ARHIVI XXIV (2001), št. 2
O delu arhivov in zborovanjih
169
Mednarodnem muzejskem svetu (ICOM). Kanadčani,
ti so med vodilnimi tudi v arhivistiki, predstavljajo na Internetu virtualni muzej (http://www.vi rtualmuseum. ca/English/index flash.html). Za arhiviste je zagotovo zanimivo, da med seboj povezujejo podatke iz relacijskih baz in dokumente v XML formatu. V slovenski praksi bi to lahko pomenilo, da bi zbirkam podatkov, ki so nastali na Armidi ali InfoArhu, dodajali elektronske dokumente.
Elmar Mittler iz Spodnjesaške državne in univerzitetne knjižnice v Göttingenu je predstavil zgodovino razvoja omenjene knjižnice in digitalizacijo Guten-bergove biblije (httpj//www.gutenbergdigital.de/gudi/ start.htm) ter njihov novejši projekt MetaForm ('http://www2.sub_.uni-goettingen.de/metaform/). Posebno je poudaril pomembnost povezav z gradivom, sorodnim tako po tematiki kot tudi po izvoru. Pri tem je mislil na povezave, kot so na primer sorodne vsebine arhivskega gradiva in knjig, ki obravnavajo isto temo, ali pa so celo nastale na podlagi le-tega.
Zadnja predavateljica na tečaju je bila Anne van Camp, predstavnica Research Libraries Group (RLG) (http://www.rlg.org/rlg.html). RGL združuje univerze, neodvisne raziskovalne knjižnice, muzeje, arhive, zgodovinska društva in sorodne organizacije, z namenom približanja informacij uporabniku. Anne van Camp je predvsem želela spodbuditi udeležence seminarja, da bi objavili vsa pomagala, ki o nekem gradivu obstajajo. Po njenih podatkih je namreč kar 60 odstotkov vseh arhivskih fondov nedostopnih zaradi pomanjkanja pomagal.
V premislek ponujam nekatere misli in ugotovitve, kot so se izoblikovale na seminarju, še posebno pri delu v delavnicah:
-■ Na Internetu dostopna pomagala so namenjena predvsem obiskovalcem arhivov, ne pa njihovim strokovnim delavcem, zato naj bodo ponujeni le tisti podatki, ki obiskovalce zanimajo in ne vsi možni elementi popisa. Internetna stran pa naj bo do uporabnika prijazna in naj mu omogoča čim lažje delo (Horsman), ■ ■ Le z rednim izvajanjem anket o svojih uslugah je mogoče dobiti informacije o pravilni usmerjenosti svoje predstavitve in dela (Yung).
■	Uporaba standardov pri popisovanju omogoča boljšo preglednost in povezljivost popisov in arhivov v mreže z večjo količino podatkov (van Camp).
■	Poenotenje do neke mere omogoča večjo preglednost in boljšo dostopnost (projekt VanEyck). Izjemno pomembne so povezave, linki (Veltman, Thaller, Mittler ...).
- Arhivsko gradivo je javno dobro, zato je potrebno dobiti politično podporo in javna sredstva ter na ta način omogočiti prost dostop (Thaller).
Za arhiv je najceneje, če si sam kupi opremo in izobražuje svoje ljudi, ki so sposobni opravljati delo, v hiši sami. Odvisnost od zunanjih izvajalcev je dolgoročno zelo draga (Thaller). Naj ob koncu opozorim še na to, da sem se seminarja udeležil kot arhivist in ne kot informatik, zato bi bil spekter informacij, ki bi jih na seminarju pre-
stregel informatik, zagotovo drugačen in za arhivsko
stroko prav tako zanimiv.
Jože Škofljanec
Demokratična opozicija Slovenije - ob deseti obletnici osamosvojitve Slovenije (mednarodni znanstveni simpozij), Maribor, 22.-23. november 2001
Organizatorji mednarodnega znanstvenega simpozija o demokratični opoziciji Slovenije, ki je v počastitev desete obletnice oblikovanja samostojne slovenske države potekal v Mariboru, so bili: oddelka za zgodovino Pedagoške fakultete v Mariboru in Filozofske fakultete v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani in Zveza zgodovinskih društev Slovenije.
Na izjemno zanimivem in razburljivem posvetu so referenti, večinoma mlajši slovenski zgodovinarji, predstavili splošne razmere na Slovenskem v osemdesetih letih, nastanek in razvoj posameznih strank, delovanje Demosa v parlamentu, njegovo vlado in opozicijo, odnos predsedstva, kulturnikov in vodstva Katoliške cerkve v Sloveniji do Demosa, opaznost Demosa v medijih in njegovo odmevnost v tujini.
Zaradi kratke časovne oddaljenosti obravnavanega obdobja je bilo čutiti dotikanje zgodovine in politike oziroma le rahlo mejo med njima. Med poslušalci so bili namreč tudi politiki, akterji takratnega političnega dogajanja ter člani posameznih strank in ti so dejavno posegali v razpravo. Zaradi velike privlačnosti teme, so nekateri vprašanja in replike spreminjali kar v samostojna predavanja. Slišati je bilo tudi namige, kako je treba pisati zgodovino tistega časa in eden od zgodovinarjev je na ta namigovanja odločno odgovoril v smislu: "Ne bomo vas upoštevali" ter dal vedeti, da se vedejo podobno kot politiki v prejšnjem sistemu.
Za arhive in arhiviste, ki nas je bilo sicer na simpoziju navzočih zelo malo, pa so najpomembnejši podatki o ohranjenosti arhivskega gradiva. V razpravi smo slišali ugotovitve, da je gradivo o posameznih strankah in delovanju Demosa nasploh slabo ohranjeno, neurejeno in razpršeno. Marsikatero predavanje je tako temeljilo predvsem na časopisnih in ustnih virih. Najbolj presenetljiv pa je bil podatek, da o nekaterih dogodkih gradiva ni, ker sploh ni nastajalo, saj na nekaterih pomembnih sejah menda niso pisali zapisnikov. Glede na to da so bili ustvarjalci "novih časov" po večini zelo razgledani in inteligentni ljudje, je človek presenečen. Nehote nastane primerjava z dogodki izpred petdesetih let, ko seje nova oblast zelo zavedala pomena arhivov in že v začetku leta 1945 sprejela predpis o njihovi zaščiti, načrtno zbiranje pa so začeli že leto pred tem.
Na nastajanje gradiva za nazaj ne moremo vplivati, k ohranitvi tistega, kar je nastalo, pa lahko pripo-moremo. Zato mora Arhivsko društvo Slovenije samo
170
O delu arhivov i n zborovanj in
ARHIVI XXIV CODlj, št-"'
ali skupaj z achivi dati polnido za zbiranje arhivskega gradiva ¡z obdobja demourai.zacije m osamosvajanja ■Slovenije Vemo sicer da jc po arhivskem zakonu vc čina tega gradiva zasebna last, glede na pomembnost obdobja pa bi se bilo dobro potruditi, da vendarle pride v arhive. Obrniti bi se morali na vodstva vseh slrank m morda tudi na vplivne posameznike, ki bi lahko pnpomogli. da se gradivo zbere in ohrani I? razprav nekalerin udeležencev simpozija je bilo čutil, pripravljenost za sodelovanje Pokazalo pa se je, da ne vedo, k.irn gradiva sodi, saj so menili, da bi ga bilo treba izročiti /vezi zgodovinskih druStev Slovenije V akuji zbiranja bi se bilo z Zvezo zgodovinskih društev
res dobro povezali, saj je na podobnem posvetovanj v Brežicah junija letogjtudi poudarila potrebo po zbiranju in ohranitvi gradiva iz (istega časa Morda je na tem področju že kaj storjenega, če pa 111, bomo skupaj uspešnejš- Verjetno sc jc marsikaj že izgubilo, še vedno pa jc mogoče veliko rešiti Vsi skupaj smo dolžni poskrbeti, da se za ta prelomni čas ohranijo primarni zgodovinski viri, sicer sc lahko zgodi, kot jc rekel eden od predavateljev, da bo zgodovinski prikaz tega obdobja navadno 'skropuealo".
Aleksandru Pavšič Milost
7"
I-KEDSEIMTVO
khnid ikp OICVENUE
Ste i.i.kai SOCJ-Oi li/91 Ljubljana,
S?ROg$ |At!'r1 ^
/Velja kot 2apinnik prvega dfila 41, seje/
Predsedstvo Republike Slovenije }e na danainjl soji, katere so se udelfžili tudi predsednik Skupščine Kupublike Slovenije dr. France Bučar, predsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije I.ojze Tetcrle, član Predsedstvu SFKJ dr, lanf»z Dinoviek, republiški sekretar za mednarodno sodelovanje dr, Dimitrij Kupol, republiški sekretar za notranje ¿adsve Ignr Bavčar, repi.biiSki sekretar za ljudska obrambo Janez Jjnš.i, republiški sekretar za informiranje Jelko Kaci.i, v.d načelnika Republiškega štaba r.n rerltorialno obrimbo Janei Sljplr in poveljnik Civilne zaščite RepuhliVe Slovenije Miran Bogataj, otinilo vojaSkopolir.ične in varnostnt razmirs v Sloveniji ter v zvezi s tem sprejelo naslednje
UJOTk)ViTVE IN ijKLEPt
1 ProdsedsTvo RjpuHlike Slovenije ugotavlja, da so enote Jugoslovanske ljudtke armtidii Jan^s v jutranjih urah za-čfle bojne aktivnosti na območju Republike Slovenije, katere Je aio^oie ceeniti. le kot riepooreifno nasilno intervencijo JLA iti poizkus trajne okupceije Republike Slovenije
2. Pr^diedstvi? Republike Slovenije znto na podlagi 1 ■ti. člena uetavnegi zjkona za iivedho timcljno ustavne listine o samostojnosti Republike Slovenije in neodvisnosti Repu blike Slovenije (Ur lise P.S, Bt. 1/91) cdpoklieuje vse aktivne .«tareiine in civilne oiebe lz Republik* ^ljve-nije, ki so v slui&l v Jugoslovanski armadi. Republika Slovenija jim bo zagotovila zatečene statusne in socialne piavic? v skladu z zakonjn.
Zapisnik Picdscdsl\u Republike Slovenije z dne 27. junija 1991. Predsedstvo Republike Slovenije, 800-03-19/9}, Z razstave Oc! sanj do resničnosti Arhiva Republike Slovenije.