Volna. IVO VALTRIČ. Na ltaiijanbki fonii jt_ umr. u. aan.. smrti tovariš Ivo Valtrič, poročnjk v rezervi in učitelj na Jezerskern. — Pokojni junak je doVršil učiteljišče v Celovcu leta 1912 z odlsko. Bil je energičen in zaveden slovenski učitelj, ki se je z vso vnemo lotil svojega poklica, hoteč koroškim Slovencem darovati vse svoje zmdžnosti in vso svojo ljubezen do slovenskega naroda. Šovražnikovo morilno orožje je namah unicilo vse lepe načrte n;egove plemenite duše. Za koroške Slovence je srnrt tovariša Valtriča velika izguba. Bodi junaškemu slovenskemu učitelju častniku neminljiv spomin v naših srcih! | ALOJZU HANIN. I Iz Celovca nam poročajo: Z brezprimernim junaštvom se je boril na italijanskem 'oojišču tovariš Alojzij Hanin, pra porščak in učitelj v Kotejah Na bojišču si je nakopal zavratno bolezen, ki je uničila mlado, lepo in nadepolno živijenje tega vrlega korcškega slovenskega udteija. Pokopali so ga v Perginah na Tirolskem. — S tovarišem Haninom so izgubili koroški naši bratje krepko oporo v kulturnem svojem prizadevanju, z njegovo smrtjo se je zredčilo že itak pičlo število slovenskih učiteljev, ki širijo prosveto po slovenskem delu našega Korotana. — Tovariš Hanin je bil doma v Šmihelu pri Plibcrku, kjer je imel tudi posestvo. Bodi idealnemu slovenskemu učitelju, ki je umrl v službi domovine, ohranjen trajen spotnin v naših vrstah! CELOKUPNE IZGUBE VOJUJOČIH SE DRŽAV znašajo po računu, ki ga je napravilo kopenhaško društvo za študij socialnih posledic svetovne vojne, v prvih dveh vojnih letih 4,631.500 mrtvih, 12,245.300 ranjenih in 3,373 700 invalidov. SESTRA RIMA. Minister Barsilai je govoril v Riniu množici ljudi ter je dejal, da Italija noče miru in ne odneha prej, preden ne dobi Trsta in vse obali Jadranskega morja. Trst je iinenoval sestro Rima. — Vede- remo! * ¦ SPORAZUM MED NARODI. Avstrijska zveza za splošni sporazum med narodi, »Para pacem« imenovana, priobčuje v sviojem glaisilu odgovore, ki jih je dobila od raznih odličnih oseb na vprašanje: »Je li želeti in ali je času primerno, da že sedaj zaivzamemo stališče proti stremljenju, ki bi mogla po sklepu miru skupmo delo narodov otežiti ali popolnoma preprečiti?« Med drugimi odgovori beremo tudi odgovar vseučiliškega profesorja Slovenca dr. M. M u rk ai v Gradcu, ki se glasi: »Na znanstvenem poprišču so bili prevzetnost in domišljavost, omalovaževanje ali preziranje — iz kateregakoli vzrokov — del večjiih ali manjših narodov že sediaj zlo ih bodo vbodoče še bolf. Vsekakor se je nicgoče seznaniti z delom drugih narodov različnim potom, a pismeno in osebno občevanje bodo vedno najboljši pospeševalcl in zato tudi medsebojna potreba. Samo oblike teh odnošajev se morejo do gotove stopnje izpremeniti, a iijihova obnova bo deloma odvisna od takta. Kar se tiče kongresov, bo vbodoče prav in stvari jako koristno, da pride pri tem značaj moiiarhijie kot zveze različnih narodov do primernega izrazai. Na gospodarskem poprišču so narodi zavezani na medsebojnft zamenjavo blaga, vendar bodo tu interesna nasprotja> tudi vbodoee igrala veliko vlogo in provzročala negotovost v odnošajih. Jaz sem sevedai tudi proti vsakernu hujskanju, pae pa bi pozdravil, ako bi se pripadniki monarhije v večji meri spoznali in uživali lepote in prednosti vseh svojih dežela, kar bi se jim moralo v&ekakor tudi olajšati. Za svetovni položaj monarhije bo rešitev narodnih vprašanj in izkoriščanje — ne pa zavira moči vseh njenih narodov velikega pomena.« VIŠ.JA KULTURA IN IZOBRAZBA PROTI NACIONALNEMU PRINCIPU. V Neaplju se je vršil kongres južnoitalianskih republikancev. Poslanec Colajanni je branil pridružitev republikancev k vojnim stnankam. Sklenilo se je, da povsod, kjer se ne da uporabiti nacional. principa, mora odločiti višja kultura in izobrazba. Tako bi se pomagalo do zma1ge italijanskemu minoritetnemu pravu ob Adriji in na Balkanu. * SPOZNANJE. Čuli smo že več nemških glasov, ki svctujejo nemški javnosti in jo prepričujejo, da mora revidirati svoje stališče nasproti slovanskim narodom. Tako se godi v Nemčiji. To spoznanje pa prodira tudi v Avstrijo V Pragi izhaja znanstvena revija nDeutsche Arbeit", ki v zadnji številki prmašavkar tri sestavke o slovanskih probiemih. Clankar dr. Spina misli napisati celo vrsto člankov, v sedanjem pa pravi Nemcem, da Slovanov, čeprav imajo z njimi 2000 km dolgo jezikovno mejo, ne poznajo, zaio naj se začno učiti slovanskih jezikov; seveda ?e morajo odreči raznim predsodkom in temeljito in pravično preiskovati slovansko življenje. — PRIJATELJI MIRU. Pod tem naslovom objavlja angleški list nThe Arbitrator" okrožnico, ki pravi na svojem koncu: MIz osebnih in javnih ozirov želimo konec klanja. Ne moretno pa pritrditi koncu vojtie, ki bi se mogel sinatrati kot upravičbo netnške vlade na podlagi uspeha, kar bi utrdilo prestiž militarizma ter iznova naložilo vsem narodom breme oboroženja. Vetno, da ni mogoče uničiti velikcga naroda, in stremljenje, to storiti, pada nazaj na one, ki to mislijo. Če govore naši ministri o uničenju pruskega militarizma, mislijo končati sistem, ki je prisilil vso Evropo, da se je oboroževala, in ki sili sedaj, da ubija milijone svojih sino1/. Ta sistem je sedaj mogoče odpraviti, če je Nemčija pripravljena sprejeti, kar večina diugih narodov že dolgo želi: Rešite/ nieddržavnih sporov potom rnirovnih razsodišč ali s pomočjo sodelovanja na posvetovanjih in ne s tajnimi grožnjami z mečem." DAVKI ALI POSOJiLO? Avstrija stoji pred razpi>om novega vojnega posojila. Ob tej priliki prediaga »Prager Tagbiatt", naj se namesto posojila poviša po angleškem vzorcu za pet cdstotkov davek od imetja, in sicc-r sorazmerno večja imetja bolj občutno kot manjša. Ravnotako naj plačajo oni moški, ki niso pod orožjem, pristojbiuo v večjem obsegu. NOV OKROŽNI ŠOLSKI NADZORNIK V PEČI NA SRBSKEM. S Cetinj v Črni gori narn poročajo, da je c. in kr. gener. vojaško guvernerstvo imenovalo enoletnega prostovoljca, bivšega nadučitelja v Batujah na Gorišketn, tovariša Fr. Merljaka, za okrožnega šolskega nadzornika v Peči na Srbskem. Čestitamo in iskreno pozdravljamo vrlega tovariša!