GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDST.VA OBČINE VRHNIKA
LETO XIV
ŠTEVILKA 139
DECEMBER 1986
Novemu letu naproti
Ja, njega dni je bilo lahko pisati uvodnike. Novoletne pa še sploh! Se tako visokega funkcionarja si lahko zgrabil za pero in rade volje ti je sestavil bilanco, načrt, poslanico in voščilnico hkrati. V minulem letu smo zgradili to pa to, postavili temeljni kamen ta pa ta, prerezali trak na cesti tej pa tej. Toliko za bilanco. Z načrtom je šlo tudi zlahka. Le pretekli čas se je spremenil v pri-hodnjik in morda še dobrodušen namig o čisto malo zategnjenem pasu je sodil zraven. Ob vseh teh zmagah je bila poslanica mačji kašelj — malo bomo še poprijeti, zavihali rokave in kmalu se nam bosta cedila med ter mleko.
In voščilnica. Prava pesem! Kako je to šlo o srečni deci, o ponosni domovini, o dedku Mrazu, kije naš delovni človek sam sebi, zdrav, vesel, rdečih lic pa črnih, žuljavih rok...
Ne, zlomka, zdaj piši uvodnike! Če že hočeš komu kaj želeti, mu moraš želeti le to, da bi bilo vse čisto drugače. Če mu to želiš, logično trdiš, da zdaj vse ni dobro. To pa ni graditeljsko in sploh. Hudo je uvodničarjem dandanašnji. Nič, neizvirnost gor ali dol, kar k dedku Mrazu se bo treba zateči. On naj bo kriv.
Torej, dragi tovariš dedek Mraz!
Vrag je odnesel šalo in zdaj gre zares. V svojem obilnem košu skrivaš toliko dobrot in konec je skrivanja. Saj menda nisi kakšen zagaman trgovec, ki skriva pod pult preveč iskano robo?
— Zakaj imaš povečevalno steklo?
— Da bodo OD videti večji!
Greva kar naprej! Kdo, če ne ti, ima kje na varnem tisto čudežno zdravilo proti inflaciji?! Saj smo jih sami že kar nekaj preizkusili, pa se je vselej nekaj narobe zamešalo. Zamrznili smo cene, nič. Zamrznili smo plače, nič. Cene, plače in dobrine jo trmasto ubirajo po svoje. No, cene še malo krepkeje po svoje in saj vidiš, kam to pelje. Upam, saj mi si tega niti ne upamo več videti.
Torej si ti edini pripomoček, ki mu še zaupam. V zahvalo za to zaupanje (priznaj, da si ponosen, ker si edini, ki ga uživa) boš še malo dvignil proizvodnjo, storilnost, izvoz seveda tudi. Kaj pa je to teo/, saj nisi kak zakrknjen birokrat, ki z vsako potezo stvari le še poslabša!
Ej, pa sem se nekaj spomnil. Skoraj bi bil tak kot vsi in te le prosil. Nak, jaz ti lahko celo ponudim kaj v zameno. Evo, kar pri birokratu ostaniva. Tega mimo lahko odneseš. Spet edini ti, saj celo ta silni delavski razred za kaj takega nima dovolj moči.
če jo bo tebi po takem herojskem dejanju kaj ostalo, če boš koš res temeljito izpraznil in bo Še kaj prostora — daj, odnesi še... Ne, premislil sem si. Mladincev raje ne. Kako dolgčas bi bilo brez njih. Jim pa malo zažugaj, češ, če ne boste pridni in nehali s to civilno službo, štafeto, okoljem, vam ne bom drugo leto nič prinesel. Tako jim zapreti, saj veš. Če pa ne veš, vprašaj kakšnega drugega botra, svojega vrstnika. Ti to dobro znajo, a kaj, ko vse manj zaleže.
Veš kaj, kar končal bom. Saj vidim, da je vse to le mitologija, Pravljica. Kot postaja mitologija tisto, za kar sem te prosil na začetku. Na samoupravljanje mislim, z vsem, kar nam je včasih ta beseda pomenila. Z delavsko korajžo, tovarištvom, odkritostjo in Podobnimi vrlinami. Saj sam vidiš, kaj je od tega ostalo. Če ne, fcoš spoznal po številnih pismih, ki jih ta čas gotovo dobivaš: Prinese moji tovarni to, moji občini ono, republika rabi tretje... Kaj Pa mi vsi skupaj? Poskusi še sam malo, jaz res ne vem več prav dobro.
V tolažbi, da pri tem nisem edini, in v upanju, da veš vsaj ti, že naprej hvala CIRIL BRAJER
Svečano v vojašnici
Ivan Cankar
V prisotnost) komandanta Ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnika Svetozarja Višnjiča, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, pionirjev, mladine in borcev slavne vojne enote so proslavili 45-letnico JLA. Tokrat je bilo v vojašnici Ivan Cankar še posebno svečano, saj je starešina Rifat Šehovič iz rok generala Višnjiča prejel plaketo in prehodno zastavico, ki jo je prejela njegova enota kot najboljša v združenem sestavku kopenske vojske JLA. Enoti so čestitali številni posamezniki in družbenopolitične organizacije, med njimi tudi predsedstvo SFRJ. a
Na sami prireditvi so podelili tudi odlikovanja in priznanja za rezultate, dosežene v tem letu. Odlikovanih je bilo 18 starešin in oseb, ki delajo v JLA v enoti Rifata Šehoviča, denarno je bilo nagrajenih 6, pohvaljenih 11, še 43 starešin in drugih oseb pa je bilo nagrajenih s primernimi nagradami. 23 vojakov je prejelo značko »Primeren vojak«, še približno sto pa je bilo nagrajenih s knjigami, nagradnimi dopusti in pohvalami.
Omeniti moramo tudi zahvalo poveljstva Ljubljanskega armadnega območja SO Vrhnika za pomoč, ki so jo nudili enoti ob avgustovskem
neurju, ki je zajelo tudi našo občino.
Priznanje »22. december« Rifatu Šehoviću
Za izredne dosežke na področju vojaške teorije in bojnih veščin, družbenih ved, vojne ekonomike, tehničnih in me-dicinsko-bioloških znanoti, za iznajdbe in tehnične izboljšave ter za zasluge pri vodenju enot so bila tudi letos ob dnevu JLA podeljena najvišja priznanja najprizadevnejšim — nagrade »22 december«. Za izredne uspehe pri vodenju je nagrado prejel tudi Rifat Šehovič, komandant garnizona na Vrhniki. To najvišje vojaško priznanje je Rifatu
M. A.
Šehoviću izročil generalpol-kovnik Zorko Čenadi.
M. A.
Kakšen naj bo moj poklic?!
Poklicno usmerjanje postaja čedalje pomembnejša naloga osnovnih šol. Z uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja so se spremenili pogoji za vpis, predvsem pa pogoji za napredovanje v programih.
Generacija staršev, katerih otroci zadnja leta zaključujejo osnovno šolo, nima lastnih izkušenj v srednjem usmerjenem izobraževanju, zato šole na roditeljskih  sestankih informirajo
ii ob panojih, ki so jih pri-Ipravili za Informativni dan, je |bil vedno kdo, ki se je zanimal :a bodoči poklic.
starše o poklicih in usmerjanju v poklice.
Osnovna šola Ivan Cankar na Vrhniki že nekaj let organizira informativni dan Spoznavajmo poklice, ki je namenjen vsem učencem in staršem, predvsem pa tistim, ki že obiskujejo pouk na predmetni stopnji.
Letos je bil ta informativni dan v petek, 19. 12. popoldne in v soboto, 20. 12. dopoldne.
Učencem in staršem so takrat na enem mestu na voljo vse informacije o srednjih šolah, o poklicih, o štipendiranju, o zaposlovanju.
Na šolo povabijo predstavnike delovnih organizacij, srednjih šol, predvajajo filme o poklicih; vse pisno gradivo si obiskovalci lahko fotokopirajo.
Obisk osmošolcev je bil letos zadovoljiv, manjše pa je bilo zanimanje učencev nižjih razredov predmetne stopnje in njihovih staršev. Želeli bi, da bi učenci in njihovi starši prihajali po informacije že prej, ne šele v 8. razredu, saj se poklicni interesi oblikujejo ves čas šolanja.
Srečno, zadovoljno in uspešno novo leto 1987 želijo vsem občanom
SKUPŠČINA IZVRŠNI SVET DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE VRHNIKA
Na Dolu in Lazah prihodnjo jesen telefoni
Tudi krajani Dola in Laz, dveh vasi borovniške krajevne skupnosti, nujno potrebujejo telefone. Zato so krajani sami letos spomladi začeli z akcijo. Imenovali so gradbeni odbor, ki ga vodi Milan Vitas. Že na samem začetku, takoj po prvem sestanku krajanov, je bilo sto interesentov za telefonski priključek. Pozneje se jih je nekaj »umaknilo«, akcija pa je vseeno stekla, pravi predsednik gradbenega odbora.
Takoj so se rovezali s PTT, ki jim je odobril sto številk. Junija so že začeli zbirati denar in ga sproti vsak mesec vežejo v banki; vsak mesec »plačajo« po trideset tisoč dinarjev. Vsakega naročnika bo stal telefon 340.000 din, k čemur bodo morali dodati še 100.000 dinarjev za končni priključek. Sedaj je 76 prijavljenih naročnikov, ki upajo, da bodo sredi prihodnjega leta lahko že telefonirali. Verjetno se jim bo ta želja izpolnila, saj je gradbeni odbor dobro zastavil celo akcijo. Vsa soglasja občanov so podpisana, precej časa so iskali izvajalca del in končno so se odločili za Tegrad, ki je bil najboljši ponudnik. Z njim so že podpisali pogodbo in jim tudi nakazali predplačilo,' predvsem zato, da so si zagarantirali fiksno ceno.
Gradbeni odbor se pohvali z dobrim sodelovanjem s petete-jevci, še posebej z Marjanom Kopino, zato verjamejo, da bodo prihodnjo jesen tudi pri njih že zvonili telefoni.
Z izvajalcem so dogovorjeni, da bodo pričeli delati s 1. aprilom in jih končali 1. julija. Upajo, da bo izvajalec spoštoval ta terminski plan, ki je določen s pogodbo.
DECEMBER 1986
_-,
V Sinji gorici
si žele
Dom KS
Na zadnji seji Krajevne konference SZDL v Sinji gorici so si zastavili širok dnevni red. Ocenili so uspešnost dela organov krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, zastavili so si programska izhodišča za delo v prihodnjem letu in poskušali najti nekatere pereče kadrovske rešitve.
Slavko Petrič, predsednik krajevne konference SZDL meni, da so v njihovi krajevni skupnosti skušali delovati po najboljših močeh. Eden od problemov za še boljše delovanje krajevne samouprave pa je nedvomno dom krajevne skupnosti, ki si ga želijo že vrsto let. »Jeseni
Slavko Petrič
smo imeli tudi razgovor sp predstavniki občinske skupščine, kjer smo izpostavili nekatera vprašanja glede neustrezne samoupravne organiziranosti KS, govorili smo o delovanju družbenopolitičnih organizacij in društev, o kadrovskih težavah, ki zavirajo normalno delo v krajevni skupnosti, še posebej pa o problemih pri izgradnji doma krajevne skupnosti in drugih stvareh, ki so sestavni del našega vsakdanjika.«
Na programski seji KK SZDL se je na predlog predsednika KK formiralo novo predsedstvo, ki ga odslej sestavljajo predstavniki krajevne samouprave, družbeno političnih organizacij, obeh delegacij in gasilskega društva.
»Taka sestava predsedstva KK SZDL je nujna, če hočemo zagotoviti normalno delo SZDL. Eden od rezlogov za sestavo novega predsedstva je tudi ta, da se dosedanje predsedstvo, ki je bilo izvoljeno novembra 1985, razen treh članov ni aktivno udejstvovalo v delu SZDL!
PROGRAMSKA SEJA OK SZDL
Potreba po novi vsebini in metodah dela
Na letni programski seji občinske konference SZDL, ki je bila 18. decembra, so namenili veliko pozornosti nadaljnji krepitvi frontne vloge Socialistične zveze. Pri obravnavanju poročila so največ pozornosti namenili delovanju SZDL v krajevnih skupnostih, perečim problemom svojega okolja in delovanju organov in frontnih delov socialistične zveze. Se posebej pa so Izpostavljena vprašanja financiranja krajevnih skupnosti, varstva okolja, razvoj, utrjevanje in podružbljanje sistema SLO in DS ter delovanje mladinske organizacije.
Uvodno poročilo o letošnjem delu in programskih zasnovah za naprej je imel predsednik OK SZDL Jože Per-par, Janez Žnidaršič, podpredsednik Izvršnega sveta, pa je delegate seznanil z gibanjem gospodarstva v naši občini in s predlogom resolucije za prihodnje leto.
Ko so ocenjevali delo SZDL v preteklem letu in si zastavljali naloge za prihodnje leto, je predsednik Jože Per-par opozoril na nekatere pripombe, na katere moramo po njihovem mnenju letos biti še posebej pozorni. Med drugim je poudaril:
»Neprestano poudarjamo, da moramo v Socialistični zvezi ustvarjati vzdušje za dosledno uresničevanje programa gospodarske stabilizacije, odločnejši preokret na gospodarskem področju. Kot SZDL pa seveda nimamo neposrednih možnosti in sredstev, da bi to nalogo lahko konkretneje opredelili in se v vsakodnevni praksi zanjo tudi konkretno in neposredno borili. Čeprav ne moremo govoriti, da so gospodarske razmere v občini v posameznih OZD ali na posameznih področjih težke, vendarle ne moremo reči, da smo na konkretne razmere odločitev vplivali tudi v SZDL. Le-te so predvsem splet oziroma rezultat mnogih okoliščin, na katere niti delavci v združenem delu ne morejo bistveno vplivati. Za politično delo pa je seveda pomembna realna možnost vplivanja ljudi na tokove družbene reprodukcije. To pa je tudi realna podlaga za mobilizacijo ljudi in krepitev samoupravljanja. Zato bi morali naše programe aktivnosti v tem smislu zelo konkretno opredeliti — za kaj se bomo zavzemali v vsakem konkretnem okolju in,za kaj v širši družbenopolitični skupnosti.
Ob letošnjih volitvah smo se zavzemali, da bomo v SZDL (oz. sindikatu v OZD) prevzeli neposredno skrb in odgovornost za delovanje sleherne delegacije. Prve ocene, ki smo jih opravili ob nedavnih obiskih v KS, pa kažejo, da se nadaljuje praksa, da so delegacije še vedno v glavnem prepuščene svoji iznajdljivosti ali večjemu ali manjšemu prizadevanju vodij delegacij. V našem političnem sistemu ne moremo ustrezno delovati, če KS ne delujejo skladno s samoupravnimi organi, delegacijami in SZDL (DPO). Razgovori v KS so resda potrdili, da smo v posameznih okoljih preorganizirani, kar otežuje njihovo delo, da je problematično sodelovanje krajanov, seveda pa temu sledijo tudi težave pri izbiri kadrov za najodgovornejše funkcije. Še posebej bi se morali posvetiti vlogi Skupščine KS, ki ni ustrezna, saj se skupščine neredno sestajajo, pa je zato odločanje o pomembnih zadevah prepuščeno svetom KS. Ponekod SZDL tudi prevzame naloge svetov KS. SZDL je predvsem mesto za najrazličnejše pobude, za demokratično razpravo o konkretnih predlogih, mesto, kjer naj bi vsakdo našel možnosti za sodelovanje, hkrati pa tudi okvir za demokratično družbeno kontrolo. V zelo konkretnih akcijah moramo v navedenem smislu doseči višjo kvaliteto našega delovanja.
V SZDL delujejo delovni ljudje in občani neposredno ali pa preko DPO, pa tudi društev in raznih združenj občanov. Oba vidika delovanja SZDL sta med seboj povezana. To velja še posebej za SZDL, kjer pa so razmere zelo različne. Mislim, da bi morali zlasti tista društva, ki delujejo v okviru KS povezati, medtem ko naj se društva (združena), ki so organizirana na občinski ravni, povezujejo neposredno v OK SZDL. V tej zvezi bi želel opozoriti na nedelovanje ZSM kot politične organizacije, čeprav je mnogo mladih vključenih v najrazličnejše društvene dejavnosti, pa tudi v organe KS. To še posebej velja za vse tri KS na Vrhniki. Ob tem je seveda treba upoštevati, da so mladi vedno bolj kritični do vsega, kar se dogaja, da jim stare oblike dela ne ustrezajo. V kakršnihkoli novih oblikah dela (alternativna gibanja in podobno) bodo mladi ustvarjalno prispevali k reševanju nakopičenih problemov, bo v njihovem interesu, da bodo te svoje aktivnosti usklajevali tudi v SZDL.
Neupravičeno dolgo se dogovarjamo o sistemu financiranja KS. Če smo KS opredelili kot družbenoekonomski odnos, potem je seveda treba ta odnos tudi do kraja izpeljati. Čeprav je razporejanje ustvarjenega dohodka, zlasti tistega dela, ki ga delavec razporeja za OD in skupno porabo, samo njegova pravica, pa pri vseh dosedanjih razpravah nihče ni vprašal delavcev, če so pripravljeni del tega dohodka nameniti tudi za neposredne potrebe, ki jih zadovoljujejo v KS. Zahteve po ustrezni in čimprejšnji razrešitvi tega vprašanja v širši ljubljanski regiji se neprestano ponavlja na vseh sestankih in razgovorih v KS. Odločno pa smo jo zastavili tudi v MS SZDL ljubljanske regije. Zaostrene gospodarske razmere ne bi smele biti ovira za njihovo hitrejše reševanje solidarnosti in vzajemnosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva na območju ljubljanske zdravstvene regije.
Posebno vprašanje je delovanje SZDL oziroma vseh samoupravnih organov v KS na območju mesta Vrhnika. Sicer pa se povsod v mestnih okoljih rešujejo z manjšo odzivnostjo občanov pri urejanju najrazličnejših problemov in njihovega neposrednega okolja. Res pa je tudi, da je, ne glede na samoupravno organiziranost, veliko nalog skupnega pomena, ki jih je, ob nerešenem vprašanju financiranja KS in splošnem pomanjkanju sredstev oz. drugih virov, tudi težko reševati. To terja tudi več angažiranja občinskih organov, zlasti pri usklajevanju interesov. Temeljni cilj preobrazbe bivše KS Vrhnika je bil v večjem sodelovanju ljudi pri razreševanju problemov v njihovem življenjskem okolju. Tega cilja pa seveda ni mogoče doseči, če ni konkretnih akcij, za katere bodo ljudje zainteresirani. To nam dokazujejo vsi doslej izglasovani samoprispevki za reševanje vodooskbe v občini ter komunalnih in drugih problemov v posameznih KS (npr. v KS Dre- ■ nov grič — Lesno brdo in KS Blatna Brezovica). Ne glede na to, da moramo vse KS enakopravno obravnavati, pa se je po mojem mnenju v OK SZDL in v občinski skupščini treba posebej zavzemati za odločnejše reševanje nekaterih odprtih vprašanj v KS na območju mesta Vrhnika.
V zvezi z varstvom okolja in razvojno politiko se v zadnjem času vse bolj postavljajo v ospredje vprašanje prostorskih posegov, varstva voda, kmetijskih površin, gozdov in zraka, pa tudi vprašanje odlaganja odpadkov. Občinska skupščina, pred tem pa tudi predsedstvo OK SZDL, je v oktobru obravnavala posebno poročilo o stanju in varstvu okolja v naši občini. Ob koncu leta pa bo sprejela tudi nekatere sklepe. Že na predsedstvu OK SZDL smo ocenili, da gre za izredno pomembna vprašanja in naloge, ki bodo temeljito posegle v razvoj gospodarstva (npr. Fenolita) v naši občini, ob nespoštovanju ali pa prepočasnem reševanju nekaterih problemov (npr. kanalizacija, čistilna naprava), pa tudi na kvaliteto našega življenja. S sprejemom poročila in sklepov v občinski skupščini ne bomo končali naše aktivnosti, pač pa bi morali ob reševanju vseh drugih vprašanj v posameznih KS v ospredje postavljati prav ta vprašanja. Razmisliti bi kazalo, kako naj bi se še posebej organizirali za njihovo hitrejše in dosledno reševanje (društvo za varstvo okolja in podobno).
V letu 1986 so izredno ostro stopila v ospredje tudi nekatera vprašanja naše obrambe in samozaščitne usposobljenosti in pripravljenosti. To področje smo doslej vedno opredeljevali kot zaupno, dostopno samo nekaterim, medtem ko delovni ljudje in občani premalo poznajo svojo vlogo in naloge na tem področju. S kadrovskimi spremembami v upravnih organih seveda še nismo rešili vseh problemov. Poleg institucij, predvsem komitejev za SLO in DS kot zakonitih družbenih organov, je treba v KS in OZD širše zasnovati usposabljanje, preverjanje in sploh sodelovanje ljudi v obrambnih in samozaščitnih pripravah. Ob zanemarjanju in nekontinuiranem delovanju se bistveno zmanjšuje, kar so nam pokazale nekatere aktivnost v zadnjem času, pa tudi zavest in odnos do teh obveznosti. Zato bi kazalo temeljito razmisliti o ustreznosti sedanjega obrambnega usposabljanja prebivalstva in ga zamenjati z bolj neposrednimi oblikami. Te aktivnosti pa morajo biti tudi sestavni del aktivnosti SZDL v KS. Na zadnjih razgovorih v KS smo se teh vprašanj le mimogrede dotaknili.«
To razmišljanje pa je zaključil še z vprašanjem, kakšen naj bo aktivist SZDL v teh zapletenih gospodarskih inpo-litičnih razmerah, kajti ljudi je vedno težje usmerjati. »Človeka, ki je potisnjen v naslovljenca ukrepov državne moči, ni mogoče motivirati, nima pobude, včasih je celo apatičen. V takšnih razmerah je zelo težko izpeljati posamezne družbene akcije, ki naj bi bile tudi demokratično sprejete ter racionalne in učinkovito organizirane. Prav gotovo je, da v takšnih razmerah vztrajajo predvsem tisti, ki jim ni vseeno, kako bo jutri, za vse nas, ki ne opravljajo aktivističnih nalog zgolj zaradi svojih koristi. To velja tako za aktiviste v KS in OZD kot na občinski ravni. Materialnih nadomestil za to delo seveda ni. Zato pa jim je potrebno dati več moralne podpore, zlasti v obliki pogostejših neposrednih stikov in delovnih programov, na kar so opozarjali ob zadnjih pogovorih tudi v KS. To bo hkrati tudi bolj povezovalo aktiviste na obeh ravneh, seveda ob doslednem uresničevanju dogovorjenega. Kadri so vedno najpomembnejši del vsakega gibanja, kar potrjuje tudi tradicija OF oz. SZDL. Zato so odnosi do kadrov, kakor tudi notranji odnosi v SZDL, pomemben pogoj za uspešnost političnega delovanja in odzivnost ljudi.«
V razpravi je Slavko Česen opozoril, kako se obnašamo do urejanja okolja. Cedo Vuga je prisotne seznanil z gradnjo II. faze oskrbe z vodo, ki teče po terminskem planu. Jože Prvinšek je govoril o SLO in DS, Jože Kirn in Andrej Jerman-Blažič sta govorila o delovanju krajevnih konferenc SZDL in vključevanju čimveč krajanov v njihovo delo, predsednik občinske skupščine Herman Bole o tem, kako se bomo morali obnašati naprej, če želimo, da bomo v občini lahko izpeljali začrtane cilje.
Delegati so podprli programske usmeritve za prihodnje leto, v katerih je poudarjena potreba po novi vsebini in metodah dela v zaostrenih gospodarskih razmerah. Preletimo še nekatere konkretne naloge: stabilizacijska prizadevanja, prizadevanje za izboljšanje položaja kmetov, uresničevanje programa oskrbe z vodo, posebno skrb za zdravstvo ter reševanje problema financiranja dela in razvoja krajevnih skupnosti.
Na seji so delegati potrdili tudi člane Plenuma OF.
Jutranje spanje ali dober zaslužek?
Raznašalci vsako jutro dostavijo Delo v 40.000 slovenskih domov. Res je, da vstajajo zgodaj, vendar je njihov delavnik že mimo, ko se večina drugih šele odpravlja od doma. Tam ob sedmih ali osmih zjutrah, odvisno od števila izvodov, ki jih morajo raznositi, so že prosti. Lahko se posvetijo učenju, študiju, gospodinjstvu ali pa kar konjičku.
In če ste z Vrhnike, če ste za dober in hiter zaslužek in ste še zanj pripravljeni odreči jutranjemu spancu, se oglasite v podružnici Dela, Ljubljana, Titova 35.
Tako kot vsako leto je tudi letos OK ZKS podelil zahvale za dolgoletno prizadevno delo v Zvezi komunistov. Na slovesnosti v IUV jim je predsednik OK ZKS Janez Pečar izročil zahvale in čestital novim članom Zveze komunistov.
Samoprispevek v Blatni Brezovici
Kar 69,9 odstotka krajanov Blatne Brezovice je glasovalo ZA krajevni samoprispevek, s katerim si bodo uredili kanalizacijo, asfaltirali bodo še nekaj krajevnih poti ter obnovili in vzdrževali objekte, ki so last krajevne skupnosti.
Krajani, zaposleni v združenem delu, bodo prispevali 1,5 odstotka od osebnega dohodka, kmetje pa 5 odstotkov od katastrskega dohodka. S samoprispevkom bodo zbrali pretežni del investicije, ki bo po predračunu vredna 30 milijonov dinarjev.
Samoprispevek bo trajal od 1. januarja 1987 do 31. decembra 1992.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA KMETIJSKE ZADRUGE VRHNIKA
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
1. mesarja predelovalca — 3 delavce
pogoj: šola za mesarja-predelovalca ali osnovna šola in najmanj leto delovnih izkušenj
2. mesarja prodajalca v trgovini Dragomer
pogoj: šola za mesarja prodajalca ali osnovna šola in najmanj leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok
3. prodajalca v trgovini z repro- in gradbenim materialom pogoj: šola za prodajalce
4. skladiščnega delavca v trgovini z repro- in gradbenim materialom
pogoj: osnovna šola, izpit za voznika viličarja in odslužen vojaški rok
5. prodajalke v samopostrežni trgovini v Dragomerju in na Vrhniki
pogoj: šola za prodajalce
6. pomoč pri kuhanju in strežba v Mlečni restavraciji pogoj: gostinska šola in leto delovnih izkušenj
Za opravljanje vseh del in nalog je določeno dvomesečno poskusno delo.
Interesenti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Kmetijska zadruga Vrhnika, Cankarjev trg 5, 61360 Vrhnika.
.J
DECEMBER 1986
NAŠ ČASOPIS
3
Ocene filmov
SKUPNI
	M. Golia RTV	M. Zajec RTV	M. Lindič Karati	M. Grčar Pavliha	M. Košir ZKO	J. Marinšek Vesna	PROGRAMSKI SVET
NAJSTNICE							2 (komaj sogl.)
OCTOPUSSY	X	X	X	X	XX	X	3 (soglaša)
POŠTAR ZVONI VEDNO DVAKRAT	XX	XXX	XXX	XX	XXX	XXX	
1984	XXX	XXXX	XXXX	xxxx	XX	XXXX	5 (zelo pripora.)
BRAZIL	XXXX	xxxx	XXXX	xxxx	XXX	XXXX	4 (priporoča)
COTTON CLUB	XX	XXX	XXX		X	X	4 (priporoča)
SHEENA — KRALJICA DŽUNGLE			XX	X		XX	3 (soglaša)
OGNJENE KOČIJE	X	XX	XXX	XXX		XX	
ODISEJA V VESOLJU 2010	XX	X	XXX	XX	X	X	3 (soglaša)
HOJA V SENCI	XX		XX		X	XX	
MISTER BOO			X		XX		
MOONRAKER	X	X	X		XX	XX	
NEVARNOST V ZRAKU	XXX		XX	XX		XXX	4 (priporoča)
POLJUBI ME ZA SLOVO _; _							
PROFESORJI SO PONORELI			X				
Spored vrhniškega kina v januarju 1987
13. 1. torek ob 19.00 — POŠTAR ZVONI VEDNO DVAKRAT — ameriški barvni. Režija: Bob Rafelson.
V gl. vi.: Jack Nicholson, Jessica Lange, John Colicos.
REPRIZA MESECA (tik pred iztekom licence) nam predstavlja že četrto ekranizacijo znanega »črnega romana« — kriminalke Jamesa M. Cainea, prevedenega tudi v slovenščino. Zgodba je postavljena v čas ekonomske krize 1934, predstavi pa nam najprej brezposelnega, a privlačnega moškega, ki se zaposli pri zapitem podeželskem mehaniku, poročenem z lepo, mlado ženo. Stari zapitež ne vidi, da ga žena vara, kmalu pa postane mladima resna ovira za skupne načrte. Skušata se ga znebiti, čeprav z zločinom... Film je nabit z erotiko in zelo verno sledi tonu literarne predloge. Film so Evropi najprej predstavili na Cannskem festivalu 1981, seveda je bil tudi na FESTU 1982.
15.1. četrtek ob 20.00,17.1. sobota ob 17.00,18.1. nedelja ob 20.00 — NAJSTNICE — ameriški barvni. Režija: Allan Matter.
V gl. vi.: Sarrah Jessica Park, Lee Montgomerv. Skupina deklet bi rada nastopila na TV tekmovanju plesnih
parov. V preliminarnem izboru nekatere uspejo, nekatere pa ne. Ena od najboljših je vzgojena v zelo patriarhalni, puritanski družini. Kljub temu se odloči za tekmovanje. Nepomembna zgodbica je predvsem pretveza za vrsto uspelih glasbenih točk.
17.1. sobota ob 20.00,18. 1. nedelja ob 17.00,19.1. ponedeljek 19.00—OCTOPUSS Y — angleški barvni CS. Režija: John Glenn.
V gl. vi.: Roger Moore, Maud Adams, Louis Jourdan, Kristina Wayborn, Kabir Bedi.
Nova serija pustolovščin znamenitega filmskega tajnega agenta 007 — JAMESA BONDA — tokrat predvsem v Indiji, kjer mu lepa Octopussv nastavlja takšne in drugačne pasti, da bi ga odvrnila od preiskave in resnice...
20. 1. torek ob 19.00 — 1984 -- angleški barvni. Režija: Michael Redford.
V gl. vi.: Richard Burton, John Hurt, Suzanna Hamilton, Cvrli Cusack, Gregor Fischer.
V totalltaristični družbi prihodnosti VVinston Smith (John Hurt), mali uradnik v »ministrstvu resnice«, »popravlja« dokumente v skladu s trenutno politično prakso. Je le na videz zvest podanik države: skrivaj piše dnevnik (kar je prepovedano) in se druži z disidenti. Ko »oblast« odkrije njegovo »nezvestobo«, ga trdo primejo in zlomijo. VVinston se popolnoma odpove individualnosti in se v celoti pokori absolutni moči partije. Njegovo nadaljnje življenje poteka v znamenju ljubezni do Velikega brata...
Film po enem najprovokativnejših literarnih mojstrovin Georgea Orvvella s pomočjo izvrstnih igralcev (zadnja Burto-nova vloga pred smrtjo) in glasbe popularnega nasambla Eu-ritmics na svojski način dočara Orvvellovo vizijo. Roman je še vedno prepovedan v Sovjetski zvezi, čeprav je pisatelj nastavil ogledalo družbi prihodnosti. Sovjetska družba se je verjetno v tej viziji prepoznala...
21. 1. četrtek ob 20.00, 23. 1. sobota ob 17.00 — BRAZIL — angleški barvni CS. Režija: Terry Gillian.
V gl. vi.: Jonathan Pryce, Robert de Niro, Michael Palin, Kim Greist, lan Holm, K. Helmond.
BERLIN 85, FEST 86. Film je prav tako kot 1984 tragična vizija prihodnosti, ki do skrajnosti zbirokratizirana ne priznava posameznika in njegovih potreb. Tudi tu je mali uradnik v ministrstvu za informacije v glavni vlogi. Bolj kot zbiranje podatkov ga zanima sanjarjenje o lepšem, polnejšem življenju.
Za BRAZIL je značilen oster, izrazito črn humor in hiter ritem — z veliko simbolike in asociacij, z mnogimi »kafkov-skiml« elementi.
24.1. sobota ob 20.00,25.1. nedelja ob 17.00 — COTTON CLUB — ameriški barvni. Režija: Francis Ford Coppola.
V gl. vi.: Richard Gere, Gregorv Hines, Diana Lane, Lo-nette McKee, Bob Hoskins, James Remar.
Film je zanimiva kombinacija kriminalke in glasbeno-ple-snega filma. Čeprav delno sega tudi globlje, ostaja predvsem paša za oči. Zelo dobro je rekonstruiran Harlem na višku svoje slave. Zgodba se odvija v času gospodarske krize na začetku tridesetih let, vse pa se vrti okoli »BOMBAŽNEGA KLUBA«, lokala z živo muziko in ugledno publiko, ki mu daje pečat gangsterski lastnik, ugleden »mafijaš«...
25. 1. nedelja ob 20.00, 26. 1. ponedeljek 19.00, 27. 1. torek ob 17.00 — SHEENA, KRALJICA DŽUNGLE — ameriški barvni. Režija: John Guillermin.
V gl. vi.: Tanya Roberts, Ted Wass, Donovan Scott. Scenarij za SHEENO je narejen po istoimenskem ameriškem stripu In film ohranja skorajda otroško naivnost, neposrednost svoje predloge: dialogi so preprosti, takšno je tudi sporočilo zgodbe: moralno neokrnjeni Zambulijci, na čelu s Sheeno premagajo zlega Ohvanija, predstavnika korumpirane družbe. John Guillermin je ustvaril predvsem spektakel, za kar se je že prej izkazal (PEKLENSKA STOLPNICA, KING KONG, MOŠT PRI REMAGENU, SHAFT V AFRIKI itd). Gre torej za nekakšno žensko varianto Tarzana.
26. 1. ponedeljek ob 17.00, 27. 1. torek ob 19.00 — OGNJENE KOČIJE — angleški barvni. Režija: Hugh Hudson.
V gl. vi.: Ben Corss, lan Charleson, Cherill Campbel. Film o dveh velikih športnikih, ki se pripravljata na olimpijske Igre 1924. leta. Ker sta različne vere, prihaja do dodatnih težav in medsebojnega rivalstva. OSCAR za najboljši neameriški film leta v Ameriki, (repriza)
29.1. četrtek ob 20.00, 31.1. sobota ob 17.00 — HOJA V SENCI — francoski barvni CS. Režija: Michel Blanc.
V gl. vi.: Michel Blanc, Gerard Lanvin, Sophie Douez. Dva prijatelja Imata dovolj potepuškega življenja. Rada bi stalno zaposlitev, kar pa je težko, če o tem raje več govorita kot storita. Film nima prav trdne zgodbe. Bolj nam približa oba protagonista in nujno prebijanje skozi življenje. Film je imel v Franciji velikanski uspeh, prejel je več »Cezarjev« in bil kandidat za oskarja.
29. 1. četrtek ob 17.00, 30. 1. petek ob 17.00 — MISTER BOO — hongkongški barvni CS. Režija: Michael Hul.
V gl. vi.: M. Hui, Samuel Hui, Richard Ng.
Zabavna kriminalka o dveh nerodnih detektivih, ki sta zaradi svoje nerodnosti precej neuspešna, saj padata iz nevšečnosti v nevšečnost, dokler na koncu čisto slučajno rešita zapleteno situacijo in pomagata zajeti nevarno tolpo. V svoji zvrsti prav zabaven in nadvse dinamičen, (repriza)
31.1. sobota ob 20.00,1.2. nedelja ob 17.00,1.2. nedelja ob 20.00, 2. 2. ponedeljek 19.00 — 2010 — ODISEJA V VESOLJU — ameriški barvni CS. Režija: Peter Hvams.
V gl. vi.: Roy Sheider, John Llthgovv, Hellen Mirren, Keir Dullea.
Gre za nadaljevanje Kubrickove ODISEJE V VESOLJU 2001, prav tako je posnet po romanu Arthurja Clarka. Hyams sam priznava, da nima Kubrickovega intelekta, zato tudi njegov film ni primerljiv s tistim izpred osemanjstih let. Režiserje hotel posneti le akcijski film s precejšnjim dodatkom sentimentalnosti. BERLIN 85, FEST 86.
2. 2. ponedeljek ob 17,00, 3. 2. torek ob 17.00 — MOONRAKER — angleški barvni. Režija: Lewis Gilbert.
V gl. vi.: Roger Moor, Lois Chiles, Michel Londsdale.
Tokratni James Bond je že skoraj prava znanstvena fantastika, ki trka na vrata sedanjosti, saj »vojna zvezd« nikakor nI več samo utopija. Bond mora namreč razvozljati skrivnost za časa poskusnega poleta izginulega shutlea. Po celi vrsti pustolovščin v zelo eksotičnih krajih našega planeta (kot v vseh Bondih doslej) pride do končnega obračuna kar v veselju, (repriza)
4. 2. torek ob 19.00,7.2. sobota ob 20.00 — NEVARNOST V ZRAKU — francoski barvni. Režija: Michel Heville.
V gl. vi.: Chrlstophe Malavoy, Nicole Garcia, Michel Piccoli, Anemone, Richard Bohringer.
2 cezarja 86: režija, montaža (nominiran v 7 kategorijah). S strani francoske kritike proglašen za najboljši francoski film leta 1985. Preveva ga atmosfera perverzne erotike, srhljivo-sti in globoke negotovosti.
6. 2. četrtek ob 17.00, 7. 2. petek ob 17.00 — VARNOST ZAGOTOVLJENA — hongkongški barvni. Režija: Michael Hui.
V gl. vi.: bratje Hui.
Nekakšno nadaljevanje Mistra Booja nam spet predstavlja satirično komedijo, ki prikazuje šolo za varnostnike in vrsto dogodivščin, ki se jim pri šolanju in ob delu zgodijo... (repriza)
5. 2. četrtek ob 20.00, nedelja ob 17.00 — POLJUBI ME ZA SLOVO — ameriški barvni. Režija: Robert Mulligan.
V gl. vil: Sally Field, James Caan, Jeff Bridges. Situaciijska komedija o mladi vdovi, ki ima slabo vest. Po
moževi smrti se namreč pripravlja na poroko z mladim arheologom ...
7.2. sobota ob 17.00, 8. 2. nedelja ob 20.00,9. 2. ponedeljek ob 19.00 — PROFESORJI SO PONORELI — ameriški barvni CS. Režija: Arthur Hiller.
V gl. vi.: Nick Nolte, Jo Beth VVilliams, Judd Hirsch, Ralph Maccahio, Alan Garfield, Les Grant,
Šola, kjer uči Alex, ni prav ugledna. Starši enega od nekdanjih učencev jo namreč tožijo, ker je njihov sin maturiral, a ostal nepismen. Alex je bil včasih odličen pedagog. Iz njegovih razredov so praviloma prihajali bodoči strokovnjaki —tudi lepa advokatka, ki zastopa starše nepismenega dijaka
10. 2. torek ob 19.00, 14. 2. sobota ob 20.00 — OBJEMI ME STRASTNO — ameriški barvni. Režija: Larry Pierce.
V gl. vi.: Rick Springfield, Patty Hansen.
Rick Springfield ni le dober ročk popevkar, ampak tudi odlično igra tako rekoč samega sebe, torej v vlogi pevca, ki se zaljubi v lepo psihologinjo. Ta ljubezen utegne ogroziti ble-stečo kariero, toda fant po hudih notranjih krizah in sporih ter nesporazumih vendarle dobi in obdrži svojo življenjsko sopotnico. Cela vrsta Rickovih glasbenih uspešnic sijajno ilustrira nekoliko romantično, melodramsko zgodbo.
12.2. četrtek ob 20.00,14.2. sobota ob 17.00,15.2. nedelja ob 20.00 — GREMLINI —ameriški barvni CS. Režija: Joe Dante.
V gl. vi.: Zach Galligan, Phoebe Cates, Hoyt Axton, Polly Hollyday, Frances Lee McCain, Dick Miller.
Izumitelj Rang kupi sinu ljubko živalco — mogwaja. Opozorjen je bil, da ne sme priti v stik z vodo, niti ne sme biti hranjen po polnoči. Mož pa ne obvlada situacije in svojega otroka in ljubka živalca namnoži kup malih pošasti — gre-mlinov... Producent filma je Spielberg ir. lik male živalce vzbuja podobne občutke kot E. T. Sicer pa je v filmu prisotna otroška naivnost pa tudi atmosfera grozljivke, zlasti, v dogajanju tik pred prvim nastopom gremlinov in takoj po njem.
Smrtnik v salonu IUV
Zelo stara zgodba pripoveduje o grškem slikarju, ki je tako realistično narisal grozd, da so priletele ptice in ga začele kljuvati. Naj bo res ali ne, zgodba nam pripoveduje o vedno prisotni želji človeka po likovnem ustvarjanju in popolnosti ustvarjanja.
Prisotnost likovnega izražanja
je v slehernem človeku, kar lepo vidimo v delih otrok v vrtcih in v osnovnih šolah. Škoda, da se kasneje ta sproščena likovna govorica pri večjem delu ljudi izgubi.
Tako se posveti delu na likovnem področju le majhno število ljudi. Del njih so tisti, ki se likovni
umetnosti posvetijo poklicno, slikarji, kiparji, arhitekti, oblikovalci, likovni pedagogi in še kdo. In drugi del tisti, ki so kljub popolnoma različnemu poklicnemu delu v sebi zadržali željo, nagnjenje in voljo za likovno izražanje in ustvarjanje. Pričujoča razstava Marjana Smrtnika nam slednje potrjuje. Razstavljene slike so poln odraz lepega in plodnega ljubiteljskega slikarstva. L. NOVINŠEK
MARJAN SMRTNIK je bil rojen 5. aprila 1939 na Vrhniki, kjer je tudi končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Že v osnovni šoli je učitelj Anton Pirnat odkril njegov talent in skušal je spodbudno vplivati nanj.
Ko pa je Marjan Smrtnik zaključeval osnovno šolo, si je zaželel oditi v strojniški poklic. S tem se je pojavila dilema: strojništvo ali likovna dejavnost? To, drugo, so mu ljudje v pogovorih odsvetovali —premalo perspektivna in preveč svobodnjaška da je. Tako se je mladi Marjan odločil za poklic kovinarja in opustil misli na likovno izpolnjevanje. Samo včasih je segel po svinčniku ali čopiču in še takrat bolj iz potrebe po lastnem zadovoljstvu.
Leta 1980 pa je v delovni organizaciji, kjer je zaposlen, spoznal sodelavca, ki se ukvarja s slikarstvom. Kmalu so ju odkrili kulturni delavci v delovni organi-
zaciji in organizirali njuno prvo skupinsko razstavo, ki je bila v ljubljanski Toplarni. Ta razstava je za Marjana Smrtnika pomenila pot, ki ga je pripeljala v likovno sekcijo Vide Pregarc.
Skupinske razstave s to sekcijo so Marjana Smrtnika opo-
gumile, da se je odločil tudi za predstavitev svojega dela na Vrhniki. Slike na tej razstavi so plod 25-letnega dela — dela za lastno zadovoljstvo, kot pravi slikar sam. Predstavlja pa se nam s pokrajinami, ki so vedno zbujale v njem najgloblja doživetja.
NOVOSTI
V CANKARJEVI
KNJIŽNICI
Strokovna literatura
Andlovič, P.: Sladka kuhinja Arhitekt Jože Plečnik 1872—1457 Avsenak, B.: Nove sanjske bukvice Boljka. J..: Živali
Boštjančič-Turk, V.: Nove poti k sodobni angleščini
Brejc, M.: Priročnik za poslovne sekretarje
Bučar, F.: Resničnost in utvara
Engelhard, D,: Predelava in oblaganje tal
Frith, S.: Zvočni učinki
Furlan, J .: Živeti z astmo
Gostiša, L.: Arhitekt Jože Plečnik
Herman. S.: Prva pomoč
Inkret, A.: Drama in gledališče
Kos, J.: Razsvetljenstvo
Kralj, L.: Ekspresionizem
Levstek, P.: Kuharstvo
Likar. P.: Utrip znanosti
Ljubezen v slovenski narodni pesmi
Marcon, E.; Živali
McNally, R.: Illustrated Atlas of the World
Mihelčič, M.: Ciljna področja organiziranega delovanja
Motoh, M.: Kuharica
Mušič, M.: Jože Plečnik
Nemesszegby. L.: Črna Jelša v Prekmurju
Petsto sobnih rastlin
Prekmurje
Psihiatrija
Raj trna jer. D.: Tek na smučeh Robnik-Filipič, P.: Nič lažjega od kuhanja Schindler. I.: Kuhanje za alergike Seliškar, A.: Travniške rastline na Slovenskem Shingo. S.: Nova japonska proizvodna filozofija Skupni slovenski kulturni prostor Šircelj, M.: Josip Ribičič 40 let SFRJ
Utvić, V.: Velike in male bolezni človeštva Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja Zdravstveni vodnik za družino Zgodovina marksizma
Žitnik. J.: Strukturirano programiranje v basicu LEPOSLOVJE Mladinsko:
Grafenauer, N.: Abeceda na polju in v gozdu Gregorc, P.: Uganke premetenke Grimm. J.: Žabji kralj Horvat. J.: Waitapu
Kivinen, K.: Rojstni dan pikapolonice Pike Malenšek, M.: Počitnice v Bayangi Mate, M.: Zmajčkov rojstni dan Maurer. N.: Televizijski otroci Penjin, D.I Kanarček v klobuku Pregl, S.: Zgodba o knjigi Puškin, A. S.: Pravljica o carju Sultanu Snoj, J.: Zarika iz zarje
Za odrasle:
Bajt, D.: Zapisi na robovih Frančič, F.: Ne Gradnik, A.: Zbrano delo Ingolič, A.: Zgodilo se je Jančar, D.: Triptih o Trubarju Pangerc, B.: Šum vode Glinščice ■ Peršak, T.: Ljubljanske novele Škrinjar, P.: Sence nad Razpokom Šporhar, L.: Tudi jaz vidim Župančič, O.: Zbrano delo
Prevodi:
Austen, J.: Prevzetnost in pristranost
Broch, H.: Vergilova smrt
Collins, J.: Hollywoodčanke
Cvetic, N.: Čemerna
Fast, H.: Druga generacija
Greene. G.: Tretji človek
James, H.: Ambasadorji
Jonas, J.: Krivda Line Besenboch
Lambert, D.: Zlati ekspres
Leskov, N. S.: Soborjani
Mann, T.: Doktor Faustus
Mc Cullers, C: Ura brez kazalcev
Scott, P.: Dragulj v kroni
Sheldon, S.: Diamantna dinastija
Signoret, S.: Zbogom, Volodja
Stryon, W.: Lezi v temo
Taylor, D.: Črni labod
Troy, U.: Vrata v nebeško kraljestvo
Pesmi:
Avsenik, V.: Pesmi skladb Vilka in Slavka Avsenik
Bitenc, B.: Kri
But, A.: Živim, ker ljubim
Cardenal, E.: Psalmi
Kodrič, Z.: Biti oven v hudih časih
Namestnik, B .: Dvoplamenka
Pregarc: A.: Duh po apnencu
Slana, M.: Podobice iz zemlje
Stres, V.: Zrcalo
Šalamun, T.: Ljubljanska pomlad Weiss, P. Ljubkosti
Zaje, Z.: Živali, obrabljene besede, semena in stvari
Stevan Korica
Jakob Dobrovoljc
Mllomir Lilić
Marinko Jurković
Slobodan Srećković
Nikola Bobić
Ob 45-letnici JLA je Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo za najboljšo med združenimi sestavi kopenske vojske proglasil vojašnico Ivan Cankar z Vrhnike.
To priznanje je ta enota dobila prvič. Pripadniki enote pa se ob tem sprašujejo: Kateri so elementi, ki so ob izbiranju enot nagnili tehnico na njeno stran? Kaj je tisto, kar je pritegnilo glavno inšpekcijo ljudske obrambe?
Odgovore je treba poiskati v samem načinu izbiranja najboljših enot. Najprej poiščejo najboljšo v armadnem območju, ki jo nato predlagajo Zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo za najboljšo v JLA. Glavna inšpekcija preverja pripravljenost enote za opravljanje določenih nalog. S pogledom,v vse elemente aktivnosti — planski dokumenti, pregled izvežbanih enot, ocena moralnopolitič-nega stanja, kulturno zabavne aktivnosti, šport in rekreacija, sodelovanje z okolico, zeleni plan — dobi enota določeno število točk, ki so merilo vrednosti enot.
BOJNO USPOSABLJANJE
To je element, ki mu v tej enoti posvečajo precej pozornosti: bogatijo vsebine pri pouku, iščejo nove didaktične rešitve, ki bogatijo znanje in veščine, pomembna jim je osebnost posameznika, ki osvaja znanja. Sodobna učna pomagala humanizirajo učni proces, ob tem pa prihranijo precejšnja materialna sredstva. Pomemben element v prenosu osvoje-
družbenopolitičnimi organizacijami in skupnosti, z delovnimi organizacijami, s šolami in , drugimi potrjuje pripravljenost ljudi in pripadnikov JLA, da s skupnimi silami gradijo prihodnost. Letos so npr. pripadniki enote Rifata Šehoviča sodelovali pri izgradnji vodovodne mreže v naši občini in v občini Litija. Veliko pomoč enoti pa je nudila SO Vrhnika pri odpravljanju škode, ki je nastala pri neurju 23. avgusta. Za to bo SO Vrhnika dobila posebno priznanje poveljstva Ljubljanskega armad-nega območja.
KULTURA, ŠPORT, REKREACIJA
V vojašnici Ivan Cankar posvečajo posebno pozornost tudi zadovoljevanju kulturnih potreb vojakov, starešin in oseb, ki delajo v JLA. K amaterskemu kulturnemu delu še zlasti želijo pritegniti mlade, ki se do prihoda v JLA s tem niso ukvarjali. Na tem področju je še posebno prisotno negovanje revolucionarnih tradicij NOB in socialistične revolucije s kvizi Tito — partija — revolucija, prireditvami, stenčasi, razglasnimi postajami, internim glasilom čelična—jeklena pest, s sodelovanjem z mladimi izven vojašnice, z nastopi s sorodnimi skupinami, ob jubilejih se razvija občutek za negovanje tradicionalnih vrednot naše kulture. Ob tem pa se osvajajo nova, pozitivna gibanja v kulturi, ki lahko samo bogatijo potrebo po kulturnem ustvarjanju.
O športnikih iz enote Rifata Šehoviča nam
Mladi med pripadniki JLA
nih znanj na bojna sredstva je poligonski pouk. Znanje iz kabinetov je treba pokazati tudi v praksi — taktičnih nalogah, organizaciji na terenu, v streljanju... Prav tu je enota Rifata Šehoviča dosegla dobre rezultate, kar je potrdila tudi glavno inšpekcija ljudske obrambe.
Drug pomemben element je pripravljenost bojne in nebojne tehnike. To dosegajo z uaja-njem nove in sodobne tehnike, pregledi in popravili bojnih in nebojnih vozil. Prav tu je ta enota že vrsto let med najboljšimi v JLA. Ob utrjevanju bojne pripravljenosti pa ne pozabljajo na varčevanje, s tem pa prispevajo k ekonomski stabilizaciji.
Ob vsem tem ne moremo pozabiti na idej-nopolitično enotnost celotnega sestava in vsakega posameznika. Vse starešine so člani ZKJ, letos pa je bilo po končanem tečaju marksističnega izobraževanja nad 50 mladih sprejetih v ZKJ. Dobro razvito sodelovanje z
ni treba izgubljati besed. Njihovi rezultati so znani Sloveniji, sežejo pa tudi preko njenih meja. Strelci so v vrhu v Ljubljanskem armadnem območju, balinarji so letos najboljši v LAO, dobre rezultate pa dosegajo tudi šahisti, rokometaši, košarkarji, atleti, plavalci, mnogoboja. Te rezultate dosegajo mladi ljudje, vojaki in starešine, ki niso člani vrhunskih športnih ekip. Zanje je nastop na takih tekmovanjih le svojevrstna rekreacija.
Ob koncu te kratke predstavitve najboljše enote v JLA pa še tole: Znan rek »Težko je priti na vrh — a še teže tam ostati« je za enoto Rifata Šehoviča poseben izziv. Proglasitev za najboljšo je svojevrstna obveza, da s še boljšimi rezultati potrdi visoko vrednost, da obrdži dobro ime tudi v naslednjih letih. Za ta kolektiv je to obveznost i n čast, da so po svoje prispevali k ustvarjanju tako visokega ugleda.
Čestitke mladih
V Domu JLA na Vrhniki je bila prireditev, na kateri so predstavniki najmlajših SR Slovenije ob dnevu JLA čestitali komandantu Ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovniku Svetozaru Višnjiću in njegovim sodelavcem, sekretarju za ljudsko obrambo Janku Ku šarju in komandantu najboljše enote zruženih sestav kopenske vojske starešini Rifatu Šehoviću.
Ob tej priliki je general Višnjič podelil tradicionalna priz nanja najboljšim šolam za dobre rezultate in uspehe, dosežene v sodelovanju z enotami JLA iz Ljubljanskega armad nega območja, v obrambnih pripravah v svojih akcijah in za rezultate dosežene na tekmovanju Tito — partija — revolu cija.
Najboljša ekipa: starešina Vzelr Hajdarević, razvodnik Nikola Maskalj, voznik Dragic Babić, Ivica Sterlecki
Mllorad Borćić
Tomislav Peček
Aleksander Červek, vojak Milčo Poposki
Darko Cerovec, ml. vodnik
dnjo plaketo JLA je dobila OŠ France Pešeren iz Kra-alo plaketo OŠ Ivan Cankar iz Vrhnike, priznanja Re-kega sekretariata za ljudsko obrambo SR Slovenije dobile OŠ Savo Hladnik iz Sevnice, OŠ Podčetrtek, nje in Srednja šola Edvarda Kardelja iz Slovenj Grad-menu Društva prijateljev mladine se je za priznanja in zahvalila Silva Kanonik iz Slovenj Gradca, dstavniki mladih iz nagrajenih šol so bili tudi gostje Rifata Šehoviča, kjer so videli oborožitev in opremo, Jte in učna pomagala, srečali pa so se tudi z vojaki iz >te.
M. A.
Elmir Mehmedlčević
Prireditev v Cankarjevem domu
V polni dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je bila svečana prireditev, na kateri so proslavili 45-let-nlco JLA. V programu, ki so ga skupaj pripravili vojaki in starešine vojašnic Ivan Cankar in Ignac Voljč-Fric, je nastopil tudi Pihalni orkester, Dekliški pevski zbor z Vrhnike in učenke Srednje šole usmerjenega izobraževanja iz Idrije. Prikazan je bil del iz bogate folklorne tradicije naše dežele, videli smo uspelo rit-, mično točko, slišali borbene In rodoljubne pesmi, recital, nastopili pa so tudi najmlajši naše občine.
M. A.
Marko Bojkovski
Ivka Grosl
Pa ne Matic
Šesto tekmovanje oboroženih sil vrhniškega garnizona
V počastitev dneva JLA so tudi letos pripadniki oboroženih sil vrhniškega garnizona obeležili ta dan na športnih poljih. Cel december so tekla tekmovanja v petih športnih disciplinah: streljanju, šahu, kegljanju, namiznem tenisu in odbojki. Tekmovanje je vodila ZTKO Vrhnika, pokrovitelj pa je bil OK za SLO in DS.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
STRELJANJE:" Ekipno
1. OŠTO Vrhnika    943 krogov
2. VP 5312 Vrhnika 900 krogov
3. OŠTO Logatec   752 krogov
4. PM LOGATEC    752 krogov
5. VP 1267 Vrhnika 598 krogov
6. PM Vrhnika       571 krogov
Posamezno		3.	PM Logatec
Pištola		4.	VP 5312
1. Vidaković		5.	VP 1267
Vaso VP5312	164	6.	PM Vrhnika
2. Gutnik			
Franc ZRVS	160	Posamezno	
3. Grom		1.	VeberT.
Matija      OŠTO Vrh.	160	2.	Petavs R.
Avtomatska puška		3.	Stare S.
1. Košir Miro OŠTO Vrh.	206		
2. Ignatovič		ODBOJKA:	
Stojan VP5312	187	1.	OŠTO Vrhnika
3. Božič		2.	VP 5312
Darko      ZRVS Vrh.	149	3.	P M Logatec
Polavtomatska		4.	VP 1267
1. Volk Milan V P 5312	157	5.	OŠTO Logatec
2. Kržič		6.	PM Vrhnika
Gabrijel    OŠTO Vrh.	155		
3. Lampreht		NAMIZNI TENIS:	
Bojan       PM Vrhnika	154	1.	OSTO Logatec
		2.	VP 5312
ŠAH:		3.	P M Logatec
Ekipno		4.	OŠTO Vrhnika
1. OŠTO Vrhnika 1612 kegljev		5.	VP 1267
2. OŠTO Logatec 1551 kegljev		6.	PM Vrhnika
1476 kegljev 1473 kegljev 1262 kegljev 551 kegljev
424 kegljev 418 kegljev 403 kegljev
Borovniška krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin je ob prazniku JLA bogatejša za prapor. Na svečani seji, ki je bila v prostorih osnovne šole dr. Ivan Korošec, kjer so se zbrali poleg članov ZRVS tudi krajani, je predsednik občinske organizacije ZRVS Franc Grom razvil prapor in ga izročil predsedniku krajevne organizacije Petru Palčiču. Slovensostni govornik na tej svečanosti, ki so jo popestrili še učenci glasbene šole, mešani pevski zbor Svobode in učenci osnovne šole je bil predsednik komiteja za SLO in DS v Borovnici Andrej Ocepek. Na tej svečanosti je prejel Zvezno priznanje — zlato značko ZRVS Jugoslavije domačin Jože Hro-vatin.
Priznanja ZRVS za leto 1986
Zvezno priznanje — zlata značka ZRVS Jugoslavije
Jože Hrovatin, roj. leta 1940, Dol 11, Borovnica.
Jože Hrovatin je prejel to priznanje za vestno izvrševanje vseh zadolžitev v okviru KO
Republiško priznanje — znak ZRVS Slovenije
Vojteh VVinterleitner, roj. leta 1949, Rožna pot 12, Dragomer.
Vojteh VVinterleitner se je takoj po služenju vojaškega roka vključil v organizacijo ZRVS in v njej aktivno in prizadevno sodeloval. Še posebej je bil aktiven v KO Dragomer—Lukovica in tako v obdobju 1982—1984 izvoljen za tajnika in nato v obdobju 1984—1986 za predsednika KO.
V tem obdobju je opravljal stalne ali občasne naloge tudi na OK ZRVS.
Občinsko priznanje ZRVS pa so prejeli i
Tomo Bratić, Vrhnika Janez Ofentavšek, Borovnica Đuro Čukelj, Borovnica Peter Volk, Borovnica Peter Palčič, Borovnica Jože Gorišek, Dragomer Anton Vidmar, Dragomer
Jože Hrovatin
ZRVS Borovnica, za prizadevno delo in sodelovanje pri povezovanju sorodnih organizacij v okviru SLO in DS.
Že vrsto let ustvarjalno dela v organizaciji ZRVS in s tem uresničuje vlogo organizacije v družbi, krepitve SLO in DS.
Ob dnevu JLA so prejeli priznanje tudi pripadniki enot TO. Komandant OŠTO Jože Molk izroča priznanje Ladu Horvatu.
DECEMBER 1986
NAŠ ČASOPlf
Zaključek športnega leta
Na tradicionalnem srečanju, letos je bilo že sedmič, so se zbrali športniki Iz naše občine. To srečanje, ki sta ga zelo vzorno organizirala Občinski sindikalni svet in Zveza tele-snokulturnlh organizacij, je bilo prisrčno, obisk pa izreden. Športniki so to tradicionalno srečanje že »vzeli« za svoj praznik, saj na njem naredijo nekakšno bilanco dosežkov na tele-snokulturnem področju. Podeljene so bile Blovdkove značke prizadevnim teklesnokulturnim delavcem in društvom, Trim priznanja ter pokali in medalje najboljšim na letošnjih občinskih sindikalnih športnih igrah.
Na srečanju je predsednik Telesnokulturne skupnosti Marjan Možina v nagovoru med drugim poudaril:
Razvojne možnosti za množično telesno kulturo in za razvoj vrhunskega športa so se v zadnjih sedmih letih močno povečale, saj je bilo v občini Vrhnika zgrajenih nekaj objektov, namenjenih telesni kulturi in to predvsem mladini. Kljub določenim težavam objekti na Vrhniki, Dragomerju in Borovnici, namenjeni šolam, omogočajo, da mladi hitreje in bolje napredujejo. Po drugi strani pa ne moremo pozabiti, da so krajani v posameznih krajevnih skupnostih
vložili ogromno dela in prostovoljnih ur in zgradili ustrezna igrišča za množično rekreativno dejavnost. Tu bi konkretno omenil prostovoljno delo krajanov v Dragomerju — vlagali so preko 1500 ur letno v gradnjo teniških igrišč, balinišča in objektov. Tudi teniška sekcija na Vrhniki je s prizadevnim delom uspela zgraditi dve igrišči. Uspehov v smislu vlaganja lastnega dela je še več in jih ne bi več omenjal.
Ko že omenjamo uspehe, ne moremo kaj, da ne bi omenili vrhunskih rezultatov, ki so jih dosegli naši tekmovalci v regijskem, republiškem in celo državnem merilu. Tu mislim predvsem na šahiste, atlete in smučarje. V šahu imamo slovenskega prvaka med člani, med atletinjami slovensko pionirsko prvakinjo v dvoranskih prvenstvih v skoku v daljino in teku na 100 m in se bi lahko naštevali.
Za vse te dosežke in prizadevnost v telesni kulturi v naši občini pa moramo biti hvaležni ljudem, ki jih srečujemo vsak dan skupaj z mladimi — to so telesnokulturni delavci, ki so s svojim pridnim in požrtvovalnim delom ostali zvesti telesni kulturi v hotenju nuditi več in bolje mladim.«
Sekretarka občinskega sindikalnega sveta podeljuje kolajno najboljšemu kegljaču
Sindikalne športne igre
skupna razvrstitev: moški — ženske ekipa moški ženske skupaj
Predsednik ZTKO Jože Prvinšek je izročil Trim priznanja
SKUPNA RAZVRSTITEV MOŠKI:
nog,   bal,   tenis   str.    koš,   keglj. SKUPNO
UO SO VRHNIKA 16
15
10
10
64
IUV
— 11
10
13
14
15
63
1. IUV
63
39
102
LIKO
— 19
16
49
2. UO SO VRHNIKA
64
25
89
AVTOMONTAŽA
14 —
11
39
3. LIKO
49
21
70
fenolit
11
35
4. iskra
■+-
25
15
40
DROGA-ŽITO
33
5. AVTOMONTAŽA
39
39
ISKRA
— 8
25
6. FENOLIT
35
35
P. MILICE
20
— 20
7. DROGA-ŽITO
33
33
KOMUNALNO P.
12
18
8. p. MILICE
20
20
VP 1267
18
— 18
9. KOMUNALNO p.
18
nzd vrhnika —
— 12
17
10. VP 1267
18
18
OŠ. IVAN C.
11. NZD VRHNIKA
17
12. O.Š. ivan C.
17 8
Trim priznanja
ZLATA:
i. anka kovač, 2. slavko šalamun, 3. ljubica šalamun, 4. cvetka berginc, 5. go-razd berginc, 6. gregor berginc,7.alojzberginc,8. srečko kenk, 9. maja kenk,
ii. janez gabrovšek, 12. aljoša grom, 13. matej grom, 14. miha grom ■
SREBRNA:
1. julka šalamun, 2. nataša kenk, 3. alenka grom, 4. nana vogrinc, 5. meta grom, 6. franci petkovšek, 7. mira grom, 8. klemen petkovšek, 9. anka grom, 10. ksenija caserman, 11. franc caserman, 12. jože justin, 13. Majda caserman, 14. andrej caserman
BRONASTA:
1. srečko šalamun, 2. francka šalamun, 3. boštjan pirc, 4. jožica kenk, 5. polona pivk, 6. jana kenk, 7. iva pečar, 8. tanja petkov-šek.9. mojca kenk, 10. nataša justin, 11, '. refka kovač, 12. ivanka gabrovšek, 13. ramo sagrković, 14. sašo videnović, 15. damir sagrković, 16. nuša semič, 17. anica justin, 18. boža grom 19. marjan grom, 20. stanka velkavrh, 21. su-sman jakob, 22. matej mele,, 23. bogdan grom, 24. mojca mele, 25. andraž velkavrh, 26. blaž belkavrh, 27. franci susman, 28. peter petkovšek, 29. tine suha-dolnik, 30. franc lenaršič
Priznanja ZTKO
ŠD POVŽ t
za izpeljavo treh akcij: i — Tek po Ulovki
— Občinsko prvenstvo v smučarskih tekih
— Tek z rolkami na Ulovko ŠD PARTIZAN VRHNIKA
za prostovoljno delo pri izgradnji dveh teniških igrišč ŠD DREN
za ureditev športnega parka ter izgradnjo teniškega igrišča NK BOROVNICA
za prostovoljno delo pri otvoritvi nogometnega igrišča ter izpeljavo trim lige v malem nogometu.
Dobitniki letošnjih Bloudkovih priznanj — izročil jim jih je predsednik TTKS Marjan Možina (manjka Andrej Krašovec)
BLOUDKOVE ZNAČKE — 1986
bronasta: ŠPORTNO DRUŠTVO DRAGOMER—LUKOVICA za desetletno prizadevno delo pri organizaciji telesnokulturnih aktivnosti in gradnji telesnokulturnih objektov v lastni krajevni skupnosti.
JOŽE KUHAR, član Smučarskega kluba Vrhnika in Kluba letalcev Vrhnika za več kot desetletno aktivno delo v padalskem športu in sodelovanje pri organizaciji smučarskih tekmovanj in tekmovanj v avto-moto športu.
srebrna: ANDREJ OCEPEK za več kot dvajsetletno delo pri organizaciji telesnokulturnega življenja v krajevni skupnosti Borovnica in v občini Vrhnika.
ANDREJ KRAŠOVEC za več kot desetletje doseganja kvalitetnih športnih dosežkov in več kot desetletje opravljanja pomembnih funkcij v telesnokulturnih organizacijah in telesnokulturni skupnosti.
zlata: TINE JURJEVČIČ, ki je bil v prvih desetih letih delovanja navdušen smučarski skakalec z lepimi uvrstitvami v državnem merilu, kasneje pa organizator tekem v klasičnih disciplinah. Zadnjih dvajset let je sodeloval pri oblikovanju smučarskih tekmovanj zlasti pa v sodniškem zboru pri Smučarskem društvu Vrhnika.
ŠAHOVSKE VESTI
Justin zanesljiv zmagovalec
V novembru je Šahovsko društvo Vrhnika v Domu JLA organiziralo svoje društveno? venstvo.Tega seje udeležilo 12 najboljših šahistov, imetnikov prvih in višjih šahovskih k tegorij.
Ta trenutek so ostale neodigrane tri partije. Vendar je kljub temu že sedaj znano, da prvak ŠD Vrhnike za leto 1986 postal Matjaž Justin (zbral je 8 točk in pol od 10 možnil Za ostala mesta pa se potegujejo Darko Antonijevič, Miloševič, Arčon, Čačič, Mik« Kariž, Koščak, Jereb, Bolha, Skulj in Ivanuša.
Letošnjega državnega prvenstva za posameznike bi se moral kot slovenski prvak udeležiti tudi Leon Gostiša. Ta pa je sodelovanje odpovedal. Prav je, da vsaj nakažemo vzroke odločitve, ki verjetno pomeni še eno veliko neizkoriščeno priložnost za razvoj mladih talentov.
Prvič: potrebna bi bila daljša odsotnost na delovnem mestu. Izostati bi bilo potrebno kar mesec in pol (če bi Gostiša preskočil prvo oviro v poltlnalu). Kdo naj bi zagotovil in pokril odsotnost?
Drugi razlog posega v razmerja med delovnimi obveznostmi, poklicno potjo in profesionalizacijo. Zaenkrat so zgledi nevzpodbudni, kajti tudi v profesionalnem šahu, razen v svetovnem vrhu, se režejo tanke rezine, s katerimi se ne da zagotoviti prihodnosti. Opustitev službe na račun šaha bi bil velik nesmisel.
Tretji razlog, zaradi katerega bi moral kdo vsaj malo zardeti, je v neurejenem statusu vrhunskega športnika. Takšen status je Gostiši (podobno tudi Justinu In Čačiču) uradno priznan. Od statusa pa nima prav ničesar. Ali morda kdo drugI kasira na njegov račun?
Tretji razlog je v prekrivanju termina polfinalnega tekmovanja s terminom lige na Bledu. Brez Gostiše bi bilo moštvo Vrhnike precej oslabljeno in ogroženo. Kako je mogoče, da pride do prekrivanja dveh tako pomembnih tekmovanp
Skratka veliko problemov in tudi neurejenih stvari.
Odločitev o odpovedi so kasneje posnemali še drugi šahisti iz SRS, ki so jih kot rezervo Gostiši povabili na prvenstvo. Letošnje državno prvenstvo je torej minilo brez slovenskega zastopstva (velja za člansko konkurenco).
Kmalu znani novi imeni prvokategornikov
V zaključni fazi je prvokategorniški turnir, ki ga je nedavno tega organiziralo Šahovs društvo Vrhnika. Na turnirju je sodelovalo 10 šahistov iz občine.
Dva prvouvrščena bosta pridobila prvo kategorijo. Prvo mesto je oddano, osvojil ga Karajkovič. Za drugo mesto se še potegujeta Trček in Mlinar. Oba sta že odigrala vse pt tije in imata enako število točk. O njuni razvrstitvi bo odločila partija med Vošpernikom', Anastasovim.
• V prihodnji številki več o razpletu.
Hitropotezni turnir za januar
Po krajšem premoru bo 11. januarja na Vrhniki v Domu JLA nov hitropotezni turi Pričetek bo ob 9. uri. Vabljeni vsi ljubitelji šahal
Uspešen nastop borovniških šahistov v II. slovenski ligi
Pomlajena ekipa ŠD Borovnica je nastopila na kvalifikacijskem turnirju za vstop v I. s* vensko šahovsko ligo, ki je bil od 7. do 8. novembra 1986 na Bledu in od 28. novembra' 1. decembra 1986 v Radovljici.
Na tem turnirju je nastopilo 11 ekip.
Uvrstitev ekipe v zlato sredino predstavlja lep uspeh in nadaljnjo spodbudo za raz' šaha v Borovnici, kjer ima kraljevska igra že bogato in dolgoletno tradicijo.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da so v ekipi v glavnem nastopili doma vzgojeni šahisti j čelu z Simonom Jeričem in Telbanom, ki sta ekipi prinesla tudi največ točk in zaradi dob rezultatov dosegla tudi višjo šahovsko kategorijo. Jerič je postal mojstrski kandidat, T ban pa prvokategornik.
V ekipi so nastopili še: Andrej Smrekar, Emil Kovše, Ismet lljič, Janez Zupane, Ni Šivic, Jože Prvinšek, Peter Anastastov in Branka Guderič.
s
Brane in Tone sta tista, ob katerih raste borovniški rod skakalcev
Sedaj na sneg
Letos so naši mladi skakalci trenirali na plastičnih skakalnicah v Logatcu in v Ljubljani, kjer so dobro napredovali in na tekmah dosegali lepe rezultate. Udeleževali so se predvsem regijskih tekem, ki štejejo za pokal Elektrotehne. Ker želimo fantom omogočiti trening tudi doma, smo septembra začeli graditi 15 m skakalnico pod dolinskim mostom, ki je še v delu in na katero nameravamo položiti tudi plastično prevleko. Pomoči pri gradnji skakalnice ni bilo, predvsem smo več pričakovali od staršev mladih skakalcev, tako da smo morali trenerji pošteno zavihati rokave. Zanemariti smo morali tudi trening z otroki, tako pri skakanju kot tudi v telovadnici. Ali bo v prihodnosti drugače? Namreč, skakalnico je treba še dograditi, na njej bo po smučarskem koledarju februarja tudi tekmovanje, spomladi pa bomo prenovili zaletišče 35 m skakalnice, kar smo načrtovali že za letos, vendar je zaradi že omenjenih vzrokov vse splavalo po vodi. Še enkrat, upam, da ne zaman, pozivamo ljubitelje skokov in starše, da se udeležujejo delovnih akcij, ki so vsako nedeljo od 8.00 ure zjutraj do 12.00.
Strelski kotiček
Rezultati občinske lige v streljanju s serijsko zračno puško po štirih kolih:
EKIPNO:
1. OŠTO Vrhnika 4     8 2031
2. Dragomer II
3. ŠD Bevke 4 Dragomer I.
5. Postaja milice
6. SD Vrhnika
7. Kovinarska
8. IUV I.
9. Mantova
10. IUV II.
11. LIKO Vrhnika
POSAMEZNO:
1. Gradišar
2. Kržič
3. Oblak
4. Skodlar
4      6 2005 4      6 1950 4      6 1484—1 (povprečje za I. kolo) 3     4 1475—1
5. Jesenovec	667
6. B. Podlipec	659
7. M. Podlipec	659
8. A. Sumina	658
9. Grom	654
10. Trček	632
11. J. Gutnik	608 (l^
12. Šulek	571
13. Rudolf	539
14. Lampreht	526—'
15. Slabe	524
961 —1 1738 1581
899—1 1390 1378—1
696 681 680 675
Gutnik F. —1, Božič —1, Sumina1 —1. Korez —1, Nagode, Vrbančić, sj kovec —1, Šinigoj —2, Alič —2, De1' —2, Rus —2, Susman —2, J. Gutnik 1 KO) —2, Sajovic —2, Drašler —2, ZV, —2, Merlak —2, Bračun —3, Stupica -* Urh —3. Pušnik —3, Butko —3, Topolo^ —3, Mele —3, Jeremič —3, Komar Ogrin —3, Banko —3.
(—1, —2, —3 število tekem)
LarnP'8
AŠ ČASOPIS
DECEMBER 1986
7
Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS 3M I), 40. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti ter I 3. in 14. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika za obdobje I 986—1990 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika na svoji seji dne 24. 12. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika za obdobje 1986—1990 v letu 1987
I.
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika, bodo v letu 1987 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika naslednja namenska sredstva:
1. Za potrebe solidarnosti
po stopnji 1,65 % na BOD nepovratno iz dohodka za stanovanjsko gradnjo,
— po stopnji 0,10% nepovratno iz dohodka za subvencioniranje stanarin,
— po stopnji 0,30 % na BOD nepovratno iz dohodka za prenovo solidarnostnih stanovanj in stanovanj, s katerimi razpolaga SSS,
— po stopnji 0,135 % na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti v republiki.
Skupaj 2,185% na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti.
2. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu
— po stopnji 0,5 % na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti v občini,
— po stopnji 0,20 % na BOD za republiško vzajemnost,
— po stopnji 2,695 % na BOD za lastne potrebe v TOZD in DS,
— po stopnji 0,6 % na BOD za opremljanje stavbnih zemljišč (s sredstvi razpolaga sklad stavbnih zemljišč).
Skupno 3,815 % na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini in republiki.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Andrej Grampovčan, 1. r.
UGOTOVITVENI SKLEP
o ceni kvadratnega metra stanovanjske površine kot osnove za dodeljevanje stanovanjskih posojil v letu 1987
V skladu z 19. členom Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SRS je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika na svoji seji dne 24. 12. 1986 sprejela ugotovitveni sklep o ceni kvadratnega metra stanovanjske površine, ki se uporablja kot osnova za dodeljevanje stanovanjskih posojil v občini Vrhnika v letu 1987, ki je:
gradbena cena
stroški komunalne opreme
skupno
170.000 din 40.000 din
210.000 din
Vrhnika, december 1986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Andrej Grampovčan, 1. r.
Temeljno sodišče v Ljubljani objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. Za skupne službe
tajnika Temeljnega sodišča v Ljubljani, za nedoločen čas Pogoji:
Vil. zahtevnostna stopnja (pravna fakulteta s pravosodnim izpitom), 3 leta delovnih izkušenj
Osebni dohodek 235.000 din; 3-mesečno poskusno delo; Referenta za obračunavanje osebnih dohodkov, za določen čas Pogoji: V. zahtevnostna stopnja (program srednjega izobraževanja ekonomske smeri) 2 leti delovnih izkušenj
Osebni dohodek 145.500 din; 2-mesečno poskusno delo
2. Za enoto v Ljubljani
S strojepisk-zapisnikaric za nedoločen čas in 5 strojepisk-zapisnikaric za določen čas
Pogoji: V. zahtevnostna stopnja (program srednjega izobraževanja administrativne smeri) 6 mesecev delovnih izkušenj. 2-mesečno poskusno delo. Osebni dohodek 12971(10 din
TEMELJNO SODIŠČE V LJUBLJANI — ENOTA NA VRHNIKI
OBJAVLJA
PROSTO DELOVNO MESTO SNAŽILKE
DELOVNO RAZMERJE SKLENEMO ZA NEDOLOČEN ČAS IN S POLNIM DELOVNIM ČASOM.
PONUDBE S KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM POŠLJITE NA NASLOV: KOMISIJA ZA DELOVNO RAZMERJE TEMEUNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI. VRHNIKA, CANKARJEV TRG 8. V ROKU 15 DNI.
Pregled dejavnosti alpinističnega odseka planinskega društva Vrhnika v letu 1986
V svetu se v alpinizmu neprestano zvišujejo meje zmožnosti človeka. Tako človek že premaguje višino 9.000 m brez dodatnega kisika, dosežena je deseta stopnja v prostem plezanju. Z dodatnimi treningi, novo opremo in boljšo fizično pripravljenostjo pa se zmogljivost alpinistov in prostih plezalcev nenehno povečuje". Tako tudi Jugoslovani po rezultatih sodimo v sam svetovni vrh. Nekaj letošnjih rezultatov je zelo odjeknilo v svetu. Najprej je slovenska alpinistična odprava v Patagoniji (J. Amerika) preplezala 1200 m visoko V steno Cerro Torreja. To je bila prva prvenstvena smer v tej mogočni granitni gori, ki ni potekala po razih. Posnet je bil tudi film o celotni odpravi, ki je sodeloval na raznih festivalih športnih in turističnih filmov. Snemalec je bil Matjaž Fistravec. Za ta uspeh je slovenska odprava dobila zlato Bloudkovo plaketo. Tudi Planinsko društvo Vrhnika je povabilo člana te odprave Pavleta Kozjeka, ki nam je z diapozitivi prikazal celoten potek podviga. Apinistu Tomu Česnu je prvemu na svetu uspelo preplezati tri zadnje probleme Alp (Matterhorn, Grandes Jurases, Eiger) solo v eni zimi. Le-ta je tudi med ogledom za odpravo na K2 leta 1985 splezal prvenstveno smer do višine 8.000. Popoln uspeh pa je dosegla slovenska meddiuštvena odprava Karakorum 1986, ki je osvojila 8047 m visok Broad Peak (12 članov, prvajugoslovanka nad 8.000 m) ter Gašerburn 11, 8035m (4 člani).
Tudi v našem alpinističnem odseku nismo lenarili. 16. članov je do 17.12. 86 opravilo 228 plezalnih vzponov (lansko leto 211), na člana povprečno 14 smeri, od tega 3 smeri VIII stopnje — vse tri Srečko Likar — 40 smeri VII. stopnje, 71 srn ori VI. stopnje, 51. smeri V. stopnje, 24 smeri IV. in 6 smeri 111. stopnje. Opravili smo tudi 14 turnih spustov, 8 pristopov (vrhovi nad 2000 m) ter splezali 10 zaledenelih slapov. Splezali smo 55.000m ali povprečno 340 višinskih m na člana. Plezali smo v glavnem v domačih gorah. Pozimi smo plezali slapove, turno smučali, spomladi smo obiskali Črni Kal, Osp
in Paklenico, poleti pa smo plezali v Kamniških in Julijskih Alpah. 5 članov je obiskalo tudi Centralne Alpe (Francija), vendar je slabo vreme (sneg) onemogočilo plezalne vzpone. 2 člana pa sta bila v čssr (Pra-hovske skaly) in v peščencih splezala nekaj smeri.
Med treningom v Črnem kalu
V letošnjem letu se je kakovost plezalnih vzponov v našem odseku bistveno povišala, dosegali smo VII. in VIII. stopnjo, o čemer smo lansko leto lahko samo sanjali.
Nekaj najpomembnejših vzponov:
— smer Santana; Paklenica VIII-
— Albatros; Paklenica VII+
— Forma viva; Paklenica VII-
— Kramar-Močnik; Vežica VII
— Lahova; Vežica VII+
— Amazonka; Osp VII-— Italijanska; Osp VII-
— Hard rain; Osp VII
— Zajeda; Site VI
— Ashenbrener; Travnik VI A2
— Trikot; Dolgi hrbet V1
— Čopov steber; Triglav VI
Tekst in fotografija: JANEZ ROŽMANEC
Turistično društvo Vrhnika
DAJE OSNUTEK PROGRAMA ZA LETO 1987 V JAVNO RAZPRAVO VSE PRIPOMBE BOMO SPREJEMALI DO 31. 1. 1987 NA NASLOV TD VRHNIKA, CANKARJEV TRG ŠTEV. 4.
ŽELIMO VSEM OBČANOM, ZLASTI ČLANOM DRUŠTVA, SREČNO NOVO LETO 1987.
TURIZEM SMO Ml VSI!
UO TD VRHNIKA
OSNUTEK
PROGRAM TURISTIČNEGA DRUŠTVA VRHNIKA ZA LETO 1987
Opis programske naloge
Skupaj program-za leto 1987 DIN
PREDVIDENI VIRI PO NOSILCIH FINANCIRANJA
ostanek od 1986
KS VRH.
turistična taksa
najemnine
izredni prihodki
OBČANI
A/1.
2. 3.
Koča »Star maln« — adaptacija Koča »Star maln« — vzdrževanje »Star maln« oporni zid bazena Urejevanje parkov po naravni škodi
— Močilnik
— Cankarjev gaj na Troj.
— »Star maln«
Popravila razglednega stolpa na Planini Markacijske table Popravilo vodnjaka — Butanjeva Urejevanje kraja_
300.000 200.000 500.000
100.000 50.000 50.000 50.000 50.000 20.000
200.000
300.000
20.000
250.000
100.000 50.000 50.000 30.000
200.000 250.000
50.000 20.000
200.000
SKUPAJ:
1.520.000
320.000
70.000
480.000
450.000
200.000
8/1. Funkcioniranje društva
— poslovni prostor
— ogrevanje
— elektrika
— pisarniške potrebščine — — ostala režija_
50.000 30.000 20.000 5.000 75.000
50.000 30.000 20.000 5.000 75.000
SKUPAJ:
180.000
180 000
A, B SKUPAJ:
1.700.000
320.000
250 000
480.000
450.000
200.000
PREDVIDENI PRIHODKI V letu 1987.
1. Ostanek od leta 1986.
2. Turistična taksa za leto 1987 3 Najemnine za leto 1987
4. Izredni prihodki v letu 1987 .A Občani v delu _
320.000 250.000 480.000 450.000 200.000
SKUPAJ:
1.706 000
hika, 15. 12. 1986.
UPRAVNI ODBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA VRHNIKA
ZAHVALA Ob izgubi mame, stare mame, babice
Marije Podlipec
roj. Gregorka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Nadalje se zahvaljujemo KS Ligojna in vsem družbenopolitičnim organizacijam terena, hvala govornikoma tov. Cvetki Terčič, sekretarki ZK, in predsedniku KS tov. Pavlu Trčku za poslovilne besede.
Vsi njeni
ZAHVALA
I0. aprila 1986 je v 90. letu starosti dokončala življenjsko pot naša draga nepozabna mama, babica, prababica
Marija Leve,
roj. Košir
po domače Ceglarjeva iz Verda
Sedaj se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo spremili na zadnjo pot. Zahvala vsem sorodnikom, znancem in nekdanjim sosedom iz Verda za izrečeno sožalje, za poklonjeno cvetje ob boleči izgubi, dobre in blage besede, ko ste se v življenju srečevali z njo.
Posebej se zahvaljujemo pogrebcem — sosedom iz Verda, predsedniku gasilcev Zirovniku za prevoz pogreba in g. dekanu za lepo cerkveno slovo.
Vsem sorodnikom in znancem, ki jih nismo obvestili o smrti naše mame, pa se ob tej priložnosti opravičujemo.
V imenu njene družine hči Marija Hodnik
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame
Ane Šubic
rojene Knapič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, jo pospremili na zadnji poti in darovali cvetje.
Prisrčna hvala vsem kolektivom za darovano cvetje, krajevni skupnosti Verd za poslovilne besede ter Društvu upokojencev. Posebej se zahvaljujemo dr. Dunji Peršič za vso skrb in nego ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
Ob smrti moje drage tete
Cilke Kunstelj
se za vso pomoč in podporo v času njene bolezni najtopleje zahvaljujem vsem dobrim sosedom, sorodnikom, osebju Doma upokojencev, g. dekanu za opravljen obred ter pevki in organistu.
Nečakinja Pavla z otroki
ZAHVALA Ob boleči izgubi sina, brata, svaka in strica
Draga ŠViglja
se zahvaljujemo za vsa ustno in pisno izražena sožalja ter za darovano lepo cvetje. Najlepša zahvala vsem sosedom iz Butanjeve za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem delovne organizacije IUV Vrhnika in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred.
Vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Enkrat bodo tukaj postavili BARJANCA in BAR-JANicn
Lepo je, če
sem zapisala pred časom, danes lahko napišem LEPO JE BILO in to 24. 11. 1986 v gostišču Močilnik.
Upravni odbor Društvaupoko-jencev Vrhnika nam je pripravil program praznovanja ob Dnevu republike, tako da smo tudi mi, upokojeni počastili rojstni dan naše lepe nove domovine Jugoslavije, v kateri kljub temu, da včasih malo»pogodrnjamo«, kar lepo v miru živimo.
Praznovanje se je nato spremenilo v prijeten klepet. Veliko smo si imeli povedati tako do dosedanjem delu, ki je bilo zelo aktivno, in o delu v prihodnjem letu. Upravni odbor društva si je pri-
zadeval za dobro počutje svoj članic in članov.
Po bolj resnem pogovoru | smo se kar lepo naplesali in želeli, da bi se še večkrat taKol srečevali, se spoznavali ter pciji govarjali. Nekateri so predlagaU da bi se srečali tudi za Novo let) oziroma na silvestrovanju. Mct(! goče bo Upravni odbor zbral to. liko moči in poskušal to organizt rati? ia
Na koncu pa bi Upravnem1 odboru društva predlagala, da In-svoj UO povečal po številu, siui so nekateri mlajši upokojeni d zelo prizadevni in pomagajo oc boru.
LEPO JE BILO!!!
Špel'
Obvestilo
ZTKO Vrhnika vabi k sodelovanju mlade športne delavce, ki so pripravljeni voditi skupino rekreativcev, se izobraževati na seminarjih za voditelje smučanja, plavanja, splošne rekreacije, da se zglasijo na ZTKO Vrhnika, Tržaška 9, telefon 751-484.
Hkrati pozivamo vse voditelje smučanja in plavanja, da pokličejo na ZTKO, če so pripravljeni sodelovati v zimski šoli v naravi, ki bo predvidoma od 19.1. do 23.1.1987, ali v letni šoli v naravi, ki bo v Valovinah pri Puli predvidoma od 10. 6. do 20. 6. 1987.
ZTKO Vrhnika
Smučarski tečaji
ZTKO Vrhnika bo skupaj z ŠD Vrhnika ter ostalimi društvi po K. S. organizirala med počitnicami
TEČAJE SMUČANJA
za otroke od 7. do 15. leta starosti in za odrasle.
Tečaja bosta potekala od 26. 1. 1987 do 31. 1. 1987 in sicer za otroke in odrasle od 7.00 ure do 15.00 ure ter popoldanski tečaj za odrasle od 13.00 do 17.00 ure.
Cena za otroke bo približno 12.000 din za odrasle pa 20.000 dinarjev. V ceni je vračunan prevoz, karta za vlečnico in topli obrok s čajem. Voditelje plača ZTKO Vrhnika
Prevoz bo organiziran tudi v KS, kjer bo prijavljenih več kot 10 tečajnikov. V slučaju slabega vremena bo tečaj od 2. 2. do 7. 2. 1987.
Vse informacije dobite na ZTKO Vrhnika, Tržaška 9, Vrhnika, tel. 751-484.
Novoletna nagradna križanka
Prva nagrada 1500 din, druga nagrada 1000 din, tretja nagrada 500 din.
Rešitve pošljite na uredništvo, Cankarjev trg 8, do 15. januarja 1987.
pip
Prekmurska kuhinja v Močilniku
Sredi januarja bodo v gostišču v Močilniku    Postregli vas bodo skupaj z gosti iz hotela spet pripravili »Teden prekmurske kuhi-    Diana s prekmurskimi specialitetami. nJe<<- Pridite, ne bo vam žal!
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrh-, nika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida -Curk, Milorad Borčič, Jakob Su- '< sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), .Ivan Žitko teh- • nični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, 'Vrhnika — Številka žiro računa: [50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravi-' ca, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informa-: cije v IS SRS na podlagi 7. točke pi.oga odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-318-72) je Naš ča-ien prometnega
Popotovanje nakupovalne košarice
Čepim na vrhu kupa svojih tovarišic. Prijetno se počutim v dobro založeni trgovini, ko se razgledujem po urejenih policah. Moram priznati, da sem kar malce ponosna in nečimrna ob misli, kaj vse bodo položili vame ob nakupu.
Pristopi dekle in me vzame v svoje negovane roke. Nohti so dolgi, lepo rdeče lakirani. Roka me nese od police do police in vame polaga različne stvari: skruh, sadje, meso. Pri polici s kozmetiko se ustaviva za dlje časa. Poškilim navzgor. Obraz dekleta je negovan prav tako kot roke. Ravno prav na-pudran obraz, lepo oblikovane obrvi, veke nadahnjene rahlo zelenkasto, ustnice našminkane. Dekle pa zna! Pa čista je tudi, me spreleti, ko vame položi poleg kozmetike tudi toaletno milo.
Vrsta pri blagajni je dolga. In tu se zgodi: dekle me položi na umazana tla. Ne, saj to je pomota! Tako urejeno dekle mora vedeti, da so tla v trgovini polna nesnage. Da bi prav ona naredila to zanikrnost! Žal je res! Dekle me poriva z nogo počasi proti blagajni. S svojim dnom postrgam po tleh vso umazanijo. Voham mačje iztrebke, ki jih je nekdo s svojimi podplati zanesel v trgovino. Moj desni vogal je naletel na umetno gnojilo, ki ga je otreselkmet s svojih čevljev in ko me noga porine naprej, zavoham motorno olje. Še in še bi lahko naštevala, pa ne morem, mi postane slabo, če samo pomislim na vso to nesnago, ki jo ljudje nosijo na svojih podplatih, jaz pa sem jo postrgala z dnom.
Ko me pri blagajni izpraznijo, me blagajničarka položi na kup mojih sotr-pink, kjer se moje, do kraja umazano dno, lepo usede v notranjost druge ko: šarice. V tisto notranjost, kamor bo naslednji kupec položil svojo malico.
Dober tek!
FRANČIŠKA CELARC
tc ki
p
n ir
ri č
d c b
2 JV
r
2
> -
(D
(0 N CC
o) JZ
"c "E 0) P
VL-fV)^.   Pttnsito   Cc^cU^ ttsfa^Č^ n~h>^t*^>yf
^<k^< , U-eJ^.S-    /cu^u    <X^f ^-r
1
14*. C <-
r
i' «^or-c^e    cTe H*.£
/
C d