitacijske namene, tudi mi ne smemo štediti, vsak naj pomaga, če tudi s skromnimi sred -stvi. Ko/oški, Slovenci vam bodo vsem hvaležni, da ste HJ rešili suženjstva. Skrbimo, da ti dobri ljudje 1 dejo v naročje Jugoslavije. Denarne prispevke po-! i blagajnik podružnice Jugoslovanske Matice za sodni okraj Sv, Lenart dr. Ožbolt Ilaunig, deželno
hoteli delati samostojno zgago pri podružnici Slov . kmetijske družbe Vuzmetfinci, so dobili od osrednjega vodstva poziv, na] se sporazumejo s starim odborom, Strankarsko slamorezstvo, ki so ga hoteli zanesti v naše gospodarsko delo, je pogorelo.
Velika Nedelja. 31. julija je preminul lončar, m posestnik Ivan Rajšp. Bil je zvest naročnik naših listov. Blagemu pokojniku svetila večna luč. Žalujoči rodbini naše sožalje.
la na orlovski prapor, nato ljudski tabor. Popoldne ob 3. uri je javna telovadba: 1. Člani: mariborske I proste vaje 1920. 2. Članice: češke vaje 1920. 3. Na. ! raščaj: češke vaje 1920. 4. Članice: ples s šerpamL ; 5. Člani: vaditeljske vaje 1920. 6. Članice: simboli&-l ne vaje po orlovski himni, 7. Orodna telovadba: O -I krožja in vzorna vrsta: drog, bradla, krogla in skok.. > 8 Zaključna skupina. Po javni telovadbi prijateljska ; zabava z godbo, petjem itd. Sodeluje salezijanska
Rajhenburg ob" Savi. V neizbrisnem, prijetnem : godba iz Rakovnika. Občinstvo opozarjamo, da ima spominu ostane vsakemu Rajhenburžanu 4. julij. Ta- ; pravico do polovične cene po vlakih, ako si naroČi krat se je namreč vršila nad vse sijajna orlovska ' izkaznice (po 1K) pri konjiškem odseku vsaj do prireditev, katero se je udeležilo okoli 10.000 ljudi. | septembra. Naslov: Orlovski odsek v Konjicah. Zve-Toda vsem ljudem ta prireditev ni bila po volji. Ti j za konjiškega vlaka s progo južne železnice: V ne-so imeli neprenehoma sestanke in pogovore, na kate- deljo ob %9. uri iz Poljčan v Konjice, v pondeljek ob rih so premišljevali, kako bi se jim posrečilo popol - t 3. uri zjutraj- iu ob 7, uri zjutraj iz Konjie v Polj« noma uničiti utis, ki ga je napravil orlovski tabor. ' čane. Na svidenje! Bog živi!
In čujte, pametno so jo pogruntali naši rajhenburški •------
kulturonosci. Napravili so dne 15. avgusta v Rajhen- [ burgu sokolski zlet, na katerega so povabili celo Po-' savje in Obsavje. A ker so ti gospodje rajhenburške- [ ga, po vsej Jugoslaviji „najbolj znanega" in baje za ? Jugoslavijo „najbolj zaslužnega" sokolskega odseka na orlovskem taboru 4. julija videli okoli tisoč gostov iz Zagreba, poskusili so tudi oni svojo srečo in so ■
prireditve.
Sv. Lenart nad Veliko Nedeljo« Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 64 septembra, popoldne veselico na vrtu g. F. Korparja ^ouc,	^	^ ^ v Osluševcih. Vprizori se dr Krekova igra Tri se-
zasnubili Zagrebčane. Toda, kakor povsod, imeli so stre." V sporedu je tudi srečolov, šaljiva pošta m B* tudi tukaj smolo. Namesto posebnega vlaka, ki naj bi i citacija. Med odmori svmijo marjetuiski tamburaši * pripeljal na njihovo slavnost 1500 Zagrebčanov, vsajPridite! — Odbor.
kakor so se pooroj bahali in širokoustili, morali so : S v. Frančišek K s a v e r i j. Kat. bralna naši skromni Sokoli biti zadovoljni z neznatnim šte- in izobraževalno društvo vprizori v nedeljo, dne 29. vilom zagrebških Sokolov in drugih gostov, bilo jih'' t. m., novo igro „Davek na samce", burko v treh de-je vseh skupaj približno za tri železniške vozove. Ve- janjih. Sodeluje moški m mešan zbor. Vstopnina po like je bilo ijoklioaaih In povabljenih, a le malo se navadi. Začetek ob treh popoldne. Vabi odbor.
4M
Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu.
„Mariborski delavec" z dne 27. julija 1920, št. 164 je objavil članek pod naslovom: Grozeči polom Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu, v katerem napa-Ba ta zavod in posebno načelnika ravnateljstva gosp. Eoškarja zaradi nalaganja denarja pri, hranilnici .Nledereinsiodel na Češkem in zaradi vojnih posojil.
Z ozirom na te napade ae upravni' svet Okrajno hranilnice pri Sv. Lenartu na občnem zboru dne 13, avgusta 1920 pod predsedstvom g. v. d. s. sv. dr. Kronvogl-a soglasno sklenil, da se izreče zaupnica ravnateljstvu in zlasti g. Roškarju ter je ugotovil, da je poslovanje tega zavoda popolnoma v redu, da so vsi člani načelstva in upravnega sveta z g. Roškar-jem vred vestno in previdno opravljali svoje posle, da je naložba denarja na Češkem pupilarno varna , vsled česar ne preti hranilnici nikaka zguba,. da so vse vloge pri tej hranilnici obsolutno varne, ker jamči za nje celi sodni okraj Sv. Lenart v smislu para^ grafa 1 hranilničnih Statutov.
Za naložbo denarja na Češkem so v smislu o-pravilnika odgovorni vsi člani ravnateljstva solidarno in ne samo g. Roškar. Tozadevni osebni napad na g. Roškarja je brez vsake podlage. Pripomnimo, da je bila hranilnica leta 1917 in 1918 primorana nalagati svoj razpoložljivi denar pri neki pupilarnovarni hranilnici na Češkem, ker so celo slovenski) denarni zavodi odklanjali sprejemati večje vloge vsled preo -bilice denarja. S čehoslovaško republiko se nahaja naša država v prijateljskih stikih. Ker je naša vloga med tem časom prešla v novo češko valuto,, ni nobene ga dvoma, da se mora izplačati v celoti v češki valuti, ki je še vedno mnogo boljša nego jugoslovanska.
Vojnih posojil je Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu podpisala najmanj med vsemi hranilnicami na Štajerskem. G. Roškar je bil vedno odločen nasprotnik vojnih posojil, kar zamorejo potrditi vsi člani ravnateljstva in upravnega sveta. Ko je bivši nemški okrajni glavar v Mariboru nekoč prigovarjal g. Roškarju, naj agitira za vojna posojila, mu je ta zabrusil v obraz: „Kako morete kaj takega zahtevati od mene, ko ste me tirali v ječo zakadi- veleizdaje."
Okrajna hranilnica pri Sv Lenartu izkazuje za minulo leto nad 20.000 K čistega dobička, dasiravno so se vojna posojila vpoštevala samo s 75% Jtiominala med aktivi in dasiravno se je g. knjigovodji Stuklu priznala nagrada za bilance za leta 1917, 1918 in 1919 v skupnem znesku po 3000 K in dasiravno se mu je zvišala plača s 1. januarjem 1920 mesečno na 1000 K.
Gospod nadrevizor Pušenjak je revidiral pošlo -vanjo Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu meseca a-prila 1920 in ugotovil, da je poslovanje tega zavoda popolnoma v redu. O tem je podal revizijsko poročilo tudi deželni vladi za Slovenijo.
To j,e resnica o Okrajni hranilnici!
Pinter&Lenardl
ALEKSANDROVA CESTA 32—34.
V zalogi se nahaja vse potrebno kovanje za pohištvo, železo, obroČje, cink as t a in črna pločevina. Velika izbila orodja in mizarske potrebščine.
Za točno postrežbo in solidno ceno jamčiva ter se vljudno priporočava
PINTER & LENARD.
P9HISTVO
LASTNIH IZDELKOV
iz trde§a in mehkeia lesa se zavoljo po-naajkanja prostora po znižanih cenah prodaja pri
Peter Hochneggermdr
MARIBOR» Koroika cesta 46-53-
Prodaja tudi proti mesečne mu odplačilu. 326
Zastopstvo TOVARNE KLOBUKOV VALENTIN MAČEK V DOMŽALAH
«e nahaja
v Mariboru, Slovenska ul. 15
T pcjATite, tiščeče, barv naj« iti. vaakoTiatee danske «a a«Mn klebnk», «v aare«>a a* nove.
»t 01* Poitreib« teta«!
f Pravi firnež
St. Vid 672
f proda Davorin Tombah, | pri Ptuj«.
mmm &
vsake vrste se sprejemajo r popravilo. Zaloga ar, zlatnine in srebrn in«. Cene zmerne. Postrežba točna.
JAM l«CU, MARIBOR
G.a|skl trg v grada (Barg).
Jurij Juteržnik
¿flor i* pletkar, Maribor, Branil»?;» elita S, Be priporoča sa .sni s vanj» vseh t to etreko spa-i»;oč«i ¿el.	SS4
Gornji deli čevljev
»e kitro in dobra po meri izdelajo čndi pošiljajo po poŠti. Koroška «Mta 6i, V. Vošinek, Maribor. 647
61,
pocSgane,
SJJlS®, enonadstropua a vr-
tom se takoj proda v Koroški testi št 102 r Mariboru. Pojasnila daje Ivan Debelak, kmet v Poljčanah.	714
Gonilae jermene
iz pravega nsnja in „Feeler' patent. jermene za stroje, različne v jrege za konje, fine in navadne Ž tudi ponošene priporoča
!	Ivan Kravo»
Aleksandrova cesta 13, Maribor.
1	poleg Balkan». Sedlarika delavnica | v KoroSki cesti 17. 720
2	jrj. za kovače in ključav-- IVUHB ni£irj« se prodaja, Po-
bresje, Vrtna ulica 2, Maribor. 742
CaJg iz hrastovega lesa, Bko-
raj novi, 150 do 10001 na prodaj. Naslov v apravništva.
740
BENCIN DIIELOLJE STROJNO OLJE TOVOT-MAST
dabavlja pranptM
MINERALNA RAFINERIJA!
DRAVOGRAD.
Daplfie na c«ntrnIo v inarlbora. Tel. SO.	Briejatli Rafinerija.
Oddaj* ur ta«tfi{;«na zmožnim tvrdkan v v s« p I? **i)ilj meitlh JnjceaiavlJe.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice,
sr. X. S.
'n raa gola sen mora poginiti, ako «porabljate moja najbolje preizkušeni. in splošno hvaljena sredstva, kot proti pehkiia mišim k 8, z« dgane in miši k 8.; sa Marke 10.; Posekae močna tinktura aa eteniee k 10'-nalievale« moljev k 10.; prašek proti mrčesom k 6. in 12j mašilo proti ušem pri ljudeh k 6. m k10.; mazilo sa aii pri živini k 6. in k 10.; prašek sa uii v obleki in perila e6.ii 10; tinktura proti mrčesu na sadja in selenjadi (unije v, rartlin)kl0. Prašek protimra-rljam k. 10. Pošilja po povzetja
tanker, PeirtaisRaul.3.f
i2i Zej^re*» 19.
frgofe. pri Ttčem oljnsapopeat.
KIN0 'N9rte:iruPrl Lin-
Predstave vsako prvo in zadnjo aedeljo v meseca v dveraai Marka Vanpetič. Zanimive predstave bodo od 8.—12. are zvečer. Dolamič, lastnik.	723
Živinski sejm v Poljčanah.
One tO. avgusta 1.1. se bo vršil v v Poljčanah velik živinski in kra-marski sejm.	737
Veliki letni
iivinski ia kramarski sejem se vaši „na Jernejevo" dne 24. avg. 1920 pri Sv. Dahu na Stari gori, okraj Ljutomer. Kupci se vabijo.
Kupi
Lastniki gozdov pozor!
šdor Seli svoje gozdove, ki ao aa posekati, prodati poštenemu lea-acma trgovca, naj naslovi s na-redbo velikosti gosda, tozadevne ponudbe na upravo liste. 609
Kosti, ščetine, staro železo, cunje
Kupuje vsako množino po najvišjih cenah.
KAREL SIMA, POLJČANE.
Freuda se a
ffa debelo 1	Na drotmol
OBLEKO.
Priproste in najfinejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje
kakor kjerkoli, samo pri: alojzij arbkiter, Maribor, Dravska ulita št 16, (pri starem mostu).	401
Mala hiša
vaako obrt, je po ceni na prodaj. Vpraša ae v Dravski ulici št 16. Maribor.	«84
Enovprežen £¡£¡2
da, PnbMftkn Hiti li, Maribor.
P? ^tl^la • razne mannfaktnre za moške
---in ženske obleke, vseh vrst špecerije.
Vino utuPikdaiVie9ieil1 X9ih7l čevlje, usnje deske, stavbeni les ic
poljedelske stroje.
KupujS pšenico, žito, koruzo ajdo, prose, oves, kože vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pravico kupovati in prodajati zadrugi imajo samo te
Novi Člani se sprejemajo v zadružni pisarni zadruge v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah, trgovine sov: Gornji Radgoni,Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Beltincih, na Cankovi, Križevcih, pri Ljutomeru, Radgoni
mešanih vrst in tudi sortirano risllag šipo«, po niskik ceaah f pri Janssa Segala, veleposes'.. v * Hlaponcih, p. JarSinai pri Ptuja. Vzorci se nc pošiljajo.	746
Posestvo ¿L^h/so "i;
hlevom je na prodaj v Zg. Rereni pri Sv. Barkar: bliža Maribora. Za natančneje poizvedbe naj se obrne na Ivana Krajnc, posestnika in gostilničarja pri 8v. Lenarta v Slov. gor. Prodaja bc bo vršila v četrtek dne 18. septembra dep. na lien mesta v Zg. Koreni. 748
Par KONJ
secev brezplačno, samo proti dobri oskrbi in pri lepem ravnanja. Vpraša ge pri upravi.	707
Služba i
Pridnega šoferja
išče okrajna glavarstvo Maribor. ________698
3 viniear. družine
■ i doli delavskimi a očmi sprejme oskrbništvo grof Pahta, Zgor. 8v. Kungota.	681
TT^AtiP« Poštenih at«r!šev.
potrebno šolsko
izobrazbo, zmožnega slovenskega
in nemškega jezika sprejme takoj
Vid Morj, trgovec v Pliberku.
687
Služkinja tudi^navadno
kuho in pospravljanj sob, se sprejme proti mesečni (lači do K 120-—. Le pridaa in zvesta moč z da j širni izpričevali srednje sta-roBti naj se ponuii Josip Petrič-u lesni trg v Rsčici ob Paki. 734
Viničnr z ženo' ki i® kn"
▼ nntai harica in gospodinja, se sprejme p >i dobrih ljudeh, ki nimajo majhnih otrok. Mesečna plača 400—6C0 K in hrana. Zuj-nišie Šestine pošta Zagreb. 724
Vinici' spreten iu marljiv f lllltal 8 3_4 delavskimi močmi se takoj sprejme za vinograd A. Priichaig. Oskrba zasigu-rana. Redi Bi lahko 3—4 gored. Resne ponudbe sprejema viničar Prischinga v Ročici, občina Sv. Jakob v Slov goricah, Jožef Sinič, kateri daje tudi podrobneja pojasnila	733
Iščem za takoj:
ekoaoma-Trtnarja, kateri je is- , veiban t trgovskem vrtnarstva, ! ter rasuae tudi poljska dela in j živinorejo. KaipašUjam slovito mineralno slatino „Kraljev vrelec" ! ter polnim steklenice strank po ) najnižji oeni. Oskrbništvo Ko-atrivnica pri Rogatcu, p. Podplat 789
kateri ?re doa> 111 vjac, p0pmij,t im gnil.
žit vsakovrstno obleko, naj na«-sani svoj aaslov na tt. posta re-atant«, Velenje.	741
AKO
imate kal sa prodeii 1
hoiete kal kupiti!
Išietesluibo!
IiienrajliTiaMliitil j ia uspeh je goto«! 1
BRZOJAVKA! dospelo! Velika
izbira — nalltiijG cene! Prepričajte se in oglejte si zalogo v trgovini 676
Seniar, HALA NEDELJA.
wmàmiimsŒSEBmœs
ainasaki
za tiaSe liste se sprefmeio
proti dobremu tasluikii
CIRILOVA TISKARNA*
Baloh & Rosina
MARIBOR, Grajski trg 3 634
priporočata razno galanterijo, drobnarijo, toaletne predmete, cigaretni papir in stročnice, potne košare, pleteno pohištvo in raznovrstne ple-tarske izdelke na debelo in na drobno.
»m
Zni&ane cene!
Čevlje
doholenice
perilo
ftltlekr, potn* Košare, tržne torbice, razno galanterifsUo blago dobite
na,cene,e JTakOhU JLuU Maribor, Glavni trg 9. m
K 01
Pozor I
Pozor I
i. WorŠe9 Maribor
Gospodska ulica št. 10.
Veletrgovina z manufakturnim blagom. Priporoča svojo bogato zalogo pojako iniisnih cenah«
Slovenci širite naše liste !
^OTOKOURaNa |VAN HAJNY
Aleksandrova €@tt$ 45, nasproti glasnemu kolodvoru« pri$©r©ia
csni.cosestnikom svojo veliko zalogo samo prvovrstnih
POLJEOELiSSCIH STROJEV
kot: vitle, mktilnice za rcčui pogon, na vitel, žitne čistilae mline, tri-j «rje ali žitne odbiralnike, slaiaoreznice, izvrstne sadne mline, grozdne nallne, stiakalninp, koruzne robkarje večje in tudi manjžo, kakor slika ksže, reporezoice, univertalne plnge, gnoj nične črpalke, i «vratne poeia-kane brioparilnike t velikosti 60 do 160 1, železne kotle, bakrene kotle za žganje kuhati i» stalne ter prevažajoče motorje. Oabrbim slamorezne nože ter popravila vsakovrstnih strojev. Postrežba točna in solidna.
«SPsaMB
SmeBi*'


NOVA LEKARNA
V MARIBORU.
samimaesx:
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl novo lekarno Da Glavnem trgu št. 20 v Majerjevi hiši. Lekarna je moderno urejena in založena z vsemi zdravili in zdravniškimi potrebščinami.
Mr. ph. Ivan Vidmar,
LEKARNA „PRI SV. AREHU".
da se dobiva pri TV3DKI
tekstilna tovarna d. z o. z. p.BEGUNJE, SLOVENIJA
Izdeluje nogavice, jopiče, svitre In vse drage pletenine iz bombaža in volne. Ima posebni oddelek za izdelovanje delavskih «si nogavic.
Kupaja vsako množino domače in inozemske volne.
Kor^šks c. 1
RUDOLF NIEFERGAL
MARIBOR
{peleg cerkve sv. Alojzija)________
g»&i?irzlgfn§ji@ minufikturno blago
pes nalnižiih cenah.
se i «»i PreprSisito se i
VINSKE STEKLENICE
7/10 buteljk« in slamnat« omote
po najboljši ceni Veletrgovina
vina PiiCsEL & RÜSSMBNN, MARIBOR, Trg svobode.
Velika z\		sloga
vsakovrstnih		
kmetijskih		
si		
vitlev, mlatilnlc, čistilnic, slamoremia, repo-reznic, sadnih ln grozdnih mlinov, sadnih in grozdnih prei, parilnikov, ee|alnih ln kcsllnih strojsv itd. Dobava transnisij, bencinovih in plinovih motorjev, opekarskih strojev in strojev za izdelovanje cementne robe, opreme za mline, Talčevlh stellc. Popravila vsakovrstnih kmetijskih stroje*.
Tovarna strojev in II-varoa železa ln tevirs j
K. & R. JEŽEK»
Maribor, Aleksandrova cesta št. 51/11.
v hiši .Drave".
KONEC DRAGINJE I
Veletrgovina Birmecki ras «eieeele zalogo platna, eefirja, tiskanine, volne, hlačevine is sakaa v »Stanke ter racpoiilja iste po čudovito suižani ceni v zavojih po 509 K in 1000 K. Blage je angleškega, francoskega in italijanskega is-vora. Kar ne uiraja se zamenja ali vrne denar. Pri naročilu več zavojev se priložijo ratna darila.
immn ia rezjošiijslBa H. STERMFCKI, Celje, SlorenljR.
Znižane ceaiel
Čevlje
dokolenice
perila
obleke, petne košare, tržne torbice^ razno galanterijsko blago dobite najceneje pri
M&OBU LAH sess MARIBOR»
Glavni trg 2.	ut.
Parna ŽAGA
v Rimskih Toplicah
prevzame vsako vrsto mehkega in trdega okroglega lesa v razlaganje proti knlantni postrežbi.
Prleki, pozor!
Vsak Prlek, ki pride v Maribor, naj	16%
si privošči pristnih in vedno svežih
GIBANC IS POGAČ
katero peče Prlekinja Alojzija Šafarič, gostila.
pri „Tečernem solncu" v Maribor«. Splavarska ulica št. 5.
Zalij gibanee in pogače s pristnimi starimi in novimi vini Iz Prlek i je i
Za mnogobrojen obisk se priporoča
ALOJZIJA ŠAFARIČ
Vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem naznanjamo prežalostno vest, da je naš arčna-ljnbljeni mož, oče, sin, brat, svak, stric, tast itd., gospod
Anton Stefanciosa, fose&tnik ln gostilničar „pri Krajnou" dne 17. avgusta ob pol 3. nri zjutraj, v starosti 58 let, po dolgi, mučni bolezni mimo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika se je vršil v četrtek, 19. t. m. ob pol 11. uri iz hiše žalosti na domaČe pokopališče.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Sv. Florjan pri Rogatcu, 17. avgusta 1820.
Marija Stefanciosa roj. Marine, žena. Tone, Maksim, Viktor, Franček, Gosti, Dr*Jček, Dragi, Tinček, otroci. Mici Stefanciosa roj. Jagodič, snaha. Uršula, mati. Joško, Franc, Minka, Ncžka, Lojzek. Marko, Martin, Terezija, bratje ia sestre. Rodbine: Stefanciosa, Marine, Šrimpf.	747
izgubi
ZAHVALA.
Za vso izraze sočustva ob bridki našega iskreno Ijabljenega
Antona Stefancioaa
in zlasti še onim, ki so pokojnika pomagali lajšati zadnje ure, izrekamo globoko zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo g. dr. Brabecu za njegovo požrtvovalnost in trad, 6. g. dekanu za njegov tolažihu poslovilni govor, domačemu g. župniku za tolažbo, kakor tudi ostalim gg. duhovnikom, rogaškemu čitalničnemu in do-mačemn pevskem» zboru za srce pretresujoče žalostinke, nadalje gasilnemu društva iz Rogatca, vsem sorodnikom, prijateljem in znan eero, za krasno darovano cvetje in vsem, ki so spremili našega nepozabnega na zadoji poti!
Sv. Florjan pri Rogatcu, 19. avgusta 1920.
Žalujoči ostali.
Po cenilmamifaktacrno blaio574
h dospelo is inozemstva in se dobi pri
J. H. š&starii» Maribor, Gosposka al. 5.
2CO-,
Sukno za mtške «bloke, meter £ 220-
300-— itd.
Hlaeevma za moške obleke, meter K 70 —, 80-—, 100 — itd.
Ugotovljene moške obleke, suknene K 1500—,
1800-—, 2000-— itd. Izgotovljene obleke iz hlačevine, K 600-—, 700 800 — itd.
Izgetovljene meške hlače iz hlačevina, K 140-—% 160—, 180-— itd. tzgstovljem hlačo za dečke, K 60-—, 70'—, 80—. Plavina, možna, meter K 40-—, 48-— itd. aa dveh straneh tisk, meter K 48 —.
Pa stari z&k>;i so se «Me primera« z&ižaie.
Velika izbira perila in pieteom lastnib izdelkov.

je iikufiese ubraa^ivo sredstvo proti svinjaki hoLeratm. 1 stekleni sastaae K. 8'—. Dobi se pri
Magdalenski lekarni v Mariboru
440
t«kú*fjt> vjáji Juki AjUi/'i'^liil wub	Ú+ZllllQt
C&.&Tvml wztfftfb
Pšenico, koruz in otrobe»
zdravo blaao prometno po brez« konkurentom % ^naH« ess
KOCIAN i DB. h. D. Žamete.
Ttefc ttefc*me wr, CM» v ItalNnFs
m*