revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS
■p —
> C
o > .
revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
letnik 8, številka 1, marec 2002	ISSN: 1580-3600
prej Novice DOPPS	ISSN: 1408-9629
izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Bird Lile (DOPPS-BirdLife Slovenija"), p. p. 2722, 1001 Ljubljana
naslov uredništva: DOPPS, Prvomajska 9, 1000 Ljubljana,
tel.: 01 544 12 30
fax: 01 544 12 35
e-mail: dopps<fi>dopps-drustvo.si
glavna urednica: dr. Andreja Ramšak
e-mail: n n d rej a. ra msa k@gu est.arnes.si
uredniški odbor: Luka Božič. Leon Kebe, Marijan Govedič,
Borut Rubinič, Jakob Smole, dr. Davorin Tome, Al Vrezec in liva Vukelič.
lektoriranje: M a rje tka Krapež
oblikovanje tipske strani: Tomaž Berčič
prelom in fotoliti: Abakos grafični studio
tisk: Abakos / KV.V1 Grafika
naklada: 2500 izvodov
izhajanje: letno izidejo 4 Številke.
Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo
družba Mobitel, Ministrstvo za okolje in prostor RS in Grand Hotel
Union d.d. Revija jc vpisana v register javnih glasil pod zaporedno
številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva.
Prispevke lahko pošiljate na DOPPS, p.p. 2722, 1001 Ljubljana
ali na elektronski naslov andreja.ramsak#guest.arnes.s«
DRUŠTVO /a OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE
DOPPS-BirdLife Slovenia
Naslov: p.p. 2722, 1001 Ljubljana.
Društveni prostori: Prvomajska 9, Ljubljana,
tel.: 01 544 12 30, fax: Ol 544 12 35
e-mail:dopps#dopps-drust\'0.si
Predsednik: dr. Peter Trontelj
Podpredsednik: dr. Primož Kmecl
Upravni odbor:
F. Bračko, D. Denac, K. Denac, mag. F. Janžekovič, T. Jančar,
D. Klenovšek, B. Mozetič, M. Perušek, dr. A. Ramšak, B. Rubinič,
J. Smole, B. Surina, B. Štumberger, D. Vengust
Nadzorni odbor:
B. KoČevar, A. HudokUn, mag. Nataša Adlešič Barba,
dr. T. Trilar (predsednik)
poslovni račun: 02018-0018257011
Direktor: Tomaž Jančar
DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih
organizacij BirdLife International.
O r: X
->- 1/5
i
stran 10
stran 20
stran 26
stran 28

Al Vrezec
VRABCI SLOVENIJE...................................... 4
Barbara in Tomaž Mihelič
LAPONSKA - ORNITOLOŠKA MEKA
SKANDINAVIJE.............................................. 10
Nataša Šalaja
OAZA NA PRAGU KOPRA............................. 15
Andrej Sorgo
POBUDA ZA OMEJITEV
PRAVIC DO LOVA.......................................... 16
Damijan Denac
PTICA LETA 2002 ......................................... 17
Marjan Govedič
KAJ MORAMO VEDETI, PREDEN SE
LOTIMO OPAZOVANJA PTIC........................ 18
Eva Vukelič
PLANINSKA KAVKA....................................... 20
Luka Božič
RAČKI RIBNIKI IN VODNI
ZADRŽEVALNIK POŽEG ................................ 22
Tanja Benko
HAJDINSKE STUDENČICE
poročilo z društvenega izleta............................ 24
Damijan Denac
RAZPIS ZA 8. SREČANJE MLADIH
ORNITOLOGOV SLOVENIJE.......................... 25
Danilo Bevk
REGUtACIJA POTOKOV IN PTICE................. 26
Tomaž Mihelič
NOVI ORNITOLOŠKI ATLAS GNEZDILK....... 28
SNANS HOTIL	■ D-O
l^wjs Slovenian Museum of Natural Hulery
Davorin Tome
TELEMETRIJA
- DALJINSKO SLEDENJE PTIC ..
stran 31
SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA
■
UVODNIK
V	poljudnem članku Vam predstavljamo vrabce. In co kar sedem (pod)vrsc, ki so
bile opažene pri nas. Tako kot se nam vrabci zdijo običajni, da jih pogosto niti ne
opazimo, dokler nam ne postanejo nadležni ob mizi, so vrabci trd oreh za
taksonome. Taksonomska uvrstitev družine vrabcev še vedno ni povsem
razjasnjena. Kakšne vrste vrabci čivkajo naokoli, boste podrobneje izvedeli v članku
Ala Vrezca Vrabci Slovenije. Ornitološki potopis nas bo popeljal na skrajni sever
Evrope na Laponsko, na območja, ki mejijo z Rusijo.
Vabimo Vas k sodelovanju pri akciji Ptica leta. V letu 2002 je bila za ptico leta
izbrana mestna lastovka Delichon urbica. Reviji je priložena tudi zloženka, v kateri
boste več izvedeli o akciji. Mlade ornitologe in njihove mentorje vabimo, da se
tudi letos udeležijo že 8. Srečanja mladih ornitologov Slovenije s svojimi
raziskovalnimi nalogami. Tokrat objavljamo razpis za sodelovanje, do 13.
septembra je potrebno poslati obvestilo o sodelovanju, zadnji rok za oddajo nalog
je 11. oktober 2002.
Leto 2002 prinaša kar nekaj sprememb v reviji Svet ptic. Reviji smo dodali še
društvena obvestila, ki bodo od sedaj naprej združena na enem mestu. Rubriko
smo poimenovali Novice, v spomin na nekdanje Novice, predhodnico Sveta ptic.
V	vsaki številki boste lahko prebrali poleg že znanih prispevkov Še prispevke o
znanstvenih metodah, ki se uporabljajo v ornitologiji. Predstavil nam jih bo naš
profesionalni ornitolog dr. Davorin Tome. Tudi na napotke za terensko delo nismo
pozabili, vsakič bomo predstavili nekatere.
V	anketi, kije bila priložena prejšnji številki, ste mnogi izrazili željo po napotkih za
terensko delo in kako se lotiti opazovanja ptic, o čemer boste sedaj lahko prebirali
v posebni rubriki. Poleg tega pa Vam bomo skušali pripraviti čimveč prispevkov o
pticah in njihovem življenju, na kar se je nanašala tudi večina vaših želja. Vaš
odziv na anketo je bil velik, kar je za nas, ki pri nastajanju revije sodelujemo, še
posebna vzpodbuda za nadaljnje delo. In če na kratko povzamem nekatere
ugotovitve iz ankete; večina anketiranih je odgovorila, da prebere skoraj vse
prispevke v reviji. Največ bralcev prebere predstavitev ptice, izredno jih zanima
varstvo narave, ornitološki potopis, ornitološki izleti po Sloveniji in poljudni članek.
Večina anketirancev meni, da je revija lepo oblikovana in privlačna. Polovica
anketirancev nas je pohvalila, daje revija zelo dobra, preostali menijo, daje dobra,
slabo mnenje o reviji ima 6 odstotkov anketiranih bralcev. V prihodnje se bomo
glede na vaše predloge nekoliko bolj posvetili še izboru fotografij in poskušali
kvaliteto revije še izpopolniti. Naj Vas na koncu še vzpodbudim, da se tudi Vi
preizkusite v pisanju in nam pošljete tudi kakšen vaš prispevek. Drži, da večje
število piscev prispeva tudi k večji raznovrstnosti in pestrosti revije, ki je za bralce
nedvomno še bolj zanimiva. Pri pisanju pa se ne podcenjujte, tudi če Vam vzačetku
ne bo šlo najbolje, saj veste, da vaja dela mojstra. Torej le pogumno in hvala za
zaupanje, ki ste nam ga izkazali dosedaj.
Andreja Ramšak

foto Ardrej Bib.č
Skupina domačih vrabcev Passerdomesticus med kopanjem; samci in samice
- samice domačega vrabca je sicer zelo težko razlikovati od samic italijanskega in travniškega vrabca.
VRABCI SLOVENIJE
Al Vrezec
»Akoravno je vrabec že stoletja ven in ven v človekovi družbi, akoravno je, rekel bi,
navezan na človeka, vendar se ni mogel z njim popolnoma sprijazniti, vrabec ni izgubil
svoje prostosti (svobode), kakor so jo izgubile mnoge druge ptice. Vrabec je zmerom
plah in obziren, človeku nikdar prav ne upa, zmerom ga ima v očeh. Ako se le
pripogneš, da bi pobral kamen ali če s palico nameriš nanj, hitro se bo pobral in
odnesel. Tudi tam, kjer ve in čuti, da se mu ni treba bati človeka, mu zato ni nič bolj
privržen, le bolj nesramen in drzovit je; ali tako daleč se nikdar ne spozabi, da bi svojo
varnost vnemar pustil. - Vrabec ni nikjer krotek in domač.« (Fran Erjavec: Vrabec,
Domače in tuje živali, Ptice, 1870, SV 22. »Na Balantovo«)
tfrabci so od nekdaj povezani s človekom, in sicer po zaslugi
bolj mestnega domačega vrabca in nekoliko bolj
podeželskega poljskega vrabca, ki sta pri nas tudi daleč
najpogostejši vrabčji vrsti, ne pa edini. Vrabci so gotovo
del našega vsakdana in težko je oporekati temu. da bolj
navadne ptice, kolje vrabec, ni pod soncem. Res je, da so
skoraj vsi vrabci vezani na bližino človeških bivališč in se
tod pojavljajo stalno ali le občasno, kojih v zimskih dneh
stiska s hrano prižene do naselbin. Med gnezdenjem pa
lahko nekateri izberejo tudi bolj zakotne kraje, največkrat
kake suhe, skalnate ali stepske predele. Če se tem
»vsakdanjim« pticam nekoliko bolj posvetimo, bomo kmalu
presenečeni nad pestrostjo, ki jo bomo tu ugledali. Ne le
glede njihovih vedenjskih posebnosti, ki jih pri njih glede
na socialno življenje večine vrst ne manjka, pač pa tudi
glede oblik in barv. ki se skrivajo v njihovi navidez preprosti
pernati obleki. Konec koncev bo marsikoga presenetilo, da
se po današnjem vedenju v Sloveniji stalno ali občasno
pojavlja kar sedem različnih vrabcev.
Vrabce v sistemu združujemo v družini vrabcev Passeridae.
Položaj vrabcev pa še danes ni povsem jasen. Nekateri so
jih združevali skupaj s tkalci Ploceidae, drugi z astrildami
Hstrildidae. tretji spet kako drugače. No. mi se bomo omejili
na družino vrabcev, ki sicer zajema 34 vrst v štirih rodovih:
vrabci Passer (21 vrst), kratkoprsti vrabci Carpospiza (1
vrsta), skalni vrabci Petronia (5 vrst) in planinski vrabci
Montifringilla (7 vrst). Vseh 6 v Evropi gnezdečih (pod)vrst
je bilo registriranih tudi pri nas. V zahodni Palearktiki se
pojavlja še pet vrst vrabcev, kijih pri nas do sedaj še nismo
srečali. Kot bomo videli v nadaljevanju, nam vrabčja družina
tudi v Sloveniji lahko postreže s kupom ornitoloških
zanimivosti. Razlog več. da se ob prvi priliki ozremo za
kakšno prepirljivo jatico vrabcev.
Domači vrabec Passer domesticus
Domači vrabec je najpogostejša in najbolj razširjena vrabčja
vrsta. Domaje v Evropi, Aziji in severni Afriki, človek pa
gaje raznesel tudi po drugih celinah: Avstraliji, Severni in
Južni Ameriki. Je vrsta, kije izrazito navezana na človeška
bivališča z okolico, saj ga najdemo po mestih, vaseh, vrtovih,
parkih in celo v industrijskih središčih. Navidez je domači
vrabec neobčutljiv na človekove posege, vendar se je
ponekod intenzivnost človeškega delovanja tako povečala,
da tega ni zdržal niti on. Primer je Velika Britanija, kjer
danes beležijo celo upad populacije domačega vrabca.
Domači vrabec v dolžino meri 14 do 16 cm. Med vrabci je
najbolj zanesljivo razlikovanje pri samcih, ki so značilno
obarvani. Samec domačega vrabca je po glavi oziroma
temenu značilno siv, medtem ko je tilnik rjavo obarvan.
Grlo in vrat sta črna in oblikujeta slinčku podoben vzorec.
Bela nadočesna proga sega le do očesa in je pogosto prisotna
le kot bela zaočesna pika. Lica so siva. ravno tako trtica.
Pozimi postanejo samci bolj bledih barv, slinček se jim
zmanjša, vendar še vedno ohranijo liste glavne značilnosti:
siva glava, bela zaočesna proga, siva lica in siva trtica.
Samica je bolj pustih rjavih barv in je brez črnega slinčka
ter značilnih vzorcev na glavi. Pravzaprav so samice in mladi
osebki precej trd oreh pri razlikovanju od samic italijanskih
in travniških vrabcev. Zgolj z opazovanjem jih je ločiti
praktično nemogoče, saj imamo lahko pri razlikovanju v
roki, spričo velike variabilnosti, že velike težave. Omenim
naj le dve značilnosti, po katerih lahko presojamo identiteto
tipične samice domačega vrabca: nadočesna proga se
razteza le do očesa in srednji krovci na perutih s sivo ali
sivorumeno konico. Mladi samci dobe po prvi golitvi v
avgustu ali septembru že nekaj črnih peres slinčka, poleg
tega pa imajo za očesom že drobno belo piko.
Pojavljanje v Sloveniji: Domači vrabec sodi v Sloveniji med
najpogostejše gnezdilce. Opazujemo ga lahko praktično
povsod v naselijih in okolici, le na višjih nadmorskih višinah
in v gozdovih ga ni. Zaradi svoje pogostosti in številčnosti
je morda za opazovalca ptic manj zanimiv, vendar je pregled
jate domačih vrabcev lahko kljub temu vznemirljiv, saj so v
takšne jate občasno pomešani tudi drugi redkejši vrabci, ki
si jih bomo ogledali v nadaljevanju.
Italijanski vrabec Passer X italiae
V znanstvenih razglabljanjih je italijanski vrabec že od
nekdaj kamen spotike. Veliko znanstvenikov seje že lotilo
reševanja tega problema, vendar do nekega splošno
sprejetega mnenja do sedaj ni prišel še nihče. Italijanski
vrabec poseljuje Apeninski polotok. Korziko, Sicilijo in
Kreto. Njemu podobne oblike vrabcev so našli še v Alžiriji
in na Malti, kjer so ga poimenovali kar malteški vrabec
Passer X maltae. Italijanski vrabec predstavlja prehodno
obliko med domačim in travniškim vrabcem z značilnostmi
prvega in drugega, zato ga nekateri označujejo kar za
stabiliziranega križanca. Vendar zadeva le ni tako preprosta.
Po mnenju nekaterih gre pri italijanskem vrabcu že kar za
samostojno vrsto, spet drugi temu ugovarjajo in ga
obravnavajo bodisi kot podvrsto domačega P. domesticus
italiae bodisi travniškega vrabca P. hispaniolensis italiae.
Kakorkoli že, mi ga vzemimo kot italijanskega vrabca,
znanstvene razprtije pa pustimo na tem mestu v nemar.
Italijanski vrabec je po velikosti primerljiv z domačim.
Samca najlažje ločimo od domačega vrabca po glavi, ki je

foto: Burul Rubinič
Samec domačega vrabca Passer domesticus, poletno perje.
foto: Borut Flubmič
Samec travniškega vrabca Passer hispaniolensis, poletno perje.
loto: Peter Ciroäeli
Samec zlatega vrabca Passer Intens.
foto: Silv.mo Candotto
Samec italijanskega vrabca Passer X italiae, zimsko perje.
foto Onre Fekonja
Poljski vrabec Passer montanus.
'otu. Peter But hrn-r
Skalni vrabec Petronia petronia.
popolnoma čokoladno rjava po temenu in tilniku brez sivine
(izjemoma pozimi, ko se na glavi pojavijo posamezna siva
peresa), in po izrazito belih licih, ki dobe pozimi rahlo siv
nadah. Bela nadočesna proga se razteza tudi pred oko, torej
v predel med kljunom in očesom, trtica pa je rjava. Problem
določitve pa se seveda pojavi, ko imamo pred seboj samico.
Le-to je nemogoče ločili. Izjema so tipično obarvane samice,
ki se od samice domačega vrabca razlikujejo po nadočesni
progi, ki sega tudi pred oko. vendar je ločevanje kljub temu
nezanesljivo!
Pojavljanje v Sloveniji: Italijanski vrabec gnezdi v Z in JZ
Sloveniji, vendar smo ga registrirali tudi drugod, npr. v
Ljubljani in Beli Krajini. Velikokrat ga opazimo v družbi
domačih vrabcev, z njimi pa si deli tudi življenski prostor.
Kot domači tudi italijanski vrabec živi v naseljih in njihovi
okolici. Mešane jate domačih in italijanskih vrabcev v Z
Sloveniji zato niso posebna redkost. Še več. nemalokrat se
pripeti, da se domači in italijanski vrabec križala, zato so v
takih jatah prisotni tudi križanci, ki jih je lahko tudi prek
30%. Kljub temu pa jc naše vedenje o italijanskem vrabcu v
Sloveniji še vedno precej skopo, morda tudi po krivičnem
nezanimanju ornitologov za vrabčje skupnosti.
Travniški vrabec Passer hispaniolensis
Kljub podobnosti z domačim vrabcem deluje travniški
vrabec s svojimi izrazito kontrastnimi vzorci precej
eksotično v našem ptičjem svetu. Travniški vrabec poseljuje
centralno Azijo, severno Afriko. Turčijo, v Evropi pa
Balkanski, Apeninski in Pirenejski polotok. Lik travniškega
vrabca je nerazdružljivo povezan z visokimi in slokimi
topoli, v katerih si spleta kroglasta slamnata gnezda, vendar
pogosto izbira za gnezdenje tudi druga drevesa, tako listavce
kot iglavce. Je kolonijska gnezdilka in na enem drevesu
lahko gnezdi tudi po več 100 parov, gnezdi pa lahko tudi
na stavbah in v gnezdih bele štorklje. Čeprav je tudi travniški
vrabec pogosto blizu človeka, mu bolj kot strnjena naselja
ustrezajo odprta kulturna krajina, bližina mokrišč in
podeželje. Edinstvena značilnost travniškega vrabca med
našimi vrabci je njegova nomadska oziroma selilska narava.
Travniški vrabci se pozimi odselijo ali pa se skupinsko klatijo
naokoli. Tako niti ne presenečajo podatki o opazovanju
travniških vrabcev povsem izven njihovega območja
poselitve.
Samca travniškega vrabca bomo težko zamenjali s kako
drugo vrsto. Po glavi je čokoladno rjav. lica so bela. bela
nadočesna proga pa sega pred oko in jc še bolj izrazita kot
pri italijanskem vrabcu. Črn slinček je obsežen in se ob
bokih nadaljuje v značilno črno progavost. Tudi po hrbtu
ima izrazite temne proge. Trtica je rjava, pogosto progasta.
Pozimi postanejo samci bolj bledih barv, vendar značilno
progavost bokov zadrže tudi v tem času. Pri samicah pa
smo spet v težavah, saj so zelo podobne samicam prejšnjih
dveh vrabcev.
Pojavljanje v Sloveniji: V Sloveniji je travniški vrabec slučajni
gost, čeprav smo v zadnjih letih opazili tudi neuspeli poskus
gnezditve (Bizeljsko). Posamezni osebki so bili najdeni še
v Apačah. Orehovi vasi in Postojni, prvo najdbo pa smo
zabeležili pri Vrhniki. Glede na širjenje vrste po Balkanu
lahko pričakujemo, da bo začel travniški vrabec gnezditi
tudi pri nas. Dodatna pozornost zatorej ni odveč.
Poljski vrabec Passer montanus
Poljski vrabec je edini od vrabcev, ki se po svoji pogostnosti
lahko kosa z domačim vrabcem. Tudi poljskega vrabca je
človek uspel raznesti po svetu, sicer manj uspešno, pa
vendar ga najdemo tudi v Severni Ameriki in Avstraliji.
Bolj kot domačemu vrabcu mu ustreza odprta kulturna
krajina, parki in grmišča, vendar pa ga npr. v JV Aziji, kjer
domačega vrabca ni. najdemo tudi v povsem mestnih
okoljih. Poljski vrabec jc večinoma duplarica, ki najraje
gnezdi v majhnih drevesnih duplih ali gnezdilnicah. zateče
pa se tudi v skalne razpoke in na stavbe.
Poljskega vrabca najlažje ločimo po obarvanosti glave, ki
je svetlo rjavo obarvana, na belili licih pa ima črno piko,
kar so pravzaprav črno obarvani ušesni krovci. Ima črno
grlo, ki se nc razširja v slinček. Zatilje in del vratu obdaja
bel komat. Samci so v povprečju malce večji od samic in so
podobno obarvani, razlikujejo se le v rahlih barvnih
odtenkih tako. da je ločevanje zelo težavno, možnosti
zamenjave z drugimi vrstami pa ni. Mladi so podobni
starim, le da so bolj bledo obarvani in manj kontrastni.
Pojavljanje v Sloveniji: Poljski vrabec je v Sloveniji pogosta
gnezdilka. Izogiba se hribovitih predelov, sicer pa ga na
ravninah najdemo v skoraj vseh tipih kulturne krajine.
Pozimi pogosto zaide tudi na krmilnice. sicer pa se rad
drži v skupinah, ki se pred različnimi plenilci skrivajo po
grmovju.
Zlati vrabec Passer luteus
Zlati vrabec je tako pri nas kot v Evropi tujerodna
negnezdeča vrsta. Njegov gnezditveni areal obsega
podsaharsko Afriko od Maurctanijc do severne Etiopije.
Vrsta je zanimiva za gojitelje ptic, zato lahko tu in tam tudi
v Evropi zapazimo katerega od ubežnikov.
Zlati vrabec je nekoliko manjši od domačega vrabca (12
do 13 cm). Samec je po glavi in trebuhu rumen, peruti in
hrbet so cimetasto rjavi, kljun je črn. Samica je rumeno
rjavkasta in bolj bledih barv kot samec. Ima rumenkasta
lica. kljun pa je rožnato obarvan.
Pojavljanje v Sloveniji: V Sloveniji jc poznano in objavljeno
le eno opazovanje zlatega vrabca in sicer, koje bil odkrit v
jati domačih vrabcev v Idriji. Ptica je gotovo pobegla
kakšnemu gojitelju, vendar seje popolnoma vključila v jato
domačih vrabcev. Še en dokaz, da opazovanje vrabčjih
skupin ni vedno zaman.
Skalni vrabec Petronia petronia
Areal skalnega vrabca se od Pirenejskega polotoka in
severne Afrike razprostira vse tja do Kitajske. Je gnezdilka
suhih skalnatih pokrajin, hribovij, ruševin in melišč. pojavlja
pa sc tudi v okolici vasi. Pogosto je v skupinah, tudi z
domačimi vrabci. Gnezdi v skalnih razpokah, po stavbah,
naseli pa se tudi v stare rove čebelarjev Merops apiaster.
Na prvi pogled skalni vrabec spominja na samico domačega
vrabca, zalo ga lahko v množici vrabcev kaj hitro
spregledamo, vendar, če smo si ptico dobro ogledali, ne bi
smeli imeti težav. Skalni vrabec je večji od domačega vrabca
(15-17 cm). Bela nadočesna proga je močno poudarjena z
dodatnima črnima progama. Tilnik je sivorjav. grlo pa belo.
Na vratu ima značilno rumeno liso. ki vsaj pri mladih ni
opazna. Trebuh in boki so beli z rjavimi progami. Posebnost
skalnega vrabca so šc bele pike na koncih repnih peres, ki
pa pri sedečem osebku niso nujno opazne. Samec in samica
sla podobno obarvana.
Pojavljanje v Sloveniji: V zadnjih petdesetih letih je bil skalni
vrabec v Sloveniji opazovan le enkrat, in sicer leta 1987
pri Ankaranu. Nam najbližja gnezdišča skalnega vrabca
so v Italiji, zato naj bo pozornost v jugozahodni Sloveniji
še posebno velika.
Planinski vrabec Montifringilla nivalis
Visokogorjeje zaradi ekstremnosti okolja za večino vrabcev
manj zanimivo, kljub temu pa planinski vrabec poseljuje
skoraj izključno le ta prostor. Razširjenost planinskega
vrabca je razdrobljena na posamezna gorstva v Aziji in
Lvropi. V Alpah gnezdijo planinski vrabci med 1900 in
loro: Peter Büchner
Samec planinskega vrabca Montifrigilla nivalis.
S VRABCI SLOVENIJE
SAMEC
SAMICA
Domači vrabec
Passer domesticus
Italijanski vrabec
Passer X italiae
Travniški vrabec
Passer hispaniolensis
risb:1.: Ž.-irko VnviT
Pregled naglavnih vzorcev samcev in samic pri domačem Passer domesticus, italijanskem P. X italiae in eravniškem vrabcu
P. hispaniolensis z označenimi značilnostmi pomembnimi za določanje
(opozorilo: znaki pri samicah veljajo le za najbolj tipične osebke in so zaradi velike variabilnosti nezanesljivi za določanje).
2500 m, posamezni pari tudi više. Čeprav planinski vrabec
gnezdi odmaknjeno od človeških naselbin v visokogorju, v
skalovju, na snežiščih in meliščih, pa ga ostre zimske
razmere v manjših jatah privedejo do planinskih koč in
višjeležečih smučarskih središč, zlasti v Italiji, kjer obiskuje
tudi krmilnice.
Planinski vrabec je precej drugačen od svojih ostalih
vrabčjih sorodnikov pri nas. Sivina na glavi se na zatilju
prelije v rjav hrbet. Grlo je črno. pri samicah manj opazno.
Imajo trobarvno perut s črnimi, belimi in rjavimi letalnimi
peresi. Rep je po sredini črn s širokim belim robom. Kljun
je poleti črn. pozimi pa rumen s črno konico, poleg lega je
črnina na grlu precej zmanjšana v zimskem obdobju. Mladi
so podobni odraslim v zimskem perju le da so bolj rjavkasti,
črnina na grlu pa je slabo izražena.
Pojavljanje v Sloveniji: V Sloveniji planinski vrabec po
današnjem vedenju gnezdi le v Julijskih Alpah, vendar je
njegovo življenje, razširjenost in številčnost pri nas še slabo
poznana. Najviše je bil pri nas opazovan na Kredarici (2515
m), med ornitologi pa kot dobra točka za opazovanje
planinskih vrabcev in nekaterih drugih visokogorskih ptic
slovi Mangart.
Zahvala: Za dragocene pripombe in predloge na članek se
zahvaljujem Petru Grošlju, enemu naših najboljših
poznavalcev vrabcev.
PRIPOROČENA LITERATURA:
CLEMENT,P., A. HARRIS inj. DAVIS(1993): Finches & Sparrows,
An Identification Guide. Christopher Helm. A & C Black, London.
SUMMERS-SMITH, D. (1988): The Sparrows. T & A D Poyser,
Calton.
Površina države:
Število prebivalcev:
Dolžina obale:
Število območij IBA:
Št. opaženih vrst:
Št. gnezilk:
Najvišja točka:
323.800 km2
4.400.000
21.925 km
52 v skupni
površini 9.307 km2
468
238
Glittertinden 2470 m
Posebne vrste ptic:
strmoglavec, labod pevec, kraljeva in ruska gaga, belorepec, arktični sokol, žerjav,
ozkokljuni liskonožec, snežna sova, bradata sova, debelokljuna lumna, uhati škrjanec,
rdečegrla cipa, severna listnica, laponska sinica, zlovešča šoja, veliki krivokljun, mali strnad.
Zanimive živali:
los, rosomah, severni jelen, leming, arktična lisica, moškatno govedo, atlantski losos , trska
(ko se posuši postane polenovka), živorodna kuščarica, visokogorski modrinček
Zanimive rastline:
rožmarinka, okroglolistna rosika, dolgolistna rosika
Varstvo narave:
kolonije morskih ptic na obalnih klifih, selitve velikega števila gosi
(predvsem belolična in kratkokljuna gos),
gnezditev 108 evropsko pomembnih vrst,
narodni parki Ovre Pasvik N.P., Joscedalsbreen N.P. Hardangerviddo N P,
ornitološka organizacija Norsk Ornitologisk Forening (NOF).
Viri ogrožanja:
kisel dež, ki se zaradi magmatskih kamenin ne more nevtralizirati kot pri nas na apnencu.
Ogrožena so jezera in ostale celinske vode-predvsem živalstvo in rastlinstvo v njih.
Resen problem je pretiran ribolov, ki je zdesetkal tudi njorke, lumne in mormone.
Rastlinski pasovi:
tundra, tajga, pas borealnih iglavcev
Prvič sva si za končni cilj izbrala Lofote - otočje, ki leži
dobrih 200 kilometrov nad severnim tečajnikom in pritegne
večino obiskovalcev zaradi svojih priostrenih vrhov in
dvomesečnega polarnega dneva. Na dolgi poli do tja sva si
nameravala ogledati še kar nekaj ornitoloških zanimivosti.
Kljub skrbno zarisani poti pa so nama stvari kmalu začele
uhajati iz rok.
Ko sva prestopila dansko mejo, nama je bilo takoj jasno,
da karte za načrtovani trajekt ne bova dobila oziroma bova
nanjo čakala vsaj en leden. Tako sva namesto v Oslo priplula
na jug Švedske. Prvi resnejši postanek, ki sva ga načrtovala
v gozdovih v okolici Lillehammerja, sva tako zamenjala z
ogledom Geteröna, brakičnih lagun, ki sodijo v mrežo
ramsarskih lokalitet in so upravljane zgolj za dobrobit ptic
in obiskovalcev. Odraz tega je izredno pester ptičji svet, ki
se opazovalcu razkriva iz skrbno urejenih opazovalnic,
nasprotje temu je precej monotona in vsaj z vidika ptic
prijazna okolica. Poleg številnih gosi in rac so pogosti tudi
pobrežniki (sabljarka Recurvirostra avosetta, spremenljivi
prodnik Calidris alpina, rdečenogi martinec Irin ga totanus,
črnorepi kljunač Liniosa liinosa). v rezervatu pa lahko brez
večjih naprezanj opazujemo tudi ribjega orla Pandion
haliaetus, rjavega lunja Circus aeruginosas in močvirsko
uharico Asia flamineus. Z območjem upravlja švedsko
ornitološko društvo (SOI7), BirdLife partner, kije na robu
rezervata zgradil moderen informacijski center, kjer sva se
založila z nasveti glede ornitološko obetavnih mest ob najini
poli. primernih za ogled ptic. Najina nedolžna namera pa
je v hipu sprožila plaz informacij, ki so bile razlog, da se je
najina pot začela odvijati po popolnoma nenačrtovanih
poteh. Ko sem iz torbe privlekel karto
Skandinavije in nekemu švedskemu ornitologu
pokazal na Lofote. kot najino končno točko,
seje ta le skromno nasmehnil. »Zakaj pa samo
do tja?« je vprašal. Nekako sva mu le uspela
razložiti, da sva pot prilagodila času in
denarnici, mnenja pa ni spremenil. Po
njegovem se prava ornitološka pol na Lofotih
šele začne, zato do tja niti nima smisla zgubljati
časa z nepotrebnimi ustavljanji in ogledi.
Midva sva se ob tem samo začudeno
spogledala. Argumenti, ki jih je imel možak,
so bili presneto močni. Kraji, o katerih smo se
pogovarjali, so ležali na najbolj severovzhodni
točki Norveške, ob Barentsovem morju na meji
z Rusijo. Tako se je pot v bistvu začela.
Prvič sva na poti proti severu naredila manjšo
okljuko in si ogledala znamenit ledenik
Jostedal. največji ledeniški pokrov v Evropi, ter majhen
otoček Runde, ki slovi po številnih kolonijah morskih ptic.
Od več kot 200 vrst, ki se na njem redno pojavljajo, jih
okrog 80 gnezdi. Med najzanimivejše in zelo številne
gnezdilce sodijo ledni viharnik Fuhnarus glacialis. strakoš
llrdrobates pelagicus. strmoglavec Morus bassanus, velika
govnačka Catharacta skua. Iriprsti galeb Rissa iridaciyla,
lunina Uria aalge in dcbclokljuna lunina U. loinvia. njorka
Alca lorda ter mormon Fratercula arclica. Nad kolonijami
gnezdeči h ptic se pogosto pojavita tudi sokol selec Falco
peregrinus in belorepec Haliaetus albicilla.
LOFOTI
Z Rundeja sva pot nadaljevala prek Lofotov proti Laponiji.
Otoki so naju s svojo razgibano krajino ustavili tudi na
drugem potovanju. Gre za ozek pas otokov, ki so znani po
svojih ostrih vrhovih. Tu človek doživi srce ribištva
Norveške. Pozimi so otoki tako rekoč prekrili z nalovljenimi
polenovkami, ki se sušijo na kozolcih, poleti pa zložene kot
klaftre čakajo na prodajo na italijanskih in drugih trgih po
Mediteranu. Ko se pomladi na otočje vrnejo galebi, je
sušenja rib konec, otokom pa vrnitev ptic vlije novo življenje.
Najštevilčnejši so triprsti galebi, ki ponekod gnezdijo kar v
stenah cestnih usekov. Tudi mimo glasnih školjkaric
llaematopus oslralegus ne gre. Ornitološko najbolj znamenit
otok Lofotov je Rost, ki se ponaša z eno izmed največjih kolonij
mortnonov v Evropi. Po ocenah jih danes tam gnezdi okrog
600 000 parov. Zanimiva je tudi pol na otok. saj je zaradi
oddaljenosti od Lofotov potrebno kar nekaj ur plovbe. Med
vožnjo sva opazovala viharne strakošc Oeeanodroma leucorhoa,
ladji pa seje približala tudi skupina ork Grampus orca.
foti.*1: Tom;;/ Milici«'
Eden od jezikov največjega ledeniškega pokrova Evrope.
Začarana od lepot sva nadaljevala pot proti
ornitološki Meki. fjordu Varanger na meji z
Rusijo. V polnočnem soncu in neobljudeni
pokrajini je izginil občutek za čas. Včasih do
te mere. da ob uri na kazalce nisva vedela, ali je dve ponoči
ali popoldan. Ob karibujih in koconogih kanjah Buteo lagopus
je mineval kilometer za kilometrom in naposled seje pred
nama razprostrlo obsežno območje Varangerja.
fölo: Tonu« Mtfu-lu
Črno njorico Ceppliusgrylle srečamo praktično po celi obali Norveške.
neobljudcnost. Poleg morskih vrst ptic sva pri uspešnem
lovu opazovala arktičnega sokola Falco rusticolus, na
travnatem pobočju nad kolonijo ptic pa skupino
osemindvajsetih belorepcev.
Najprej sva se napotila na skrajni rt polotoka, majhno
ribiško vasico Hamningberg, ki obeta veliko zanimivih vrst.
Že takoj ob prihodu naju je tik ob obali presenetila velika
jata ruskih gag Polysticta stellen, ob natančnem
pregledovanju morja pa sva opazila še pisane gage
Somateria speetabilis, rumenokljune slapnike Ga vi a adamsii
in rakovičarje Alle alle. Najpogostejše race ob obali so bile
seveda še vedno gage Somateria moHissima, na sladkih
vodah pa sva pogosto videvala zimske race Clangula
liyemalis. V naslednjih dneh sva se posvetila golim predelom
tundre v notranjosti polotoka. Z namero videti snežno sovo
Nyctea scandiaca sva preiskovala na pol zasnežene goličavc.
Kljub skoraj popolnoma goli pokrajini je bilo opazili kar
nekaj zanimivih in dokaj pogostih vrst. Pogoste so bile
dolgorepe govnjačke Stercorarius tongicaudus, koconoge
kanje in snežni strandi Plectrophenax nivalis, opazovala pa
sva tudi uhate škrjance Eremophila alpestris in dularja
Charadrius morinellus ter lopatasto govnačko Stercorarius
pomarimis. Le snežne sove ni in ni bilo na spregled.
Jaranger sva zapustila po ogledu Svltefjorda - največje
kolonije morskih ptic na Laponskem. 140 000 parov
triprstih galebov ustvarja hrup, ki otežuje pogovor. Vtis na
človeka pa poleg slikovitih skalnih sten v skupni dolžini
več kilometrov in pestrega življenja na njih ustvari
IbiO- tamai Mihelić
Mormon Fratercula arclica gnezdi na travnatih otokih zahodne obale.
Na severu se Lofoti navezujejo na podobno otočje
Versteralov. Otoki imajo nekoliko več ravnih površin, na
katerih ležijo prostrana visoka barja. Medtem ko se ne moreš
izogniti tacanju po preprogi iz raznovrstnih rosik, ti barjanski
jerebi Lagopus lagopus izpod nog frčijo tako rekoč na vsakem
koraku. Kjer so med šoto večje vodne površine, se zadržujejo
labodi pevci Cygmtscygnus, zlatouhi ponirki Podiceps auritus,
polarni Gavia arclica in rdečegrli slapniki G. stellata. Ze na
južni švedski magistrali, ko so nama cesto kar tako prečkali
divji petelini Tetrao urogallus. losi A Ices alees in karibuji
Rangifer tarandus, sva dobila občutek, da so
dežele, v katere se podajava, polne življenja.
Obisk te dežele priporočava vsem
naravoslovcem in fotografom. Prav gotovo bo
zanimiva predvsem za ornitologe začetnike,
saj ptice, navedene v vodnikih po vročih
točkah Skandinavije praviloma srečamo tudi
v resnici.
Otočje Vcsteralov se konča s krajem
Andencs, kjer sva si na morskem izletu
ogledala ene najveličastnejših bitij - kite
glavače Phvseter macrocephalus. Vzoren
informacijski center z muzejem, odlična
predstavitev z diapozitivi ter lofotska juha
vsekakor pomagajo prestati morsko bolezen.
VARANGER
("<>t<i; toro-i'" M i h o lic
Kolonija scrmoglaveev Moms bassanus in triprstih galebov Rissa
trydactya. Kot ogrlica iz 500.000 biserov.
PASVIK
Za zadnje dejanje na najini poli sva si prihranila Pasvik.
Plitvo dolino ob istoimenski reki. s katero Norveška meji
na Rusijo. Čire za kompleks obsežnih gozdov, prepredenih
z visokimi barji, ki počasi prehajajo v negozdno tundro na
vzhodu. Polarni dan se tu verjetno pokaže v najlepši luči.
Zaradi nizkega kota. ki ga ima sonce skozi cel dan, je
svetloba v gozdu polna senc. V juniju in začetku julija
območje prekrivajo številne zaplate snega. Gozd je najbolj
ohranjen v južnem delu. na meji s Finsko in Rusijo in ima
status narodnega parka. Med pevci so pogoste pinože
Fringilla moniijririgilla in krivokljuni Loxia curvirostra,
vsakodnevno pa človek lahko opazuje tudi severno listnico
Phylloscopus borealis. laponsko sinieo Pa rus ductus,
smrekovega kalina Piuico/a enudeator, pegame BombvciUa
garruhis in zloveščo šojo Perisoivus in/a ust us.
Redek gozd. ki so ga poraščale breze in svedrasto rasli
borovci, je čez dan poleg omenjenih ptic gostil predvsem
komarje. Zagotovo bi podlegla prisilni krvodajalski akciji, če
naju prijazna lastnica kampa pred narodnim parkom ne bi
posvarila in oskrbela z edino učinkovito kremo, ki jo menda
uporablja tudi vojska. A še laje delovala samo kaki dve uri.
Ponoči med enajsto in peto uro je gozd čudežno oživel.
Svetloba je dopuščala, da sva dan zamenjala za noč in
napravljena kot medveda (ne toliko zaradi mraza kot zaradi
komarjev) hlačala po gozdovih. Medtem ko sva v slovenskem
visokogorju kot tatova zalezovala gozdne kokoši, sva se jih
tu nagledala kar iz avtomobila. Divjega petelina in gozdnega
jereba Ikmasa bonasiu sva pogosto splasila z drevesa ali
prašne kopeli na cesti. Svojevrstno doživetje je bilo srečanje
z divjim petelinom, ki sva ga med
obiranjem jagodičevja z avtom
presenetila izza ovinka. Petelinje sprva
negibno opazoval stoječi avto, nato pa
se v počasni hoji odpravil po cesti naprej.
Ker sva mu z avtom sledila, se je njegova
hoja prelila v tek in nato v let nizko nad
tlemi. Bolj hitro kot je letel petelin, bolj
je noga pritiskala na plin. Revež se naju
je otresel šele pri hitrosti več kot 60 km/
h, ko je hipoma zavil v zrak in izginil
med krošnjami pred navideznim
plenilcem. Sicer je večina gozdnih
prebivalcev v tistem času mislila
predvsem na svoj želodec. Da
požrešnost nima meja, nama je pokazala
lisica, ki so ji iz strahu pred nama iz
gobca padli kar trije mladi zajci.
Precej najinega potovanja je zaznamovalo tudi
fotografiranje. Poleg barv in krajine so naju seveda
navduševale živali, ki po večini niso bile plašne. Zaradi
redkih slabih izkušenj s človekom sva na skobčji sovi Surnia
iilu/a v vseh možnih pozah lahko potrošila kar dva filma.
Živčno iskanje daljnogleda, da bi si jo vsaj na hitro ogledala,
seje končalo tako, daje eden fotografiral, drugi pa brcnil v
drevo, da sva jo fotografirala še malo drugače. Ti gozdovi
so bili tudi sicer bogato zavetje sov. V letu sva opazovala
bradato sovo Strix nebu/osa, na odprtih površinah pa so
bile pogoste močvirske uharice.
Neobljudena prostranstva so naju naučila veliko novega.
W Tiirnu/ VI i he Iii'
Zlata prosenka Pluvralis apricaria je značilna vrsta visokih barij
Norveške.
Severni jelen v značilnem okolju tundre.
Prvič v življenju sva se počutila kot Adam in Eva. Teden
dni namreč nisva srečala, videla ali slišala človeka ali kaj
človeku lastnega. Na koncu sva vendarle spoznala, daje bil
10 zgolj občutek. Dvajset metrov široka poseka železne
zavese namreč grobo preseka pragozd na norveško-rusko-
finski meji. vse obiskovalce v njeni bližini pa budno
nadzoruje vojska. Tako je prepovedano nositi teleskope,
teleobjektive, fotografirati ali opazovati rusko stran. In ker
se nisva povsem držala (pre)strogih določil, sta naju ob
povratku k avtomobilu pričakala dva. sicer prijazna, a do
zob oborožena vojaka. Medtem ko sla se udarjala po licih,
da bi pobila vsaj nekaj komarjev, sta se nama opravičila za
strog režim in dolžnost, da naju zaslišita in pregledata. Še
danes sva jima hvaležna, da nama nista pobrala filmov,
opreme, naju oglobila ali poslala za nekaj časa na ričet.
Vse to imajo namreč na razpolago za tiste, ki se ne držijo
določil. In večina se jih.
Po mesecu in pol sva morala nepreklicno domov. Iz
Pasvika sva se iztrgala zadnjo minuto. Od doma naju je
ločilo pet dni neprestane vožnje, ko sva urejala vtise in se
bodrila, da se bova zagotovo še kdaj vrnila. S tesnobo v
srcu sva se zapeljala skozi Karavanški predor, ki je pomenil
konec potovanja ter nama v spomin priklical stare znanke
- študij, službo, obveznosti. Kot bi bilo včeraj, se še spomniva
prihoda domov. Karavank, belih Julijcev, Bleda,...
domačega pozdrava carinika. V hipu je obema postalo
jasno: doma sva v najlepši deželi na svetu. ■ ■ ■
Pasvik - prehod med tundro in tajgo.
OAZA NA PRAGU KOPRA
v
Nataša Salaja
V Škocjanskem zatoku nadaljujemo s pripravami na
izvajanje sanacijskih in renaturacijskih ukrepov. V okviru
projekta, ki ga sofinancira Evropska unija iz programa LIFE
111 - Narava, je stekio pet programov raziskav in spremljanja
stanja, o čemer lahko več preberete v Novicah. Večina
evropskih sredstev je namenjena ureditvi sladkovodnega
močvirja na Bertoški bonifiki. Da bi odstranili čimveč
biomase in s tem ustvarili čimboljše pogoje za
zamočvirjanje. smo v zimskem času izvedli košnjo celotnega
območja. Pripravljen je bil program očiščevalnih del
izlivnega dela Are. na podlagi katerega bodo že spomladi
2002 v laguno pritekale večje količine nujno potrebne vode.
Več o projektu in Škocjanskem zatoku lahko preberete na
spletni strani http://www.skocjanski-zatok.org.
1? času od 10. decembra 2001 do 10. januarja 2002 je v
prostorih Mestne občine Koper potekala javna razgrnitev
osnutka ureditvenega načrta, ki je kot temeljni prostorski
lotu- Bi/,,in iV.irieM
Pogled na Škocjanski zatok in okolico.
izvedbeni načrt osnova za vse bodoče posege. Predstavniki
DOPPS-a smo sodelovali na vseh javnih obravnavah
ureditvenega načrta na krajevnih skupnostih ter na seji
občinskega sveta Mestne občine Koper. Z izvedbo javne
razgrnitve jc bil narejen velik korak v postopku priprave
ureditvenega načrta za sprejem na vladi RS.
v
Škocjanski zatok pa ni vedno bolj zanimiv le za ptice,
ampak tudi za obiskovalce, predvsem za tiste, ki živijo v
njegovi neposredni bližini in ga želijo bolje spoznati. Na
Svetovni dan mokrišč. 2. februarja, smo na izlet v rezervat
povabili vse, ki so nam vrnili kartico za odgovor iz
informativne zgibanke o Škocjanskem zatoku. Odziv je bil
tudi v merilu dobro obiskanih DOPPS-ovih izletov rekorden:
v meglenem jutru seje na koprski postaji zbralo 120 ljudi.
Žal se gosta megla nad rezervatom ni razkadila in po
končani razlagi smo se razšli, seveda z obljubo, da izlet
ponovimo v eni od sončnih pomladanskih sobot. ■ ■ ■
POBUDA ZA OMEJITEV PRAVIC DO LOVA
Andrej Sorgo
Nedelja, 13. januarja 2002, po sončni soboti je začel padali
sneg. Nadel sem si škornje, okoli vratu obesil daljnogled,
počakal sina in se prepustil psu, kije nestrpno pričakoval
nedeljski sprehod. Naš cilj so bili Rački ribniki, nato pa
mimo Turnovega ribnika in skozi gozd na Požeg.
Mimogrede bi še preverili rezultate štetja ptic, ki smo ga
opravili že prejšnji dan. Še preden smo prišli do prvih mejic.
seje zaslišalo pokanje kol na fronti. Vedel sem. da ta dan
nimamo več kaj iskati tam okoli, zato smo se obrnili ter se
odpravili v drugo smer.
Srečanj z lovci sem imel na svojih sprehodih po naravi že
več. Običajno smo šli drug mimo drugega, včasih smo se
pozdravili tako neosebno kot planinci v hribih. Nekatera
srečanja pa so se mi si trajno vtisnila v spomin. Napravil
sem naslednji nesistematičen izbor:
^ Tonetom sva še v študentskih letih stikala za netopirji
okoli Podpeči. Očitno sva bila zadosti tiha, da sva zalezla
čredico srn in jo splašila. Takrat je dvakrat počilo in krogla
je podrla eno od srn. Ko sva se z Benijem potikala okoli
Kozlarjeve gošče, sva jih slišala od možakarja v zelenem,
kako neodgovorna da sva, saj bi naju lahko ustrelil, ter da
se morajo oni vedno vpisati v knjigo, če gredo v lovišče. O
tem, da sta si dva možakarja dala na drevo tarčo in streljala
vanjo, ne bi niti izgubljal besed. Zadevo pa omenjam zato.
ker sta naju z ženo nadrla, češ ali ne slišiva streljanja. Sol
tej zgodbi daje dejstvo, da sta po nekem slučaju gozd in
drevo, ki sta ga naluknjala, bila ženina last. Nekoč sem v
miru in tišini ždcl ob enem od ribnikov, ko so od vsepovsod
začeli kapljati lovci. Postavili so se okoli ne prevelike mlake
in čez čas začeli na vse pretege mlatiti po obrežnem
grmovju. V zrak so dvignili nekaj rac in začeli streljati, to,
da so šibre padale po meni. očitno nikogar ni motilo. Kdor
tega ni skusil, ne more vedeti, kako sva se z ženo počutila,
ko sva ugotovila, da sva se na polju, morda pol kilometra
stran od domače hiše. znašla obkoljena sredi pogona.
V čem jc bistvena razlika med lovci in ostalimi sprehajalci
po naravi? Odgovor je. lovci so oboroženi. In ker so
oboroženi, je vedno verjetnost, da obstrelijo kakšnega od
manj nevarnih uporabnikov narave.
Želim sprožiti pobudo za omejen dostop oboroženim
ljudem v naravo. Nc prepoved - le omejitev. Za začetek bi
lahko z zakonom sprejmeli omejitev, da. z izjemo lovskih
čuvajev, noben lovec v nedeljo ne sme oborožen v naravo.
Če želijo streljati v nedeljo, lahko počnejo to na strelišču.
Predlog utemeljujem s tem. daje nedelja dan počitka, ko si
smejo družine in posamezniki privoščiti sprehod po naravi,
ne da bi jim bilo treba razmišljati, ali se bodo znašli na
sredi pogona, padli v zasedo ali da bo kdo streljal na njih
misleč, da so divjad.
Med tednom bi morali lov omejiti na dvakrat na teden:
morda v torek od polnoči do poldne in v četrtek od poldne
do polnoči. Na leto je to 104 dni, kar bi moralo biti dovolj
za vse gojitvene odstrele in morebitne druge razloge, zaradi
katerih naj bi nekdo streljal na divjad. Če je neko žival
potrebno takoj odstreliti, ker je npr. ranjena, naj za to
poskrbijo lovski čuvaji, ki jih je mogoče kadarkoli poklicali
po mobilnem telefonu.
Lovcem, kot varuhom narave, seveda nihče ne bi omejeval
dostopa v lovišča ob vseh drugih dnevih, le da nc bi smeli
biti oboroženi.
Naslednja zahteva bi morala biti zahteva po ničelni stopnji
alkohola v krvi med lovom. Alkohol nedvomno skrajšuje
reakcijske čase, ki so lahko odločilnega pomena pri ravnanju
z orožjem. Morda je lahko prav desetinka sekunde ločnica
med pritiskom na petelina in invalidnostjo ali celo smrtjo
obstreljenega. Vzporednico lahko potegnemo z vožnjo
avtomobila, kjer je zakonodajalec predvidel omejitve in
predpisal kazni.
Predlagam, da naj pred skupinskim lovom in po lovu vsak
lovec opravi alkotest. Tistim, ki jim test ne pokaže absolutne
ničle, se prepove sodelovanje na lovu. Tiste, ki bi jim našli
alkohol v krvi po lovu. se izključi iz lovske organizacije in
prepove nadaljnji lov. Med lovom sme bili stopnja alkohola
v krvi le čista ničla. Kontrolo bi izvajale ustrezno
pooblaščene osebe, v Sloveniji je to policija.
Horda bi lahko s temi ukrepi na dovolj neboleč način
odpravili marsikateri spor, ki nastaja ob skupni rabi prostora
v rekreacijske namene. In lov je v današnjih časih rekreacija
za posameznike, enako kot gobarjenje ali tek in sprehod
po naravi. Še enkrat pa bi poudaril, da rekreativci ali gobarji
niso nevarni drugim ljudem. H ■ ■

Ptica leta 2002
mestna lastovka Delichon urbica
Damijan Denac

Potem je začela postopno osvajati človekova naselja.
Gnezda je pričela graditi na stenah stavb, ki spominjajo na
njena naravna gnezdišča. Neustrašno jih je pripenjala tudi
v kote oken. kjer so njeno življenje budno spremljali ljudje.
Danes večina evropske populacije gnezdi le še v vaseh in
mestih, redkokje so se ohranile kolonije na skalnih stenah.
Kljub temu, da je mestna lastovka v Sloveniji pogosta in
zelo razširjena vrsta, je kvalitetnih podatkov o njeni
gnezditveni biologiji, ekologiji in številčnosti malo.
Dopolniti bi bilo treba tudi znanje o njeni razširjenosti, saj
so zadnji tovrstni podatki stari že skoraj 10 let.
Tudi to je bil eden od razlogov za naš izbor ptice leta. saj
upamo, da nam boste pri zbiranju novih podatkov pomagali
tudi vi. Zbrani podatki v okviru akcije Ptica leta 2002 bodo
uporabljeni tudi v Novem ornitološkem atlasu gnezdilk
Slovenije. Prisrčno vas vabimo, da se nam, kot že prejšnja
leta, pridružite pri popisu ptice leta. Obrazci za popis
mestne lastovke so v zloženki Ptica leta 2002, kjer je mestna
lastovka tudi podrobneje predstavljena.
lato Borut Kubimc
Mestna lastovka Delichon urbica.
Akcija Ptica leta se je v slovenskem prostoru že dodobra
uveljavila. Letos poteka v organizaciji DOPPS-a že četrto
leto. Namen akcije jc ljudem podrobneje predstaviti
določeno vrsto ptice, njen način življenja, v primeru
ogroženih vrst tudi vzroke za ogrožanje in napotke za
konkretno pomoč tej ptici. Prav tako je namen pritegniti
čimveč članov DOPPS-a in širšo javnost k aktivnemu
sodelovanju pri projektu z udeležbo pri organiziranem
popisu v okviru akcije. Na tak način dobimo dragocene
podatke, ki so neobhodno potrebni pri prihodnjih
naravovarstvenih načrtih. Pri popisu gnezd bele štorklje
med akcijo Ptico leta 1999 seje izkazalo, daje veliko gnezd
ogroženih zaradi slabega stanja dimnikov ali drogov, kjer
so nameščena. Nekatera od teh gnezd so že varno
prestavljena, druga pa bodo še letos pred prihodom štorkelj.
II letošnjem mednarodnem letu gora smo za ptico leta
izbrali mestno lastovko, ki je pred koncem 19. stoletja
naseljevala le skalnate pečine visokogorja in obalnih klifov.
Žice so pogosto počivališče mestnih lasovk na selitvi.
Kaj moramo vedetipreden
se lotimo opazovanja ptic?
'• -jNEpf-MB Žp^-JR'	i č>- \	^
F tiče so ena izmed privlačnejših živalskih skupin za
opazovanje. Pogostost, prepoznavnost, številčnost in
raznolikost so razlogi za njihovo priljubljenost. Srečamo jih
skoraj vsepovsod. Lahko jih privabljamo tudi s hranjenjem
ali postavljanjem gnezdilnic. Večino vrst, kijih vsakodnevno
srečujemo, je dokaj enostavno prepoznati. Številni
določevalni ključi pa so omogočili, da so se lahko tudi laiki
spoprijeli z določevanjem.
Ptice so tudi priljubljen objekt raziskav. Opis obročkanja,
ene izmed metod za raziskovanje ptic, je podal Marjan Gobec
(Svet ptic 6(3), 2000). Obdelava podatkov ponovno ujetih
ali opazovanih obročkanih ptic je omogočila oceno
številčnosti ptic. Za nekatere žal prepozno. Kvaliteta
rezultatov jc bila neposredno odvisna od števila podatkov, ki
so jih posredovali številni popisovalci. Ker so ptice na vrhu
nekaterih prehranjevalnih verig, so dober, a ne edini
pokazatelj stanja okolja, v katerem živijo, gnezdijo ali se le
prehranjujejo. Zato so danes številne raziskave ptic posredno
ali neposredno povezane z njihovim celostnim varstvom ali
zgolj varstvom gnezdišč, prehranjevališč, prezimovališč ali
selitvenih poti.
Predpogoj za opazovanje ptic je njihovo prepoznavanje. V
ta namen v društvu organiziramo izlete in predavanja. Prav
tako se lahko pridružite popisovalcem za Atlas gnezdilk
Slovenije. Za popisovanje ptic ni potrebno poznavanje vseh
vrst ptic. Lahko se lotite popisovanja vrst, ki jih z gotovostjo
prepoznate, druge vrste pa boste spoznavali sproti. Na trgu
so številni priročniki, ki vam lahko pomagajo pri
prepoznavanju. Vedite pa, da je ugotovitev, do katere se
dokopljete sami. toliko več vredna, kolikor več časa ste zan jo
porabili.
Zakaj, kje in kako opazovati ptice, zakaj in kaj beležiti ob
njihovem opazovanju bom poskušal opisati v naslednjih
številkah. Pred tem pa obnovimo nekaj pravil, ki se jih
moramo držati, preden se lotimo opazovanja ptic.
Pravno varstvo ptic v Sloveniji ureja Zakon o ohranjanju
narave (ZON) in ratificirane mednarodne konvencije
(Konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva
in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov
(Bernska), Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih
živali (Bonnskaj) ob vstopu v Evropsko unijo pa tudi
Direktiva o ohranjanju prostoživečih vrst ptic. Vrste imajo
različen varstveni status glede na Rdeči seznam ogroženih
vrst ptic, nekatere vrste so lovne, druge so mednarodno
zavarovane. Ogrožene živali in rastline obravnava tretji
odstavek 14. člena ZON, ki navaja, da jc »rastline ali živali
prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati,
poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati«. Zgolj za
opazovanje ptic načeloma ni potrebno nobeno dovoljenje.
Kjer je dovoljeno gibanje, lahko ptice opazuje kdorkoli.
Obvezno potrebujete dovoljenje za kakršno koli delo na
gnezdih ogroženih vrst ter lov in obročkanje pričev. Za
kakršno drugo delo. pri katerem lahko pridemo v neposreden
stik s pticami, pa se je potrebno predhodno pozanimati ali
potrebujete dovoljenje.
Zakonodaja, ki varuje ptice in njihova življenjska okolja, je
bila osnova za Kodeks slovenskih ornitologov, ki ga morajo
člani društva spoštovati pri delu s pticami. Trije členi govorijo
o obnašanju pri opazovanju ptic:
2.	Pri svojem delu in tudi sicer ne vznemirja ptic po
nepotrebnem in jim ne škoduje. Prav tako naj ne ogroža
drugih živih bitij in narave.
3.	Ne jemlje ptic iz narave in jih ne zadržuje v ujetništvu.
4.	Bo pri fotografiranju ptic in narave obziren. Ogroženih
vrst naj ne slika na gnezdu.
Ornitolog, opazovalec, popisovalec ali raziskovalec ptic so
najpogostejši izrazi, kijih uporabljamo, ko opisujemo osebe,
ki se ukvarjajo s ptiči. Po Slovarju slovenskega knjižnega
jezika je ornitolog ali ptičjeslovec oseba, ki se ukvarja z.
ornitologijo (ptičjeslovjem), vedo o pticah. Veda pa je
dejavnost, ki si prizadeva na osnovi metod priti do
sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj. Iz
tega lahko zaključimo, da lahko znanstvene raziskovalce ptic
poimenujemo ornitologe. Popisovalci ptic so vsi tisti
opazovalci ptic, ki prepoznane ptice beležijo, a rezultatov ne
vrednotijo (npr. več kot 200 popisovalcev januarskega štetja
vodnih ptic). Samo opazovalci ptic pa so vsi tisti, ki ptice
zgolj opazujejo, številne prepoznajo, a ničesar ne zapišejo.
Kako se preleviti iz opazovalca v popisovalca ali v ornitologa
pa v naslednji številki. ■ ■ ■
18 ORNITOLOŠKI NAPOTKI
NOVICAM NA POT
Samo dve leti je tega, ko smo pred Svetom ptic
še imeli Novice DOPPS. Komajda se še
spominjamo skromnega časopisa, kije za naše
društvo pomenil prelomnico. V kratkih dveh
letih pa so urednica in požrtvovalni sodelavci
ustvarili revijo, ki nam je lahko resnično v ponos.
Svet ptic se bo seveda nezadržno razvijal in rasel
še naprej. Nekaj novosti bomo dočakali še letos.
Prva je že pred nami. Oživljene Novice, ki s
starim imenom prinašajo novo vsebino. Na
sredini vsakega Sveca ptic bo poslej nekaj strani
namenjenih veliki jati kratkih, a jedrnatih
prispevkov. Pisali bomo o novicah o delu
društva, o naših najnovejših akcijah in dosežkih
ter o pomembnih dogodkih za naravovarstvo
na Slovenskem in še čem.
Novice ureja Tomaž Mihelič, ki poleg preda-
nega dela pri Novem atlasu gnezdilk vodi tudi
društveno službo za stike zjavnostmi. Zaželimo
mu uspešno delo in veliko veselja z uredniko-
va njem.
Naj zaključim s povabilom. Več ko nas bo
sodelovalo, bolj živahne bodo Novice. Če imate
novico, ki bi jo želeli deliti z drugimi, jo le brž
zapišite v kratek prispevek in jo pošljite
uredniku na društven naslov. Pravijo, da
obveščenost spodbuja sodelovanje. Če bomo
spodbujeni z Novicami dodatno rešili samo
eno ptico, seje za Novice vredno truditi.
Tomažjančar
direktor
msiuo
NA LETNO
SKUPŠČINO
DOPPS
sobota, 16.03.2002 ob 14.00 uri
Modri salon Grand hotela Union,
Miklošičeva cesta 1, Ljubljana
generalni sponzor
DOPPS
DNEVNI RED:
Pričetek ob 14.00
Otvoritev in pozdrav
Poročilo o delu društva
Letno finančno poročilo
Poročilo nadzornega odbora
Načrt dela 2002
Volitve temeljnih organov DOPPS
Zanimivosti iz dela naših članov
Določanje IBA jev po kriterijih EU
(Luka Božič)
Popis ptic v Kozjanskem parku
(Al Vrezec)
Novi atlas gnezdilk Slovenije
(Tomaž Mihelič)
Odmor 30 min.
Podelitev priznanja Zlati legat
Predavanje: Kazakstan
(Borut Rubinič)
Zaključek bo predvidoma ob T8.00 uri.
dr. PeterTroncelj, predsednik DOPPS
JANUARSKO ŠTETJE VODNIH PTIC 2002
Pravkar je za nami najbolj množična akcija
članstva DOPPS-a BirdLife Slovenija: 137 pisem
med 14.1. in 28.1, okoli 200 popisovalcev in
nepregledna množica pisnih poročil (po oceni
okoli 700) kažejo, da smo opravili enega boljših
popisov vodnih ptic v zgodovini IWC pri nas.
Svoje je prispevala tudi ostra zima, ki je kot
nalašč postregla z obilico zanimivosti: številnimi
belorepci in bobnaricami, pritlikavimi
kormorani, labodom pevcem, črno raco,
velikim številom malih Žagarjev in zvoncev, za
slovenske razmere izrednim številom velikih
belih čapelj ipd. Vsem, ki so popisovali, velja
prisrčna zahvala, zlasti lokalnim koordina-
toricam in koordinatorjem. Šcetje so zazna-
movali vsesplošni poboji vodnih ptic po vsej
državi: strelci so stisko ptic, ko se te iz rek zaradi
zaledenelih stoječih voda niso imele kam
umakniti, neetično izkoristili v pridobitniške
namene. In še prednajava: predvidoma v
novembru in decembru 2002 bomo izvedeli za
popisovalce vodnih ptic serijo lokalnih
izobraževalnih delavnic (Veržej, Maribor, Celje,
Krško, Novo mesto, Ljubljana, Nova Gorica,
Koper). Izvrstna priložnost za druženje ob
teoretičnem in praktičnem terenskem
ornitološkem delu! BS
jjjjyjuM
DATUMI IZIDOV
SVETA PTIC
Datumi izidov štirih številk
Sveta ptic so skrbno
načrtovani. Pogojujejo jih večji
dogodki povezani s pticami,
hkrati pa morajo enakomerno
zajeti utrip delovanja društva
preko celega leta.
V želji, da bi tem zahtevam
čimbolj ugodili, smo letos
datume izidov predvideli na
dan natančno. Prva številka, ki
ste jo našli v poštnem
nabiralniku v začetku marca, co
potrjuje. Sledila bo poletna
izdaja, ki vam jo bo poštar
dostavil v začetku junija. Konec
septembra boste v rokah držali
jesensko številko, tik pred
božičnimi prazniki pa še zadnjo
v tem letu. TM
DRUŠTVENA SLUŽBA ZA
ODNOSE Z JAVNOSTJO
Obveščanje javnosti seje
potrdilo kot izjemno
pomembno naravovarstveno
sredstvo, ki obenem veča tudi
zanimanje ljudi za naše delo in
možnosti vključevanja vanj. V
društvu smo se lotili
sistematičnega objavljanja
naših projektov in prizadevanj v
dnevnem in tedenskem
časopisju, televiziji in radiu.
Ime društva skupaj z našim
naravovarstvenim sporočilom
se je tako v zadnje pol leta v
medijih pojavilo več kot 50-
krat. Največkrat smo bili
prisotni v dnevnih časopisih
(Delo, Večer, Dnevnik), tednikih
(Mladina, Primorske novice,
Nedelo) in televiziji (TV SLO,
POP TV). TM
KOMISIJA ZA REDKOSTI
V letu 2000 je ponovno začela
delovati nacionalna Komisija
za redkosti. Njeni člani so
obravnavali poročila o
opazovanjih redkih vrst za leta
1997-2000, kar omogoča, da
bo v prihodnje delo potekalo
bolj ažurno. O tem priča tudi
izid poročila v Acrocephalusu
skupaj s seznamom
ugotovljenih vrst ptic v Sloveniji.
Namen komisije za redkosti
seveda ni ocenjevanje
opazovalcev, njihovega znanja
ali verodostojnosti, temveč
objektivno in nepristransko ter
strokovno presojanje poročil.
To pa je potrebno, če hočemo
zagotoviti ustrezno strokovno
raven našega dela. LB
jjjjvjl'Ž
NADZORNIK V
ŠKOCJANSKEM ZATOKU
Najboljši način preprečevanja
kršitev varstvenega režima v
zavarovanih območjih je
izvajanje vsakodnevnega
terenskega nadzora, za kar
skrbi nadzorna služba. Prav
zaradi tega smo na DOPPS-u
v okviru projekta,
financiranega iz evropskega
programa LIFE Narava,
predvideli zaposlitev
naravovarstvenega
nadzornika. Za to delovno
mesto je bil na podlagi svojih
izkušenj in znanj izbran
Branko Koren. Branko dela v
Škocjanskem zatoku od
začetka tega leta, poleg
izvajanja nadzorne službe pa
skrbi tudi za izvajanje
upravljalskih aktivnosti na
terenu, nadzor nad izvajanjem
sanacijskih in renaturacijskih
posegov in pomaga pri izvedbi
različnih programov
monitoringa. V času uradnih
ur vas bo z veseljem sprejel v
začasnem informacijskem
centru rezervata na
Staničevem trgu 16 v Kopru ali
pa vam na izletih predstavil
živi svet Škocjanskega zatoka.
NŠ
SKRB ZA SLOVENSKE
IBA-JE
V	DOPPS-u si v prvi vrsti
prizadevamo za varovanje ptic
in njihovih habitatov, saj je to
naše osnovno poslanstvo.
Pomemben del tega je varstvo
najpomembnejših, ključnih
območij za preživetje ogroženih
vrst. Kot primer bomo tokrat
vzeli Sečoveljske soline, ki so
kot območje pomembne tako
po mednarodnem kot
nacionalnem pomenu.
V	njih sistematično spremljamo
stanje avifavne z mesečnimi
popisi ptic, kijih opravljamo
od leta 1992. Že štirinajst let v
okviru mednarodnega
zimskega štetja vodnih ptic
pozornost namenjamo
popisom ptic, ki prezimujejo v
solinah.
V	okviru svetovnega in
evropskega dneva opazovanja
ptic vsako leto vodimo izletnike
na Sečoveljske soline. Lani smo
jih slovenki javnosti predstavili
tudi v filmu Pomen ogroženih
meditaranskih mokrišč v
Sloveniji. To pa je le del vseh
naših naravovarstvenih
aktivnosti na solinah. TM
NOVOSTI V SKOCJANSKEM ZATOKU
Zima ni več čas, ko bi dela na terenu stala. V
ponovoletnem času smo v rezervatu postavili
informacijske table, ki obiskovalce obveščajo
o prihodnji ureditvi rezervata in primernem
vedenju znotraj njega. Postavljeni sta bili dve
zapornici, ki preprečujeta dostop motornim
vozilom na Bertoško bonifiko in zagotovljata
mir tistim, katerim je rezervat namenjen:
obiskovalcem, pticam ter vsej ostali flori in
favni. Prav s tem namenom pa seje v zimskem
času začela tudi košnja na Bertoški bonifiki.
BK
MONITORING ŠKOCJANSKEGA ZATOKA
Da bi pridobili čimbolj natančne podatke za
določitev najbolj primernega načina izvajanja
sanacijskih ukrepov in kasnejšega upravljanja
rezervata, se od leta 2000 dalje na območju
rezervata izvajajo raziskave in monitoring
stanja biotskih in abiotskih parametrov.
Izhodiščno stanje v zatoku je bilo ugotovljeno
v preteklih dveh letih. Na podlagi programa
varstva in razvoja rezervata, rezultatov
opravljenih raziskav, lastnih opažanj in
priporočil izvajalcev raziskav smo v program
dela rezervata za leti 2001 in 2002 vključili:
1.	stalni monitoring avifavne,
2.	raziskave potencialne sposobnosti naravne
repopulacije rezervata,
3.	program ihtioloških raziskav za oceno
obstoječega stanja v Škocjanskem zatoku in
okolici,
4.	monitoring hidroloških parametrov,
5.	pregled stanja kakovosti vode v laguni
naravnega rezervata Škocjanski zatok in
raziskavo onesnaženosti reke Badaševice,
6.	hidrogeološke raziskave območja med
serminskim hribom in Ankaranom.
Vseh šest programovje trenutno v teku, DOPPS
pa izvaja prva dva. Namen raziskave
potencialne sposobnosti naravne repopulacije
rezervata je določitev ekoloških pogojev za
ohranitev in ponovno naselitev rastlin in živali,
ki bodo obvezna izhodišča za pripravo
dokumentacije in izvajanje renaturacije.
Z namenom identificirati vplive posegov na
območju rezervata izvajamo v DOPPS-u moni-
toring stanja avifavne skozi vse leto. Ptice na
preletu in prezimovanju v zadnjih mesecih
popisujemo vsakih sedem dni, vzporedno pa
zbiramo tudi podatke o ekoloških dejavnikih,
ki so potrebni za obstoj in razvoj posameznih
vrst. Najnovejši podatki kažejo, da je v času
jesenskega preleta in prezimovanja število
vodnih ptic začelo naraščati. Kot primer naj
navedemo bistveno povečanje števila velikih
škurhov, ki prezimujejo v zatoku. V prejšnjih
dveh zimah smo na terenskih obhodih našteli
največ 7 velikih škurhov, v lecošnji pa se je v
zatoku zadrževalo od 17 do največ 46 osebkov.
Ptice se vračajo! BM
PRAZNE KRMILNICE
Letošnja zima je bila za ptice nekaj posebnega.
Kljub ponujeni krmi v krmilnicah so bile te
praviloma prazne ali pa so se ptice pojavljale v
njih v bistveno manjšem številu kot v preteklih
letih.
Zaradi tega nasje letos na sedeždruštva poklicalo
okrog sto zaskrbljenih ljubiteljev ptic, prav vse je
omenjena sprememba močno zaskrbela.
Pticam pa seje letos prav dobro godilo. Številen
obrod bukve, belega gabra, smreke in številnih
plodonosnih vrst je bil glavni razlog
nezainteresiranosti ptic za našo ponudbo. V
gozdovih je bilo za razliko od krmilnic letos prav
živahno. Polegobičajnih vrstsojih letos obiskale
tudi večtisoćglave jate pinož, ki so obilico žira s
pridom izkoristile. NP
svct ptic n
POMOČ ŠTORKLJAM NA LJUBLJANSKEM
BARJU
Lansko leto je na Ljubljanskem barju nastalo
novo gnezdo belih štorkelj. Zgradil gaje mlad
par, ki sije za dom izbral lesen drog električnega
daljnovoda v Dragomerju. Štorklji sta se, kljub
temu da nista gnezdili, na gnezdu zadrževali
preko celega leta.
V želji, da zagotovimo varnejšo gnezditev
novemu paru, smo v DOPPS-u dali pobudo za
izgradnjo gnezdilnega podstavka. Po naših
navodilih je nato akcijo vzorno speljalo podjetje
Elektro Ljubljana.
Dotrajan lesen drog je bil zamenjan z novim
betonskim, nanj pa nameščen gnezdilni
podstavek, ki omogoča, da je gnezdo varno
odmaknjeno od električnih žic. Gnezdo iz
starega droga se je nato skrbno preložilo na
novo mesto.
Nova lokacija bo za gnezditev primernejša in
varnejša, predvsem pa bo odveč bojazen, da
bi se dotrajan lesen drog med gnezdenjem
štorkelj podrl ali pa da bi prišlo do kratkega
stika, ki bi bil usoden za odrasli štorklji in za
mladiče.
Akcijo so z velikim odobravanjem sprejeli
lokalni prebivalci in tudi ljudje po Sloveniji, saj
je bila objavljena tako na televiziji kot v
dnevnem časopisju. TM
TINA POVZROČA TEŽAVE
Transportni plani, predlagani v projektu TINA
(Ocena pocreb po prometni infrastrukturi), ki
se nahajajo v evropskih načrtih za države
kandidatke, so postavljeni tako, da lahko
opustošijo populacije ogroženih vrst ptic v
centralni in vzhodni Evropi.
BirdLife International je opravil desetmesečno
raziskavo o možnih posledicah predlaganega
sistema prometnih povezav. DOPPS je za
Slovenijo sodeloval pri pripravi poročila in ob
tej priložnosti izdal tudi zloženko. Ovrednotenje
več kot 400 IBA območij za ptice je pokazalo,
da bi lahko 21 odstotkov le-teh predlagani
razvoj močno prizadel. Glavno grožnjo
predstavlja razvoj cestnega omrežja. To bi
povzročilo še dodatni pritisk na ptice, katerih
številčnost že upada zaradi vznemirjanja in
intenziviranja kmetijstva.
Poročilo vsebuje štiri vzorčne raziskave BirdLife
partnerjev, ki ilustrirajo nasprotja med
varstvom mednarodno pomembnih območij za
ptice in razvojem TINA ter predstavljajo
opozorilo pred prenagljenim razvojem
cransportne infrastrukture, ki lahko povzroči
nepovratne spremembe območij, potrebnih
takojšnjega varstva.
85 mednarodno pomembnih območij, ki bodo
prizadeta v primeru uresničenih transportnih
planov, vzdržujejo mednarodno pomembne
populacije 128 ptičjih vrst, vključno s tremi
globalno ogroženimi vrstami (kodrasti pelikan,
rdečevrata gos in povodna trstnica).
V DOPPS-u skupaj s celotno zvezo BirdLife
pozivamo EU naj ne dopusti uničenja nobenega
od naravovarstveno pomembnih območij
Evrope z uresničevanjem TINA transportne
infrastrukture.
V primerjavi z EU državami, kjer je razvoj
infrastrukture in pritisk človeka na naravne
življenjske prostore že zmanjšal pestrost,
najdemo v državah kandidatkah relativno
ohranjena območja z veliko biotsko pestrostjo.
Kakorkoli že, seštevajoče nevarnosti
naraščajočih pritiskov, vključno z zahtevami
razvoja transporta, lahko privedejo ogrožene
vrste ptic do popolnega izumrtja ne le v
centralni in vzhodni Evropi. Ll<
jjdvjl'B
PTICAM PRIJAZNO
KMETIJSTVO
Koncem lanskega leta smo
zaključili projekt Popularizacija
pticam prijaznega kmetovanja.
Namen projekta je bila
popularizacija kmetijsko-
okoljskih ukrepov, ki so
namenjeni ohranjanju
tradicionalnih oblik
kmetovanja in s tem kulturne
krajine. V ta namen smo izvedli
8 predavanj, na katerih seje
skupaj zbralo več kot sto ljudi.
Rezultat tega projekta sta tudi
dve zloženki, ki opozarjata na
priložnost subvencij. Kmetijsko
okoljski ukrepi še ne
zagotavljajo popolnega varstva
ptic in njihovih življenjskih
prostorov, vendar so dober
začetek. LK
OŽIVLJAMO POBUDO
ZA ZAVAROVANJE
LJUBLJANSKEGA BARJA
Dolgo je bil DOPPS vodilni
pobudnik za zavarovanje in
ohranjanje Ljubljanskega barja.
Opravili smo veliko dela: atlas
gnezdilk, razstavo, številna
predavanja, zgibanke, vrsto
prispevkov v medijih... Zadnja
leta nam je nekoliko pošla
sapa.
Z letošnjim letom spet
prevzemamo pobudo. Poslej
bo naše aktivnosti na LB
koordiniral in spodbujal Vojko
Havliček. Vojko, kije član
DOPPS-a od I. 1999, seje pred
kratkim upokojil. V študij
projekta je že doslej vložil veliko
svojega časa. Želimo mu
uspešno delo. TJ
PISARNI DRUŠTVA
POMAGA VSE VEČ
PROSTOVOLJCEV
Obseg dela, ki ga opravlja
pisarna društva, je vse večji. Da
je delo res realizirano, gre
velika zahvala tudi članom
društva, ki so svoj čas namenili
prostovoljnemu delu v pisarni.
V zadnjih creh mesecih so se v
delo pisarne vključili: Andrej in
Jernej Figelj, Luka Korošec,
Jakob Smole, Polonca Voglar,
Željko Šalamun in Eva Vukelič.
Vsem, ki pomagate pri delu v
pisarni in izven nje, prisrčna
hvala. TM
BirdLife
GOZDJE DOM
MNOGIM OGROŽENIM
VRSTAM
Gozdovi pokrivajo preko
polovice površine Slovenije in
so zelo pomemben življenjski
prostor za veliko živalskih in
rastlinskih vrst.
V društvu se zavedamo
pomena gospodarjenja z
gozdom za ohranjanje
ogroženih vrst ptic, zato smo
začeli iskati navezo z
Zavodom za gozdove
Slovenije (ZGS), ki skrbi za
sonaravno, mnogonamensko
in trajno gospodarjenje z
gozdom. Prednostno se
bomo usmerili predvsem v
predele gozdov, ki so
mednarodnega pomena za
ptice (IBA). Te gozdove še
naseljujejo ogrožene vrste
ptic, ki so v večini evropskih
gozdov zaradi neprimernega
gospodarjenja že izginile. Za
te vrste je značilno, da
potrebujejo gozd z velikim
deležem odmrlega drevja.
Ohranitev teh gozdov je v
veliki meri odvisna od
prihodnjega gospodarjenja z
njimi. Prepričani smo, da
bodo v ZGS zainteresirani za
sodelovanje, saj so se s svojo
skrbjo za gozd v preteklosti že
velikokrat izkazali. ŽŠ
DELO ŠTAJERSKE
SEKCIJE DOPPS-A
Postal je že običaj, da
aktivnejši člani Štajerske
sekcije v začetku novega
delovnega leta javno
predstavijo rezultate dela v
prejšnjem letu na predavanju
z imenom Let enega leta.
Franc Bračko je predstavil
nadvse uspešno, že
tradicionalno in v letu 2001
internacionalno akcijo,
izdelovanja umetnih sten za
ogroženo breguljko, Damijan
Denac projekt ohranjanja
ogrožene navadne čigre, Luka
Božič pa nacionalni popis
mokožev. Predavanja na
Pedagoški fakulteti seje
udeležilo 20 ljudi, med
katerimi je bilo veliko mladih,
perspektivnih ornitologov. DD
V Novicah so pisali:
Luka Božič, Damijan Denac,
Tomažjančar, Leon Kebe,
Primož Kmecl, Branko Koren,
Tomaž Mihelič, Borut
Mozetič, Nevenka Pfajfar,
Nataša Salaja, Zeljko Šalamun
in Borut Štumberger.
UNŠKA KOLIŠEVKA
Unška koliševkaje ena izmed največjih udornih
dolin na notranjskem Krasu. Zaradi svojih
geomorfoloških, botaničnih in zooloških
posebnosti je bila že leta 1984 razglašena kot
naravni spomenik.
V lanskem letu so neznanci pod ostenjem
posekali drevje, med drugim več zelo starih tis,
ki so zavarovana vrsta. Steno so očistili rastlinja
in jo v jeseni začeli opremljati s plezalskimi
pripomočki. Za poseg niso pridobili ustreznih
dovoljenj, zato smo zoper storilce podali prijavo
na pristojno inšpekcijo in o dogodku obvestili
policijo ter Planinsko zvezo Slovenije. Dogodki
iz Unške so še dodatno podkrepili nujnost
DOPPS-ovih prizadevanj za varstvo ptic v
skalnih stenah. Ob tej priložnosti smo na MOP
ponovno poslali pobudo za pravo ureditev
nastajanja plezališč in stopili v kontakt s
Planinsko zvezo v želji po skupnem reševanju
omenjene problematike. TM
3
K.
2
JADRALNI PADALCI OGROŽAJO PTICE
Lani je Agencija za okolje RS zaprosila DOPPS
za strokovno mnenje o problematiki vzletne
točke za jadralna padala nad Lijakom. Ta točka
leži na zahodnem robu območja IBA »Južni rob
Trnovskega gozda in Nanos«, kije predlagano
za uvrstitev med območja SPA. Tukaj živijo
evropsko pomembne populacije sedmih vrst
ujed in travniških ptic. Jadralno padalska
dejavnost se na tem območju odvija že kar nekaj
časa, pri čemer ni omejena samo na območje
Lijaka, saj padalci pogosto letajo vzdolž
skalnatih sten vse do Pleše na Nanosu. Veliko
število padalcev v zraku vznemirja ogrožene
vrste ptic včasu gnezdenja in jim otežuje iskanje
hrane. Mnenje DOPPS-a o vpisu vzletišča v reg-
ister pri Upravi RS za civilno letalstvo je zaradi
tega negativno. Predlagali smo tudi, da se na
tem območju s posebnim podzakonskim aktom
omejijo tudi vse neorganizirane oblike tovrstne
dejavnosti včasu med 1. 1. in 30. 9. LB
VARSTVO KORMORANA V SLOVENIJI
Naša prizadevanja za zaščito kormorana v
Sloveniji se nadaljujejo. V drugi polovici leta
2001 smo moči usmerili predvsem v pogajanja
s pristojnimi ministrstvi (MKGP, MOP) ter v
tožbo na upravnem sodišču zoper sporno
odločbo o odstrelu. Zal pogajanja niso
potekala uspešno, saj smo kljub precejšnjemu
trudu, da bi vzpostavili dialog, naleteli na gluha
ušesa. Nenehno smo opozarjali na osnovne,
neštetokrat preverjene resnice o biologiji
kormorana in njegovi interakciji z ribogojstvom
ter predlagali ustanovitev mešane (ribiške in
ornitološke) scrokovne komisije, ki bi problem
temeljito preučila in predlagala ustrezne rešitve.
Obrnili smo se tudi naravnost na oba pristojna
ministra, vendar zaman. Sledila je znana
zgodba, enaka lanskoletni: odločba, tožba
DOPPS-a in začasna odredba upravnega
sodišča, ki izvajanje odločbe ustavi, vrhovno
sodišče iz formalnih (ne vsebinskih!) razlogov
začasno odredbo razveljavi. Kormoran je bil
pravno tako pod varstvom dober mesec - tudi
med tem časom pa so se poboji nadaljevali,
nelegalno in po naših ocenah daleč čez
predpisano število 500. V letu 2001 so skupino
za varstvo kormorana sestavljali Primož Kmecl,
Tomažjančar in Jakob Smole. PK
Še niste član DOPPS-a in bi to radi postali?
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS-BirdLife
Slovenija) je ena največjih in najstarejših nevladnih naravovarstvenih
organizacij v Sloveniji. Namen delovanja društva je varovanje ptic in njihovih
habitatov z raziskavami, naravovarstvenimi aktivnostmi, popularizacijo
ornitologije, publicistično in izobraževalno dejavnostjo ter sodelovanjem z
drugimi nevladnimi organizacijami in vladnimi službami.
Zakaj postati član DOPPS-a in kaj Vam to prinaša?
•	S tem neposredno prispevate k povečanju družbene veljave varstva ptic in
narave in k ohranjanju našega naravnega bogastva.
•	Možnost vključevanja v ornitološke in naravovarstvene projekte in dobro
informiranost na tem področju.
•	Brezplačno udeležbo na številnih predavanjih in izletih.
•	Prijetno druženje z drugimi ljubitelji ptic in narave.
•	Redno brezplačno prejemanje revije Svet ptic - prve slovenske poljudne
barvne revije o pticah.
•	Vodilno slovensko ornitološko revijo Acrocephalus kot član DOPPS-a
prejemate po simbolični ceni 1.000 tolarjev za letnik.
Torej, če še niste član DOPPS-a in bi to radi postali, nam izpolnjeno in
podpisano Pristopno izjavo vrnite na naslov:
DOPPS, p.p. 2722, 1001 Ljubljana.
Dodatna pojasnila pri izpolnjevanju obrazca:
1	Dodiplomski študenti in brezposelne osebe naj priložijo kopijo potrdila
o šolanju oz. brezposelnosti.
2	Donacijo lahko uveljavljate kot olajšavo pri napovedi dohodnine.
3	Plačilo članarine preko trajnega naloga je zaenkrat mogoče, če imate
tekoči račun odprt pri Novi ljubljanski banki, SKB banki, Novi KBM
(razen za Področje Nova Gorica) ali Banki Domžale. V primeru izbire
takega načina plačevanja vam bomo poslali obrazec »Pooblastilo za
otvoritev trajnega naloga na tekočem računu«, na podlagi katerega
bomo uredili vse potrebno za otvoritev trajnega naloga in plačilo
članarine. Vse, ki boste članarino plačevali s trajni kom, čaka tudi darilo:
kapa ali majica z DOPPS-ovim znakom.
4	Vpišite ime in priimek člana, ki Vam je pomagal pri včlanitvi v DOPPS.
V skladu z zakonom o društvih mora ob včlanitvi mladoletne osebe,
mlajše od 15 let, pristopno izjavo podpisati njegov zakoniti zastopnik.
PRISTOPNA IZJAVA
za pridobitev članstva v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
X
Ime in priimek:
Datum rojstva:
Naslov in pošta:
TcLGSM:
E-pošta:
Družinski člani: (vpišite ime, priimek in datum rojstva ter naslov, če se razlikuje od nosilcaJ
1. __________________■
2.
Želim se včlaniti v Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in s tem podpirati prizadevanja za ohranitev
naše narave in ptic. Izbiram naslednji tip članarine:
Tip članarine	z revijo Acrocephalus	brez revije Acrocephalus
1. POLNA (odrasli člani)	C 6.0C0 SIT	□ 5.CC0 SIT
2. ZNIŽANA (mladi do 20. Uta, dodiplomski študenti in brezposelni/	□ 4.COO SIT	□ 3.CC0 SIT
3. DRUŽINSKA	□ 7.000 SIT	□ 6.000 SIT
4. PODPORNI ČLANI	□ 25.COO SIT ali več	
Dodatno število brezplačnih izvodov Sveta ptic za družinske člane (samo za tip članarine 3 in 4):
Dodatno število revije Acrocephalus po ceni 1.CC0 SIT za člane (samo za tip članarine 3 in 4):
DONACIJA2: I	ŠTF|	SKUPAJ ZA PLAČILO: [	SIT
Način plačila: s položnico O s trajnim nalogom na tekočem računu 3 (izberite darilo)
Darilo pri plačilu s trajnim nalogom: □ kapa	□ majca (št._)
Včlanil član": _
Kraj in datum: _, ___ .	Podpis: _ _
Povabilo članom
Se tudi Vaši prijatelji, sorodniki in znanci zanimajo za ptice ali varstvo narave? Bi se radi skupaj z Vami udeleževali predavanj in
izletov? Povabite jih, naj se včlanijo v DOPPS. Vaš trud bomo nagraditi. Vsak član, ki bo pridobil dva nova člana, bo dobil
simbolično nagrado: kapo z DOPPS-ovim znakom. Na koncu leta bomo tri najbolj uspešne pri pridobivanju novih članov še
dodatno nagradili. Čaka Vas prijetno presenečenje, za katerega seje vredno potruditi!
Planinska kavka
Eva Vukelič
Po velikosti bi jo lahko uvrstili nekje med kavko in sivo vrano. Perje ima popolnoma črno,
od blizu je morda videti le rahel modrikast lesk. Vsak pri planinski kavki Pyrrhocorax graculus
zagotovo najprej opazi kljun, kije svetlo rumene barve in ni tako močan, kot pri drugih
vranih. Od njih se med drugim razlikuje tudi po rdečih nogah. Mlade planinske kavke so
bolj zamolklo črne, kljun in noge pa so medlih barv. Podobna je planinska vrana Pyrrhocorax
pyrrhocorax, ki ima daljši, rdeče obarvan kljun, vendar je pri nas le priložnostni gost.
Planinst
V zraku je spretna letalka, pogosto jo videvamo jadrati na
vetrovih, ki se dvigajo ob pobočjih in gorskih vrhovih. Je
družabna ptica in kadar išče hrano, se skoraj brez strahu
približa človeku.
^oseljuje gorska območja od Atlasa v severni Afriki preko
južnoevropskih gorovij. Male Azije in Kavkaza ter
osrednjeazijskih gora. Hindukuša in Himalaje do zahodnega
dela Kitajske. V srednji Evropi je areal omejen na Alpe. V
Sloveniji domuje planinska kavka v visokogorju Karavank
in Kamniških ter Julijskih Alp. Prebiva nad 1500 m
nadmorske višine, najdemo pa jo vse do višin, ko druge
vrste žc davno omagajo. V nekaterih gorstvih gnezdi vse
do 4000 metrov, v Himalaji pa se pri iskanju hrane za
planinci dvigne tudi 8000 m visoko.
-a gnezdišče si izbira nedostopne, prepadne stene, ki so
tudi pozimi nezasnežene in jih skozi vse leto uporablja tudi
foio:Jpžc MiheliC
kavka Pyrrhocorax graculus jc pozimi pogosta okoli planinskih koč.
za prenočišče. Prehranjuje se na gorskih tratah in pašnikih.
Pri hranjenju se jata klinasto razprši. Ptice na koncu klina
se premikajo hitro in površno stikajo za hrano, ptice v
ozadju pa podrobneje preiščejo teren. Planinska kavka je
vsejed. kar pomeni, da je hrano rastlinskega in živalskega
izvora. Spomladi, koje na voljo pretežno živalska hrana, se
prehranjuje z žuželkami in drugimi nevretenčarji, jeseni pa
se na njenem jedilniku znajde še sadje. Povečano število
ljudi v visokogorju (turizem) je povzročilo nastanek smetišč,
ki jih kavka dodatno izkoristi pri iskanju hrane: drug vir je
krmljenje, kije tudi v naših gorah pogost pojav.
Pozimi se kavke čez dan spuste v nižine, vendar se zvečer
zopet vrnejo na višje lege. Pri tem lahko posamezne skupine
ptic desetletja obiskujejo isto prehranjevalno območje v nižini.
Mladi osebki predvsem jeseni zapustijo starševsko skupino in
se priključijo drugi. V tem času se lahko številčnost skupin
zelo spreminja iz dneva v dan.
laninska kavka začne gnezdili v aprilu. Dvorjenje enega
para ponavadi vzpodbudi tudi druge, tako da pogosto
dobimo skupino svatujočih parov. Kljub skupnemu
svatovanju kavka ni kolonijska gnezdilka. ampak ima
teritorij, ki ga intenzivno brani. Vsiljivce prežene iz ožjega
območja gnezda in jih nato še kratek čas zasleduje. Je
monogamna, partnerja sla skupaj vse življenje. Možna
gnezdilna mesta izbere samec, vendar je končna odločitev
na strani samice. Gnezdo se ponavadi nahaja na skalni
polici, kije nedostopna plenilcem. Narejeno je iz. vejic, trav.
šašja, lišajev. Notranjost je obložena s finejšim materialom,
kot sta mah in živalske dlake. Maja kavke izležejo 3-5 jajc.
iz katerih po približno osemnajstih dnevih pokukajo
mladiči. Ti zapustijo gnezdo po mesecu dni.
Po gnezdilnem obdobju se ptice zadržujejo v ohlapnih
skupinah, ki se številčno že tekom dneva močno
spreminjajo; jati se lahko pridruži druga ali pa jo del ptic
zapusti. Zanimivo je, da v takšnih jatah med letom ni
hierarhije; spredaj leteče osebke lahko nadomestijo zadaj
leteči, pri čemer ni pravil ali vzorcev. Na tleh pa v jati zlahka
vidimo strogo hierarhično organizirano socialno strukturo.
Za planinsko kavko se dan začne ob sončnem vzhodu.
Nekaj minut po njem ptice zapustijo prenočišča in skupno
odletijo na mesta, kjer se zadržujejo čez dan. Med iskanjem
hrane se skupina razdrobi, tako da traja večerno zbiranje
na prenočišču tja do ene ure. Pri letu kavka izkorišča vsak
še tako majhen zračni tok, kar ji omogoča, da lahko zgolj z.
uravnavanjem repnih peres doseže velike višine. Pri iskanju
hrane pridejo do izraza njene izredne letalne sposobnosti.
nihanju populacije skorajda ni podatkov, vendar se
predvideva, da se je število planinskih kavk zaradi
visokogorskega turizma in s tem dodatnega vnosa hrane
povečalo. Planinska kavka uspešno izkorišča prisotnost
človeka v gorah. Pri srečanju z. njo pa se moramo zavedali,
daje to divja žival in imejmo do nje temu primeren odnos.
Grand Hoxel Union d.d.
\liklnšičrr<i 1. l./iilil/imii. S/urt iii/ti
NOVO v restavraciji Smrekarjev hram!
Nova izvirna ponudba jedi. Širok izbor vin.
Prijeten ambient. Možna rezervacija separejev.
Restavracija, je idealna za
POSLOVNA KOSILA,
kar je še en razlog več, da pridete in
se pustite razvajati našim odličnim
kuharskim mojstrom.
Za vse večerne ptice pa smo pripravili
pestro izbiro VEČERIJ.
Restavracija Smrekarjev hram
Nazorjeva ulica 2, 1000 Ljubljana
Informacije in rezervacije:
Tel: 01 308 1975, fax: 01 308 1015
Odprto od
ponedeljka do petka, od 12.00 do 23.00 ure.
Vljudno vabljeni!

RAČKI RIBNIKI IN VODNI ZADRŽEVALNIK POZEG
Luka Božič

Zgornji del zadrževalnika Požeg je najbolj zanimiv v pomladnih mesecih.
Uvod
Na zahodnem robu Dravskega polja ležita dve zanimivi
vodni telesi, ki imata velik pomen za različne vrste vodnih
ptic. tako v času selitve kot tudi gnezdenja. Kompleks Račkih
ribnikov in vodni zadrževalnik Požeg povezuje precej velik
ostanek nižinskega gozda, ki skupaj z njimi tvori razmeroma
dobro ohranjeno območje sredi intenzivnih kmetijskih
površin, zanimiv tudi za drugo živalstvo in rastlinstvo.
Zaradi tega je bil del tega območja leta 1992 proglašen za
krajinski park. V ribnikih sicer poteka intenzivna vzreja
rib. Ta dejavnost se v zadnjih letih vedno bolj širi in s tem
ogroža nekatere pomembne predele tega območja.
Dostop
Račke ribnike najlažje dosežemo kar iz vasi. po kateri so
dobili ime. Če smo se na pot odpravili z avtomobilom iz
Maribora ali Ljubljane, zavijemo z avtoceste pri odcepu za
Frani, takoj nato pa na lokalno cesto proti Račam. Najprej
se peljemo preko železniške proge, nato pa še mimo gradu.
Tukaj zavijemo v krožišču desno, v smeri proti Brezuli. Po
približno 500 metrih vožnje zavijemo pod gnezdom bele
štorklje pri gostilni Tri srca desno proti ribnikom. Odcep
označuje tudi manjša tabla. Po makadamski cesti hitro
dosežemo naš cilj. Obvestilna tabla nas opozarja, da se
nahajamo v krajinskem parku. Na njej lahko preberemo tudi
osnovne podatke o nekaterih vrstah ptic, ki se tukaj pojavljajo.
Tukaj nekje lahko pustimo avtomobil in se naprej odpravimo
peš, razen če smo namenjeni k zadrževalniku Požeg. V tem
primeru pot nadaljujemo po cesti, ki vodi mimo Račkih
ribnikov v gozd in gre mimo osamljene kmetije na levi strani.
Pri žagi na drugi strani gozda nato zavijemo desno in kmalu
smo ponovno v gozdu. Tu nas čaka še eno križišče, kjer
nadaljujemo desno in po enem kilometru vožnje pridemo
do železniškega prehoda. Takoj na drugi strani leži
zadrževalnik Požeg. Najbolje bo. če se odpeljemo še nekoliko
naprej na zgornji konec jezera, ki je najbolj primeren za
opazovanje ptic. Najbolj primeren čas za ornitološki ogled
tega območja je zgodnja pomlad (marec in april), kose tukaj
ustavlja veliko število selečih se vrst ptic.
Zemljevid obravnavanega območja.
Gnezditev
Obravnavani ribniki in zadrževalnik se ne ponašajo z
velikim številom gnezdečih vodnih ptic, vendar pa lahko
tukaj srečamo vse najbolj tipične predstavnice te ptičje
skupine. Opazovanje je še posebej na Račkih ribnikih
enostavno, saj jc teren pregleden in lahko obvladljiv. Obisk
tega območja je torej zelo primeren za začetnike, čeprav se
skoraj ob vsakem obisku najde kaj tudi za bolj izbirčne
opazovalce. V času gnezditve je najbolj pomemben Veliki
ribnik. Med bolj opazne ptice tukaj vsekakor sodijo čopasti
ponirki Podiceps eristatus. Tukaj se pojavijo konec marca in
takoj pričnejo z izvajanjem slikovitih svatbenih ritualov.
Težko spregledamo tudi čopasto črnieo Aythya fuiigula, v
Sloveniji sicer precej redko gnezdilko. Nekoliko manj
opazna sta mali ponirek Tachvbaptus rufleollis in zelenonoga
tukalica Gcdiinuki chloropus, ki se ponavadi zadržujeta v
bližini plavajočega vodnega ali obrežnega rastlinja, kjer se
tudi prehranjujeta. Še bolj skrito življenje živi čapljica
Ixobrychus minutus. Morda bomo imeli srečo in jo splašili
iz gostega sestoja rogoza, kjer se čez dan varno skrita
običajno zadržuje. Običajni gnezdilki sta še liska Fidica aira
in mlakarica Anas platyrhynchos.
Iste vrste vodnih ptic gnezdijo tudi na zadrževalniku Požeg.
Tukaj lahko na močvirnatem zgornjem delu ob izlivu potoka
Reka opazujemo še nekatere redke vrste iz reda pevcev:
bičjo trstnico Acrocephalus schoenobaenus. rakarja A.
arundinaceus in trstnega strnada Emberiza schoeniclus.
V dokaj obsežnem gozdu, ki leži med obema opisanima
območjema, lahko opazujemo običajne gozdne vrste ptic.
Te so tukaj vrstno precej bogato zastopane, saj gre za mešan
gozd, kjer najdemo tako sestoje z veliko doba kot tudi
predele s prevladujočimi iglavci.
Prezimovanje in selitev
Še veliko bolj živahno je dogajanje v času selitve, še posebej
spomladanske. Takrat se ornitološka podoba ribnikov in
okolice spreminja dobesedno iz ure v uro. Kaj lahko se
zgodi, da dva opazovalca, ki obiščeta ribnike le nekaj ur
vsaksebi, zabeležita popolnoma različne vrste. Seznam
opazovanih vodnih vrst ptic tega območja je zelo dolg, saj
bi se težko spomnili kakšne vrste, ki na njem manjka. Ena
izmed najveličastnejših ptic, ki se tukaj pojavlja med koncem
marca in koncem aprila, je ribji orel Pandion haliaetus. Na
zadrževalniku Požeg lahko pogosto opazujemo celo tri
osebke hkrati. Tukaj so njihovo priljubljeno počivališče suha
drevesa na severni strani jezera. Izmed ujed je so na selitvi
številni tudi rjavi lunji Circus aeruginosas. Lunji se zadržujejo
predvsem na okoliških poljih. Najbolj številne so različne
vrste rac, predvsem nepotapljavk. Med njimi so
najpogostejše regije Anas querquedtda, kreheljci A. crecca.
žvižgavke A. penelope in žličarice/f. clypeala. Občasno lahko
vidimo tudi redko kostanjevko Aythya nyroca. Od čapelj je
poleg sive Ardea cinerea najpogostejša velika bela čaplja
Egretta alba, možne pa so tudi vse ostale sorodne vrste,
vključno z žličarko Plalalea leucorodia. Več kot omembe
vredne so tudi različne vrste pobrežnikov. Med njimi tako
po številu vrst kot osebkov prevladujejo martinci Tringa sp.
Tukaj se pojavlja tudi najredkejša vrsta iz te skupine ptic,
to je jezerski martinec T. slagnatilis. Nekatere izmed Račkih
ribnikov, včasih pa tudi zadrževalnik, v tem času izpraznijo,
kar je za pobrežnike še posebej ugodno.
Pozimi so ribniki in zadrževalnik običajno pod ledom, tako
da velja več pozornosti nameniti poljem v širši okolici tega
območja. Ko so ta pokrita z debelo snežno odejo, lahko
opazujemo zelo zanimive vrste ptic tudi vzdolž bolj ali manj
kopnih robov lokalnih cest. Tako lahko vidimo številne
čopaste škrjance Galerida eristata. jerebice Perdix perdix,
jate repnikov Carduelis cannabina ter posamezne pepelaste
lunje Circus cyaneus in velike srakoperje Lanius excuhilor.
Možna pa so tudi takšna presenečenja, kot je na na primer
hribski škrjanec Lullula arborea. snežni strnad Pleclrophenax
nivalis in sokol selec Falco peregrinus. ■ ■ ■
# O
poročilo z društvenega izleta
Tanja Ben ko
j oznega jutra, dva dni pred božičem, smo se na
Pragerskem kljub bližajočim se praznikom in ostremu vetru
zbrali v lepem številu (17).
Izlet smo začeli v poplavnem gozdu Hajdinskih studenčnic,
delu krajinskega parka Šturmovci in območja IBA reka
Drava. Zaznamuje ga svojstvena kulturna krajina, ki se je
i/, ekstenzivnega pašnega gozda oblikovala s košnjo okoli
drevesnih debel. Nastali so »gozdni travniki«, ki nekoliko
spominjajo na angleške parke. V drugem letnem času bi na
njih lahko zasledili lepo število orhidej, tako pa je pod
našimi nogami škripal le sneg.
Najprej smo se srečali s kormorani na prenočišču. Pozorni
smo bili na razlike med mladostnimi in odraslimi; da pa jih
ne bi po nepotrebnem vznemirjali, smo pol raje nadaljevali
v nasprotni smeri. Studenčnice smo obiskali predvsem
zaradi mokožev in teh je v grmovju in vsem obrežnem
rastlinju v moji domišljiji kar mrgolelo. Pa nas skrivnostneži
tega dne niso hoteli razveseliti niti s svojim oglašanjem, kaj
šele da bi se za trenutek pokazali. Na vodi je plaval le puhasti
mali ponirek. na drugi strani potoka pa so sc spreletele
velike bele čaplje, malo za njimi pa še kozica. Nazaj grede
nam je Luka usmeril poglede visoko v krošnjo, na
kobilarjevo gnezdo na koncu razccpljcnc veje. Na koncu
poti nas je presenetila še fazanka. ki je glasno odprhutala
iz svojega skrivališča.
Vožnjo do Ptujskega jezera smo prekinili s krajšim
postankom, saj so se med poljem in hišami spreletavali
čopasti škrjanci. Nekateri so jih poskušali ujeti v objektive,
a je iz zasede, kar mimo naših glav. švignil skobec in jim
tako prekrižal načrte. Ob cesti smo videvali poljske in črne
vrane.
Na postanku pri čolnarni Ranca smo se zopet srečali s
kormorani, več pozornosti pa smo namenili od mraza
nasršenim sivkam, čopastim črnicam. liskam in zvoncem,
ki so se neutrudno potapljali. Pri jezu so se spreletavali
rečni in rumenonogi galebi. Zopet smo prepoznali liske in
malega ponirka. pridružil pa se mu je še čopasti. Taje bil
še na pol opravljen v letno perje in je (nenavadno zanj)
celo zlezel iz vode. Na drugi strani jezu so se na belem
ozadju med sivimi skrivale tudi velike bele čaplje. V ospredju
je na ledu malicala črna vrana. S svojim garaškim letom so
nas preleteli zvonci, v drugi smeri pa veliki detel. V tretje
smo se ustavili šc pri sotočju stare struge in kanala. Že ob
sami cesti smo se s pičlega enega metra iz oči v oči srečali
loto: J.ikob
Hajdinska studenčica.
s kanjo, bolj oddaljene na polju pa so v našo smer pozorno
pogledovale srne. Na bregu smo v zavetju dreves lahko
opazovali skupino samic malih Žagarjev. Seveda niso
manjkale liske, sivke in pa tudi samice kreheljcev. Te so
sedaj z lahkoto poimenovali tudi tisti, ki so se danes z njimi
srečali prvič. Prevzetno seje nad vodo spreletel tudi samec
malega Žagarja, pristal pa je malo dlje od nas, tako da si ga
nismo mogli dobro ogledati. Po nasprotnem bregu se je
sprehodila mokoževa sorodnica, zelenonoga tukalica. Nazaj
grede pa je med drevjem živahno poplesovala jata navihanih
dolgorepk, med katerimi se je oglašala tudi drobna izjema
- dolgorepka s kratkim repom.
Nekateri so se tu poslovili, ostali pa smo naredili šc ovinek
do vodnega zadrževalnika na Medvedcah. kjer nas je
spremljalo oglašanje ščinkavcev in velikih sinic. videli smo
tudi rumenega strnada in sivo čapljo.
Kakor smo dan začeli prijateljsko, s trojanskimi krofi, smo
ga tudi zaključili s sproščeno debato ob toplem čaju. Izlet
meje nekako opomnil, da smo si ogledali le del filma, ki je
na sporedu vsak dan. ■ ■ ■
Razpis za 8. srečanje
mladih ornitologov Slovenije
Namen projekta:
Vzpodbujanje učencev in dijakov k raziskovalnem delu na
področju ornitologije.
Kdo lahko sodeluje:
Učenci in dijaki osnovnih ter srednjih šol iz vse Slovenije,
ki izdelajo raziskovalno nalogo.
Število sodelujočih s posamezne šole ni omejeno, kar velja
tudi za število raziskovalnih nalog. Naloge so lahko
individualne ali skupinske. Individualno nalogo izdelata
največ dva avtorja.
Raziskovalno področje:
Raziskovalna naloga mora biti s področja ornitologije
(gnezditvena biologija, popis, prehrana, zimska
aktivnost...). Dobrodošle so raziskovalne naloge na temo
ptice leta 2002 - mestne lastovke DeHchon nrbica.
Oblika zapisa raziskovalnega dela:
Učenci naj pri zapisovanju naloge sledijo navodilom,
objavljenim v publikaciji ŠORGO, A. (1994): Priporočila
za izdelavo mladinske raziskovalne naloge iz ornitologije.
DOPPS. Ljubljana., ki jo lahko po želji brezplačno prejmejo
vsi mentorji v pisarni DOPPS-a. Prvomajska 9, 1000
Ljubljana. Naloge morajo biti opremljene z napisom 8.
SREČANJE MLADIH ORNITOLOGOV SLOVENIJE in
s podatki o mentorju, avtorjih, razredu, ki ga avtorji
obiskujejo, šoli in naslovom naloge.
WMMMM
Raziskovalna naloga mora biti lasten raziskovalni prispevek.
Zgolj prepisa že znanih dejstev iz literature komisija ne bo
uvrstila na seznam nalog za zagovor.
Do 13. septembra 2002 je potrebno pisno ali po elektronski
pošti poslati namero o sodelovanju na 8. SMOS s podatki
o naslovu naloge, avtorjih in razredu ter z natančnim
naslovom in telefonom kontaktne osebe (mentorja) na:
Odbor za izobraževanje, DOPPS. p.p. 2722, 1001 Ljubljana
oz. damijan.denae@dopps-drustvo.si.
Naloge pošljite izključno v fizični obliki v treh vezanih
izvodih (original + 2 kopiji - lahko črno- beli) na isti naslov.
Zadnji rok za oddajo nalog je 11. oktober 2002. Do 30.
oktobra 2002 bomo mentorjem prejetih nalog pisno
sporočili vse potrebne informacije v zvezi s potekom
srečanja in izvedbo zagovorov.
Strokovna komisija bo vse prispele raziskovalne naloge
pregledala in ocenila po enotnih, objektivnih kriterijih.
Naloge bodo razvrščene v skupine glede na različne
starostne kategorije, število avtorjev (individualne,
skupinske) in temo (ptica leta). Starostno skupino določa
najstarejši učenec. Poleg ocene pisnega izdelka se ocenjuje
tudi izvedba predstavitve naloge na srečanju. Na podlagi
obeh ocen komisija izbere najboljša dela iz vsake skupine
in jih nagradi. Naloga, ki jc učenci ne predstavijo na
srečanju, nc more biti nagrajena.
Kraj in datum srečanja:
Srečanje bo v soboto 16. novembra 2002 na Pedagoški
fakulteti v Mariboru.
Pri raziskovalnem delu se obvezno držite kodeksa slovenskih
ornitologov in ne vznemirjate ptic.
Vse dodatne informacije so vam na voljo na naslovu DOPPS
(Prvomajska 9, p.p. 2722, 1001 Ljubljana, tel. 01 544-12 30, fax. 01 544 12 35,
kontaktna oseba: Damijan Denac).
Regulacije potokov in ptice
lovek si je že od nekdaj skušal podrediti naravo, pri tem
pa se ni oziral na dolgoročne posledice. Veliko naselij, cest
in kmetijskih zemljišč je ob potokih ali rekah, ki pogosto
poplavljajo. Da bi sc izognili poplavam in si pridobili prostor
/.a gradnjo, so potokom in rekam naredili umetno strugo.
Prej raznovrsten biotop se tako spremeni v enoličen kanal,
ki pa še vedno poplavlja ...
kupaj s Simonom Poljanškom, oba obiskujeva gimnazijo
Škofja Loka, sva pod mentorstvom prof. Mojce Mravlja
naredila raziskovalno nalogo iz ekologije z naslovom
»Primerjava biološke raznovrstnosti nereguliranega in
reguliranega dela potokov Podosojnica in Jezernica«.
Podosojnica je na Sovodnju, Jezernica pa je v Žireh.
Raziskala sva vpliv regulacije potoka na biotsko
raznovrstnost. Javnosti so namreč dokaj dobro znane
posledice onesnaževanja ne pa tudi reguliranja potokov.
hranjen naravno strugo obeh potokov obrašča zelo bujno
obvodno rastlinje, ki nudi zavetje številnim živalim, tudi
pticam. Dno je zelo pestro, saj se tu menjavajo tolmuni in
brzice in ga prekriva prod ter različno veliko kamenje. V
tako pestrem okolju lahko živi veliko število različnih
živalskih vrst.
egulirana dela potokov sta pravo nasprotje. Obrežje je v
obeh primerih iz betona in zato za rast rastlin zelo
neugodno. Pritlikavo rastje, ki ga obrašča, živalim ne more
nuditi zavetja. V reguliranem deluje število rastlinskih vrst
za več kot polovico manjše. Dno vodotoka je iz betona,
monotono in brez skrivališč za vodne organizme.
gotovila sva, da se naravno ohranjen in reguliran del zelo
razlikujeta v številu organizmov. V reguliranem delu
Podosojnice je število ličink dvokrilcev Diptera nekaj
stokrat večje kot v nereguliranem delu! Z regulacijo se je
tudi zelo povečalo število ličink enodnevnic Ephemeroptera
in vrbnic Plecoptcra. Vendar pa se je za nekaj desetkrat
zmanjšalo število vrtinčarjev Turbellaria. polžev
Gastropoda, postranic Amphipoda in ličink mladoletnic
Trichoptera. Nekaterih živali v reguliranem delu nisva našla,
npr. vodnih hroščev Coleoptera.
ba primera regulacij torej kažeta na občutno zmanjšanje
biološke raznovrstnosti, kar pa jc posledica zmanjšanja
pestrosti okolja.
VPLIV REGULACIJ NA PTICE
Regulacije potokov nedvomno vplivajo tudi na ptice. Potok
z obrežjem, ki ga obrašča bujno obvodno rastlinje
(predvsem drevje), nudi življenjski prostor. Je tudi vir hrane
in nudi zavetje. Z regulacijo z betoniranjem se rastlinje
praktično uniči, dreves ni, zato je obrežje za naselitev ptic
in ostalih živali zelo neugodno. Tu nc morejo gnezditi ptice,
ki gradijo gnezda na drevju, in ptice, ki gnezdijo na obrežju
med koreninskim prepletom ali v rovih. Ptica, ki je z
regulacijo Podosojnice in .lezernice izgubila največ
življenjskega prostora, je povodni kos Cinclus cinclus, ki pa
je šc prisoten v nereguliranem delu Podosojnice.
Z regulacijo potoka se spremeni tudi vrsta in dosegljivost
hrane. Spremenjena vrstna sestava in število vodnih
nevretenčarjev. ki so na začetku prehranjevalne verige,
vpliva tudi na živali, ki se z njimi hranijo. Ker v reguliranem
delu ni kamenja in dreves, kjer bi ptice prcžalc na svoj plen.
je lov zelo otežkočen. Ker ni rastja in s tem kritja, so ptice
med lovom bolj izpostavljene plenilcem. Poleg tega pa so
vodni organizmi v reguliranem delu precej manjši in zato v
manjši meri nadomestijo energijo, ki je bila porabljena za
lov. Zaradi majhnosti plena je potrebno večkratno lovljenje.
V reguliranem delu je tudi manj ali pa sploh ni rastlin s
plodovi, s katerimi se hranijo številne ptice. Tako regulacije
neposredno s spremembo okolja in posredno s spremembo
vira hrane vplivajo na življenje ptic.
0K0LSK0 SPREJEMLJIVEJŠE REGULACIJE
Kljub dokazanemu negativnemu učinku regulacij potokov
na biotsko raznovrstnost se tem posegom v naravo ne bo
mogoče popolnoma izogniti. Vendar pa bo treba število
regulacij zmanjšati in regulirati le tam. kjer je to nujno
potrebno. Meniva, da bi bilo treba regulirati po naslednjih
načelih:
Pri regulacijah je treba ohraniti čimveč naravnih
značilnosti potoka, kot je zavijanje struge, menjavanje
tolmunov in brzic, različno veliko kamenje na dnu, itd.
Struga iz betona je ekološko popolnoma nesprejemljiva,
ker ne omogoča razvoja obrežnega rastja, v njem tudi ne
morejo gnezditi ptice. Za utrjevanje je primernejši
kamnomet.
Zelo pomembno je obrežno rastlinje, predvsem drevesa,
ki ima številne funkcije. Korenine utrjujejo obrežje, kar
zmanjša škodo ob visokih vodah. Številnim živalim nudi
življenjski prostor, zavetje, prostor za razmnoževanje in
je vir hrane. Zelo pomembno je tudi na kmetijskih
območjih, ker koreninski sistem filtrira s hranili
preobremenjene odcedne vode s kmetijskih zemljišč.
Izogibati seje treba obsežnim regulacijam. Bolje je
regulirati postopoma v manjših odsekih, da se rastlinstvo
in živalstvo čimprej opomore.
Že obstoječe regulacije bo treba revitalizirati, kar pomeni
urediti tolmune, brzice, različno veliko kamenje in
posaditi drevje. Posaditi je treba drevesne vrste, ki so na
območju regulacije avtohtone.
ako urejene regulacije niso
samo okoljsko sprejemljivejše,
ampak so tudi lepše na pogled
kot pa pust siv kanal brez
življenja, ki prav gotovo
negativno vpliva na počutje
ljudi in odvrača turiste.
raziskovalno nalogo sva
sodelovala na 35. Srečanju
mladih raziskovalcev Slove-
nije, ki je bilo 28. 9. 2001 v
Ljubljani in na področju
ekologije z varstvom okolja
dosegla prvo mesto. Naloga pa
je tudi predlagana za objavo v
biltenu UNEP (United
Nations Environment Progra-
mme), ki bo izšel septembra
naslednje leto.
Novi ornitološki atlas gnezdilk
- začetek pred vrati
Tomaž Mihelič
i nezdilna sezona jc pred nami. V naslednjih dveh tednih
se bodo po večini travnikov pojavili prosniki. kar bo znak
za letošnji začetek popisov novega atlasa.
kot je bilo že v prejšnji številki nakazano, je pri metodah
popisa prišlo do sprememb, ki se bodo odrazile predvsem
v prijetnejšem popisovanju. Popis bo tako kot lani potekal
na treh ravneh, ki omogočajo, da se v delo atlasa vključi
prav vsak. Osnovni del popisa (popis številčnosti) se bo
izvajal v kvadratih velikosti 2*2km (tetradah), ki bodo
izbrani znotraj posameznega 10 kilometrskega kvadrata
UTM. Vanj se bodo vključili izkušenejši popisovalci, ki
sorazmerno dobro poznajo ptice tudi po petju. Komur
poznavanje petja ta hip še povzroča preglavice, bo
dobrodošel pri popisu vrstne sestave ptic na nivoju UTM
kvadrata (popis razširjenosti) ali pri popisu težavnih vrst.
Za slednjega si želimo navdušiti predvsem novince, saj se
na ta način lahko že v letošnjem letu učinkovito in
foto: l't-KT Budinpr
Prosnik Saxicoltt torquata - simbol Novega ornitološkega atlasa.
pomembno vključijo v delo atlasa. Popisi za atlas ne
potekajo po eni sami metodi, temveč so prilagojeni
širokemu spektru vrst. ki pri nas gnezdijo, in tudi različnemu
znanju popisovalcev, ki so v delo atlasa vključeni. Vse to je
usmerjeno k osnovnemu cilju atlasa, ki nam bo odgovoril
na vprašanje, kje vse slovenske ptice gnezdijo in kako
številčne so.
POPIS ŠTEVILČNOSTI
Popis je namenjen iskanju razlik v gostotah posameznih
vrst ptic med območji in se izvaja v osmih tetradah znotraj
posameznega UTM kvadrata. Šest tetrad je določenih
vnaprej, dve izmed preostalih pa popisovalec izbere sam.
Znotraj tetrade se nato opravi dva popisa, prvega med I.
aprilom in 5. majem, drugega pa med 5. majem in 30.
junijem, obakrat med svitom in 11. uro. Oba popisa znotraj
tetrade potekata po 2 km dolgi popisni poti. ki jo določi
28 NOVI ORNITOLOŠKI ATLAS GNEZDILK
16 y~/
..••'i
14 r-r
13y~J
12 1
A "I. P £
"V
I I	----:
i' 7 a
10 v •

... .
<}0»IC A •
—
lyPteNp
\ .a

5 ^
• r-"^; .v
PySwfl
- :


-rr 4

- M 5 S

6 -
-i i s
-t--
¥
>A i ■
SR
7
«f A i 1


iff
S»
_i—
. v.
M
■ '.'-.i-Cl.,-
m
. v 60 61-
■ -jJ
k-S"
J
9 '	58 59
M wv
1 v r 56
• ••>■ "i- ■ ■•
•••- a ;. • ; v
- 10 —i

»NOVOHtim

53 54 55


•<5 46 47 F 1 T - '
38 39 40 41 42 43 44
48 49 50 51 52
Kvadrati UTM z vrisanimi območji lokalnih
koordinatorjev,
popisovalec po pripravljenih navodilih. V njih bodo
vključene vse podrobnosti, pomembne za popis po tetradah.
popisovalci pa jih bodo prejeli skupaj s karto izbranega
kvadrata UTM. Vied popisovanjem v tetradi popisovalec
zapisuje vse opažene vrste in njihovo številčnost, zato je
izrednega pomena poznavanje vrst po njihovem petju.
Izpolnjuje samo obrazec za popis številčnosti.
Kako si popisovalec izbere željen UTM kvadrat?
Popisovalec se pozanima pri lokalnem koordinatorju (glej
sliko) o prostih kvadratih na njegovem območju. Na podlagi
izbranega kvadrata bodo popisovalci nato prejeli potrebno
gradivo in navodila za izvedbo popisa.
POPIS RAZŠIRJENOSTI
Rezultat tega popisa je seznam vrst, ki se pojavljajo v
posameznem kvadratu ne glede na njihovo številčnost.
Popis jc prav tako vezan na posamezen kvadrat UTM. Popis
razširjenosti bo večinoma pokrit že s strani popisovalcev
številčnosti, saj bodo s popisom v tetradah pregledali žc
precejšnji del UTM kvadrata. Ti popisovalci bodo
naprošeni. da poleg popisov po tetradah pregledajo še ostale
predele UTM kvadrata s ciljem, da v njem najdejo čim večje
število vrst. Ker jc čas, ki ga ima posamezen popisovalec
na voljo za popise, omejen, naj bi se ti popisi vršili predvsem
po zaključku posameznega tetradnega popisa (glej zgoraj)
in pa v dveh samostojnih obiskih kvadrata. Prvi obisk naj
bi bil opravljen že v mesecu marcu. Popisovalec naj bi se
posvetil predvsem gozdnim vrstam. Drugi obisk je nočni,
popisovalci pa naj bi ga opravili v marcu ali prvi polovici
aprila. Pri popisu razširjenosti popisovalec izpolnjuje
obrazec za razširjenost, kamor zapisuje prisotnost
posameznih vrst na nivoju UTM kvadrata in njim
pripadajoče kode verjetnosti gnezditve. Usmerjen je
predvsem v iskanje čim večjega števila vrst v kvadratu in
ne potrjevanja gnezditve za posamezno vrsto. Obenem za
redke vrste (te so v naprej določene) v zato predviden
obrazec zapisuje tudi kraj posameznega opazovanja.
V popis razširjenosti se poleg popisovalcev številčnosti
lahko vključijo tudi manj izkušeni popisovalci, le da ti
obenem ne bodo opravljali tudi popisa po tetradah. Svoj
trud bodo usmerjali v seznam čim večjega števila vrst v
kvadratu, zelo priporočljivo pa je, da se usmerijo tudi v
popis posameznih težavnih vrst (glej spodaj).
Kako do želenega kvadrata?
Pri popisovalcih, ki poleg razširjenosti vrst popisujejo še
njihovo številčnost, je kvadrat UTM isti za oba popisa, ostali
popisovalci pa ga izberejo samo na podlagi dogovora z
lokalnim koordinatorjem.
POPIS TEŽAVNIH VRST
Ce bi želeli različne vrste popisati enako dobro, bi zanje
morali uporabiti različne metode popisa z zelo različnim
vložkom dela. Skupek metod, kijih uporabljamo pri Novem
ornitološkem atlasu gnezdilk. je zasnovan tako. da kar
najbolje zajame večino vrst. Jasno pa je, da se nekatere
vrste tem popisom vsaj do neke mere izognejo. Te vrste
smo označili kot težavne vrste, splošne metode, uporabljene
pri atlasu, pa jih slabše zajamejo zaradi njihovega načina
življenja (npr. nočne vrste), navezanosti na določen
življenjski prostor (npr. vrste skalnih sten) ali pa zaradi
njihove redkosti.
Za popis težavnih vrst želimo navdušiti predvsem začetnike,
saj omejitev na samo nekaj vrst omogoča, da se jih
popisovalec lahko zelo hitro nauči prepoznavati in odkrivati
v naravi. Manj izkušen popisovalec lahko na la način
prispeva nepogrešljive podatke že takoj na začetku, saj
navadno učenje prepoznavanja vrst in njihovega petja do
stopnje, ki omogoča popis številčnosti, traja več let. Da je
na začetku omejitev samo na določene vrste zelo koristna,
kažejo tudi izkušnje iz drugih držav, saj popisovalec zelo
hitro postane dober poznavalec izbranih vrst, obenem pa
lahko nemoteno poglablja znanje prepoznavanja ostalih
vrst.
vremena) in pa drugi in četrti vikend v maju (tretji bo
rezerva). Vsakič se bomo v Beli krajini zbrali v petek zvečer
in jo zapustili v nedeljo po kosilu. Za spanje in hrano bo
poskrbljeno.
Druga letošnja novost, ki je prav tako vpeljana zaradi
perspektivnih začetnikov, so MENTORJI. To so izkušenejši
popisovalci, ki so pripravljeni s seboj na popis vzeti tudi
pripravnika. Popisovalca bosta na teren odšla skupaj. Delo
si bosta delila tako. da pripravnik zapisuje vrste, ki jih skupaj
določata. Neposredno na terenu mentor sicer lahko razlaga
načine prepoznavanja posameznih vrst, vendar le do meje,
ko zaradi tega še ne trpi kvaliteta opravljenega popisa.
Enako kot za skupinski popis se tudi za mentorje obrnite
na glavnega koordinatorja atlasa, kjer boste izvedeli vse
podrobnosti.
Začetek popisov je odvisen predvsem od komunikacije med
vami in lokalnimi koordinatorji ali glavnim koordinatorjem.
Po večini bodo za to poskušali poskrbeli mi. zelo dobrodošle
pa bodo tudi vaše pobude. Pri tem se lahko obrnete na
naslednje kontakte:
Kako si izberete vrste?
Za določitev težavnih vrst, ki bi jih želeli popisovali, morate
stopiti v stik z glavnim koordinatorjem atlasa. Z njim boste
glede na vaše želje in glede na pokritost vrst s popisovalci
izbrali vrste, katerim se boste posvetili. Navodila, kako
pristopiti k popisu izbranih vrst, pa boste nato dobili od
pripadajočega vrstnega koordinatorja.
glavni koordinator atlasa:
Tomaž Mihelič
tel: 01/544-12-30 (služba). 01/787-28-76 (doma)
GSM: 031/438-545
e-pošta: tomaz.mihelic@dopps-drustvo.si
lokalni koordinatorji: (za območje glej številko na sliki)
DVE LETOŠNJI NOVOSTI
Z željo, da ustežemo vse večjemu številu članov društva, ki
si želijo zelo intenzivnega učenja poznavanja vrst tako po
videzu kol po petju, smo letos v sklopu Novega ornitološke
atlasa gnezdilk uvedli dve novosti.
Prva je SKUPINSKI POPIS, ki ga bomo letos izvedli v
Beli krajini, v naslednjih letih pa tudi po ostalih zanimivih
in odmaknjenih predelih Slovenije. Popis je po eni strani
namenjen intenzivnemu popisu s skupino izkušenih
popisovalcev, po drugi strani pa tudi nadobudnim
začetnikom, katerim bo na voljo mentor. Njihovo delo
zaradi tega ne bo usmerjeno zgolj v popisovanje, temveč
predvsem v učenje poznavanja vrst in metod popisov ob
hkratnem iskanju redkih in atraktivnih vrst. Skupinski popis
je obenem tudi odlična priložnost za druženje s kolegi.
Izkušnje dveh že opravljenih tovrstnih popisov (Kozjansko
1 in 2) so nepozabne. Popis bo potekal na prvi in tretji
vikend v aprilu 2002 (drugi bo rezerva v primeru slabega
območje 1:
območje 2:
območje 3:
območje 4:
območje 5:
območje 6:
območje 7:
območje 8:
območje 9:
območje 10:
območje II:
Alenka Ivačič.
Andrej Figelj,
Branko Koren,
Boštjan Surina.
Dare Fekonja.
Eva Vukelič,
Mirko Perušek,
Luka Božič,
Matjaž Kerček,
Dušan Klenovšek.
Željko Šalamun.
tel: 041/229-604
tel: 031/874-289
tel: 041/589-408
tel: 031/656-496
tel: 041/513-440
tel: 031/652-152
tel: 041/513-079
tel: 041/513-523
tel: 040/278-338
tel: 041/593-929
tel: 031/239-041
V primeru, da ne morete stopiti v kontakt s pripadajočim
lokalnim koordinatorjem, se lahko vedno obrnete na
glavnega koordinatorja atlasa. Dobrodošli med sodelavci
atlasa. OSI
M NOVI ORNITOLOŠKI AUAS GNEZOIIK
Davorin Tome

tice so hvaležen objekt opazovanja. Soglasne in relativno
velike, številne tudi pisanih barv, tako da jih lahko opazimo
in jim sledimo, dokler ne odletijo. Takrat nam hitro izginejo
za horizontom, drevesno krošnjo ali bližnjo stavbo. Predno
se premaknemo na bolj ugoden položaj, opazovane ptice
ni nikjer več. Vsekakor težava, ki jo pri opazovanju polžev
ne bi imeli.
okler ptice le opazujemo, si s tem, da nam kot za šalo
izginejo izpred oči. niti nc belimo preveč glave. Vemo. da
odletijo, se skrijejo, a vemo tudi. da slej ko prej pridejo
nove. prav tako zanimive za opazovanje ali celo še bolj. Če
pa želimo ptice preučevati, je problem veliko bolj resen.
Takrat moramo izbranim osebkom kot detektivi slediti
korak za korakom, sicer naša raziskava nima prave
vrednosti. Če nas zanima, kako daleč od svojega gnezda
kanja nabira hrano za mladiče, kako daleč odnese sinica
sončnično seme s krmilnice ali, če nas zanima, kje mala
uharica lovi svoj plen prek noči, moramo v vsakem trenutku
povsem točno vedeti, kje v prostoru se preučevane ptice
nahajajo. Pri takšnih raziskavah nam priskoči na pomoč
sodobna tehnika.
Razvoj v elektronski industriji je prinesel raziskovalcem
narave, med njimi tudi ornitologom, izredno koristno orodje
- miniaturne radio oddajnike. To so elektronske naprave,
ki brez predaha oddajajo šibak radijski signal, ki ga s
primernim radijskim sprejemnikom in anteno brez težav
sledimo in mu tudi določimo točen položaj v prostoru. Tako
lahko pticc. opremljene s takšnim oddajnikom,
nadzorujemo tudi, ko nam povsem izginejo izpred oči.
Celoten proces sledenja signala običajno imenujemo kar s
poslovenjenim izrazom "radio telemetrija".
Najlažji oddajniki, ki trenutno obstajajo na tržišču, tehtajo
skupaj z baterijo manj kot en gram. Majhnost pa prinaša
tudi nekatere slabosti. Manjši in lažji oddajnik pomeni
šibkejši signal in krajši čas delovanja. Tako najmanjši med
oddajniki delujejo le dva do tri tedne, njihov signal pa seže
le nekaj sto metrov daleč, medtem ko lahko recimo 20
gramski oddajniki delujejo tudi do dve leti, njihov signal
pa prodre več 10 km daleč.
Ko izbiramo oddajnik za svoje delo. moramo poleg
tehničnih karakteristik opreme biti pozorni tudi na velikost
ptice, ki jo bomo preučevali. Teža oddajnika, ki ga pritrdimo
ptici na hrbet, nogo ali na repno pero, naj ne bi bila večja
od 5 odstotkov telesne mase ptice, kar je približno tako.
ečino dela pri tej telemelriji raziskovalec opravi kar v
laboratoriju za računalnikom, kamor mu satelit dostavlja
podatke. Edini stik z naravo mu ostane ob začetku dela, ko
mora ptico ujeti in jo opremiti z oddajnikom. Najmanjši
satelitski oddajniki so trenutno še precej veliki (nekaj deset
gramov, z energijo pa se napajajo kar prek sončnih celic),
zato se s satelitsko telemetrijo zaenkrat ukvarjajo samo
raziskovalci, ki preučujejo velike ptice, kol npr. gosi, ujede
in štorklje. Miniaturizacija pa napreduje iz dneva v dan in
brez dvoma bomo dočakali dan, ko bodo tudi ptice pevke
lahko opremljene s tovrstno opremo. Takrat bo klasičnemu
obročkanju z namenom ugotavljanja selitvenih poti verjetno
odzvonilo.
Zanimiva je bila izkušnja raziskovalcev na daljnem severu,
ki so radijske oddajnike v kombinaciji s terenskimi
računalniki uporabili za preučevanje gnezditvene biologije
strmoglavca Morus bassanus. Pod gnezdo so podložili
kakor če bi človeku v popotnico skrili tri kilogramsko utež.
Dodatna teža ni velika, ni pa tudi zanemarljiva, zato se
sledenje ptic s telemetrijo izvaja res samo le v primeru, da
se podatkov drugače ne da dobiti.
Še tako dobrim miniaturnim radijskim oddajnikom pa
signal za prvim hribom oslabi. Tako se moramo že kar
precej potruditi, da z opremo za telemetrijo poiščemo ptico,
ki nam je pobegnila v sosednjo dolino. Če se je odselila v
sosednjo državo ali celo prek morja, pa jc vsak naš trud
zaman. V zadnjih dvajsetih letih pa se je našla primerna
rešitev tudi za neprekinjeno sledenje ptic selilk in tistih, ki
se klatijo na dolge razdalije. Rešitev se imenuje satelitska
telemetrija. Ptico opremimo s posebnim, satelitskim
oddajnikom, sprejemnik in antena pa se ne nahajata v rokah
raziskovalca kol v prvem primeru, temveč visoko nad
zemljo, v satelitu, tako da ga ni količka na Zemlji, kamor
bi se preučevana ptica lahko skrila. Sistem zbiranja tovrstnih
podatkov je komercialno poimenovan ARGOS in deluje s
pomočjo meteoroloških satelitov, od katerih vsak na višini
850 km 14 krat dnevno obkroži Zemljo. Proizvajalci
zagotavljajo nekaj sto metersko natančnost pri določanju
položaja oddajnikov, kar ni slabo, če upoštevamo, da na ta
način lahko spremljamo premike po celotnem planetu.
IELEMETRIJA f?
15"	20"	25"	30'	35
učevanjih s pome
n imenom. Sdicvi
ploščad, kije zaznavala spremembe v teži, samca in samico
pa opremili z oddajnikoma različnih frekvenc. Sprejemnik
je bil postavljen v neposredni bližini gnezda. Računalnik je
tako brez prisotnosti človeka, celotno gnezditveno obdobje
beležil ločene čase prihodov obeh staršev na gnezdo, skupaj
s ploščadjo pod gnezdom pa tudi maso hrane, ki sta jo
prinesla. Raziskovalci so tako dobili odlične rezultate o
frekvenci krmljenja mladičev, o delitvi dela med samcem
in samico ter o količini hrane, ki jo ob odraščanju
potrebujejo mladiči.
e bolj razburljivo raziskavo si je privoščila skupina
raziskovalcev s Češke, ki deluje pod imenom Afriška odiseja.
Skupina ornitologov že od leta 1995 preučuje življenje črnih
Ciconia nigra in belih štorkelj C. ciconia. Do sedaj so jih že
več kol 70 tudi opremili s satelitskimi oddajniki in sledili
njihovi poti ob selitvi. Najsmelejši do sedaj je bil poizkus
leta 1997, ko so se namenili spremljati na selitvi celotno
družino črne štorklje. Starša sta prišla do prezimovališča,
od treh mladičev pa je enemu odpovedal oddajnik, drugi je
bil ustreljen v južni Franciji, tretji pa seje zastrupil s hrano,
sicer preživel, a ker tako oslabljen ni bil sposoben za dolgo
selitveno pot, so ga z letalom odpeljali v južno Španijo,
kjer se je za njim izgubila vsaka sled. V zadnjih letih pa
štorkljam ne sledijo samo s prstom po računalniškem
ekranu, temveč tudi fizično. Razvoj tehnike danes namreč
omogoča, da dobijo naročniki podatke o položaju oddajnika
hitreje kot v 20 minutah od časa, ko je satelit prestregel
signal. Raziskovalci imajo tako možnost slediti štorkljam
tudi na terenu in z opazovanjem beležiti ne le v kakšnem
okolju se ptica nahaja, temveč tudi kaj počne.
tretjem stoletju pred našim štetjem je Aristotel, ki ga še
danes prištevamo med najbolj izobražene ljudi vseh časov,
za ptice zapisal: "Včasih se priselijo iz neposredne bližine,
zopet drugič priletijo k nam s konca sveta." Presenetljivo
točno opažanje za človeka, ki pri svojem delu ni uporabljal
radijskih oddajnikov, ptic niti ni označeval z obročki, vsa
opazovanja pa je naredil brez kakršnih koli optičnih
pripomočkov. Morda bi kdo pomislil, le kakšno znanje bi
nam zapustil, če bi živel v današnjem času, ko si s tehničnimi
pripomočki razširjamo naše obzorje bolj kot kadarkoli prej.
Verjetno nič večje. Nove metode res omogočajo večjo
kvantiteto znanja, ko z različnimi aparaturami spoznavamo
še do pred kratkim neslutene skrivnosti. Informacije, ki jih
dobivamo z njimi, pa po drugi strani nekajkrat presegajo
sposobnost človekove presoje, saj časa za njihovo podrobno
obdelavo ob stalnem dotoku novih podatkov enostavno ni.
Temu problemu verjetno tudi Aristotel ne bi bil kos.
SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA
S prejšnjo številko Sveta ptic smo že drugič zaključili letni krog nagradnega tekmovanja
Skrivnostna fotografija. Štirje krogi merjenja ptičjeslovnega znanja, ki so mu primešane
tenkočutne izkušnje mnogih terenskih dni, so znova obrodili zmagovalca, ki bo pobral lovorike za
celoletni tekmovalni ciklus. Edini tekmovalec, kije pravilno določil ptice z vseh osmih fotografij in
ima ponovno pravico do glavne nagrade, je Aleš Tomažič. Zmagovalcu, mlademu članu DOPPS-a,
ki je zdaj že drugič nesporno dokazal svojo nadarjenost in znanje, ponovno čestitamo in ne
dvomimo, da mu bo to vzpodbuda pri njegovem nadaljnjem ornitološkem delu. Zmagovalca
prejšnjega, torej zadnjega kroga, je določil žreb. Nagrado, društveno majico s ptičjim motivom,
prejme Erik Sinigoj. Tudi njemu čestitamo in si, dragi bralci in tekmovalci, vašega še okrepljenega
sodelovanja želimo še v prihodnje.
OBRAZLOŽITEV SKRIVNOSTNE FOTOGRAFIJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Prva izmed skriv-
nostnih fotografij v
prejšnji številki
Sveta ptie pred-
stavlja ptici zelo
vzravnane drže, ki
posedata po goli
skali. Oba podatka
sta zelo koristna in
nam prihranita
zgrešeno razmišljanje v marsikatero smer. Ptic, ki bi
ustrezale tema značilnostma, pri nas ni več kot za četrt
ducata, to pa je številka, ki je več kol obvladljiva. Te tri
ptice so torej kupčar Oenanthe oenanthe, puščavec Montkola
so/itarius in slegur Montkola saxatilis. Z malo dobre volje
lahko k »našim« prištejemo še sredozemskega kupčarja
Oenanthe hispanica. To zadnje dejstvo je pomembno, saj
nam malce podrobnejši ogled slike hitro izloči oba
predstavnika rodu slegurjev Montkola. Slednji so namreč
temneje obarvani, močnejše, kompaktnejše postave in
daljšega, močnejšega kljuna. Ostanejo še kupčarji Oenanthe.
V Sloveniji je ta rod zastopan neverjetno skromno, od kar
15 vrst. kijih srečamo v Zahodnem Palearkliku, sta bili pri
nas doslej opaženi le dve. To sta že omenjena kupčar in
sredozemski kupčar. Prvi velja za gnezdilko visokogorja in
pogostega ter številčnega preletnika, drugi pa se pri nas
pojavlja le izjemoma v času preleta, čeprav je bil v preteklosti
na Primorskem zabeležen celo kot izjemno maloštevilna
gnezdilka.
Za kupčarje je poleg vzravnane drže in za pevce zelo dolgih
nog značilen tudi dvobarven rep, kije vrstno specifičen. Ta
pri obeh pticah sicer ni dobro viden, saj sta fotografirani s
sprednje strani, vendar pri levi ptici vseeno lepo vidimo
črno repno perje, ki je v kontrastu s svetlejšim podrepnim
perjem. Pri sredozemskem kupčarju je bela zajeda na črno
obrobljenem repu zelo globoka, rob pa posledično na nekaj
mestih zelo tanek. Ta značilnost bi bila pri levi ptici zelo
verjetno vidna tudi pri takem fotografskem kotu. Še nič
nismo spregovorili o starosti ali spolu ptic na sliki. Svetla
baza kljuna, grahasto perje na prsih in nežno perje, ki ga
vidi in občuti malo bolj pozoren opazovalec, nam dajo takoj
vedeti, da sta ptici na sliki mladi. Svetlejša barva perja in
kontrast med svetlini grlom in temnejšimi prsmi nam poleg
omenjene obarvanosti repa povesta, da ne gre za
sredozemskega, temveč za navadnega kupčarja Oenanthe
oenanthe.
Na drugi foto-
grafiji je ptica, ki jo
zaradi značilne
oblike telesa, drže
in obarvanosti
glave ter kontra-
stnega grla z malo
ornitološkega zna-
nja lahko hitro
umestimo med rod
penic Sylvia. Domnevo nam potrjuje še za ta rod zelo
značilno okolje, ki je na sliki pravzaprav prevladujoča tema
- grmovnata ali nizkodrevesna goščava. Z ugotovitvijo, da
ptica spada med penice, smo v bistvu rešili že večji del
naloge, saj ima ptica na sliki lastnost, ki v trenutku zelo
zoži ves spekter potencialnih vrst te sicer številčne in pestre
skupine. Ta lastnost je svetlo oko. tudi na fotografiji zelo
Sveilooka penica Sylvia hortensis.
31 SKRIVNOSTNA TOTOCRAFIJ.A
lepo vidno, ki nam pestri izbor petiie Zahodnega Palearktika
z možnih 17 vrst omeji na zgolj dve vrsti. To sta pisana penica
Sylvia nisoria in svetlooka penica Sylvia horiensis. Prvo lahko
brez nadaljnjega izločimo, saj jc precej svetlejša, pepelnato
siva, poleg tega pa po spodnji strani povsem grahasta. Ostane
le še svetlooka penica, vrsta, ki se zdi nekoliko problematična
izključno zaradi svoje eksotičnosti za domače opazovalce. Penica
je bila fotografirana maja 2001 na Pelješcu v Južni Dalmaciji.
SV CT PTIC 35
foto: Borut Rubinič	foto; Borut Rubinič
Katera vrsta je to?	Katera vrsta je to?
NARAVA^
>	VRHUNSKA KAKOVOST,
>	OKULARJI 23/30X, 30/40x VARIO OKULAR
15 - 45x/20 - 60x C65T° ali B5T»l,
>	POGLED RAVNO ALI POŠEVNO,
>	TEŽA 1 100/14509,
>	DOLŽINA 300/345 mm,
>	PREMER OBJEKTIVA B5/B5 mm,
>	NAJBLIŽJA OSTRINA 4/5 m,
>	VIDNO POLJE NA 1000 m: SO - 56 m ...
CARL ZEISS d.o.a. MARIBOR, Betnavska 27
Tel. 031 6B7 576 e.mail f.kolefcnik@carl-zeiss.si
Ni nemogočih
Ganeš V. Anapurna I. Ama Dablam
Bobaje. Nuptse. El Capitan. Daulagiri
Tomaža Humarja
govori o celotni karieri velikega
alpinista. Napisana strastno, odkrito, s
humorjem in včasih z odkrito žalostjo,
zajema trenutke, spoznanja in doživetja
na neposreden, samo Humarju lasten
način. Je osebna, obenem pa beleži
nekatera najpomembnejša poglavja v
zgodovini slovenskega alpinizma.
Format knjige: 230 x 285 mm, 209 fotografij, cena 9.900 SIT, naprodaj v vseh Mobitelovih centrih,
naročila tudi na brezplačnih številkah: 041/031 700 700 in 080 70 70.

iVDBODEN KOT PTICA
WWW. MOBITEL.. SI