|3 (rt

* Maribor °*

STUD. KNJIŽNICA V

STJEPAN RADIČ Predstoj. HRSS.

TEMELJNI NAUK ALI PROGRAM
HRVATSKE REPUBLIKANSKE
SELJAČKE STRANKE (HRSS),

razložen v 4, seji hrvatske republikanske kmet¬
ske večine banskego Hrvatskega dneva. 5. in 6
marca 1921., sprejet v 5. seji tiste republikanske
poslanecike večine na 9. aprila 1921., in prekli¬
can v seji z 26. junija 1921. v glavnem mestu
Zagrebu.


Temeljni nauk ali program Hrvatske
Republikanske Seljačke stranke
(HRSS)

Temelji kmetske mirotvorne republike,

I. Glavna obiležja mirotvorne kmetske
republike,

1. Popolnost in neprekinjenost narodnega
vrhovništva (suverenosti). Republika.

Narodno vrhovništvo je popolno in učin¬
kuje neprekinjeno, a ljudstvo ga izvršuje z ozi¬
rom na teritorijalna in ustavna vprašanja s ple¬
biscitom, v vprašanjih zakonodajstva pa s pra¬
vico inicijative (pravica predlaganja) in z re¬
ferendumom (splošnim glasovanjem).

Iz te popolnosti in neprekinjenosti narod¬
nega vrhovništva izvira popolno in neomejeno
pravo do narodnega samoodločevanja na polju
celokupnega notranjega državnega reda.

2, Vlada kmetske večine.

Po ustaljenih načelih ustavne demokracije
odločuje v vseh državnih poslih ob splošnih po¬
litičnih volitvah izvoljena večina poslancev.

Na Hrvatskem (in v Sloveniji) ima kmetski
stan kot ogromna večina vsega naroda nepo-

3

bitno pravico do tega odločevanja, čim je to ve¬
čino v resnici dobil ob splošnih volitvah.

3. Mirotvornost in nevtralnost.

Po svetovni vojni je za vsak majhen narod
prvo vprašanje njegovega obstanka, da se mu
prizna poleg pravice do samoodločbe tudi po¬
polna nevtralnost ob vsakem mednarodnem
spopadu. Velika stalna armada uničuje posebno
pri kmetskem narodu temelje morale (pošte¬
nja), gospodarstva, kulture in svobode.

Zato je hrvatska ( in slovenska) kmetska
politika mirotvorna in nevtralna ter odklanja
veliko stalno armado, toda vsi državljani mo¬
rajo biti usposobljeni po posebnem brambov¬
skem zakonu za obrambo doma in domovine,

Najpotrebnejša vojaška izobrazba mora bi¬
ti vedno združena s splošno izobrazbo, s poseb¬
nim gospodarskim podukom in s splošno delov¬
no dolžnostjo.

V svrho notranje varnosti urejuje zakon
posebno narodno redarstvo.

4, Osiguranje človečanskih pravic brez o-
zira na državljanstvo,

Mirotvorna kmetska republikanska politi¬
ka osigurava vsakemu človeku, ki biva na Hr-
vatskem (ali v Sloveniji) stalno ali mimogrede,
na podlagi človečnosti tele pravice:

a) Osebno varnost in nedotakljivost.

Oseba je nedotakljiva. Nikogar se ne sme
zapreti niti mu sploh vzeti osebne svobode brez
pismenega sodnijskega z zakonom razloženega
ukaza. Ta ukaz se mora dotičnemu prečitati in
vročiti pred aretacijo.

Varnostni organi imajo pravico vstopa v
tuje hiše ali stanovanje samo v slučajih umora,

4

razbojstva, požiga in tatvine na delu zasačene¬
ga krivca takoj aretirati in imajo dolžnost do-
tičnega takoj izročiti sodišču,

Ako sodišče v enem ali drugem slučaju v
roku 24 ur po aretaciji ne odredi preiskoval¬
nega zapora, je dotičnega izpustiti na svobodo.

Preiskovalni zapor ne sme trajati v nobe¬
nem slučaju dalje ko mesec dni.

V slučaju, da sodnijski organi ne izvršujejo
teh dveh naredb ima aretiranec, da se sam od¬
strani in nihče ga ne sme v tem ovirati.

Kdorkoli greši proti tej naredbi, posebno
varnostni in sodnijski organi, bodo osebno od¬
govarjali zakonu in se ne morejo opravičiti z
ukazom višjega.

Preiskovanec ima, ako ga sodišče oprosti,
pravico do odškodnine, ki je določena po za¬
konu.

Vsako kršenje osebne varnosti in nedotak¬
ljivosti ima pravico vsak odrasli človek sodnij-
sko zasledovati,

b) Človečansko kazen, ako kaj zakrivi.

Smrtna kazen je odpravljena.

Vsak mora v zaporu delati, obsojenec ne¬
ravno delo svojega poklica, preiskovanec pa
samo delo svojega poklica. Trajanje, način in
prisilnost dela se ima urediti z posebnim zako¬
nom.

Telesnih kazni ni. Vsako telesno zlostav-
ljanje preiskovanca ali obsojenca se kaznuje,
ako v tem ni drugo kaznjivo dejanje, najmanj
s takojšnjim odpustom iz službe,

c) Svoboda gibanja. Vsak odrasli človek
gre kamor hoče in stanuje, kjer hoče na terito¬
riju države; nihče ne more biti niti interniran,

5

niti konfiniran, niti izgnan iz občine ali iz države.

Tudi tuji državljan ne more biti izročen
zaradi dejanja, ki se v njegovi državi smatra
kot politični zločin.

d) Nedotakljivost doma (stanovanja).

Dom (stanovanje) je nedotakljiv, Samo so¬
dišče more s pismenim na zakonu osnovanim
odlokom v kakšnem domu (stanovanju) določiti
hišno preiskavo, ki jo mora izvršiti sodnik sam.
Varnostni organi smejo v stanovanje samo te¬
daj, ako ih domačini na pomoč pokličejo.

Za izvrševanje teh naredb so odgovorni
sodnijski in varnostni organi osebno zakonu, K
domu (stanovanju) spada dvorišče z vsemi gos¬
podarskim poslopji (s postranskimi stanovanj¬
skimi prostori).

e) Osiguranje pismene tajnosti in poštne
dostave.

Država jamči vsakemu za vse poštne po-
šiljatve, posebej pa za dostavo pisem in časo¬
pisov.

To jamstvo daje posebni zakon, ki obenem
osigurava nedotakljivost tajnosti dopisovanja,
brzojavljanja in telefonskih razgovorov,

5, Svobodni kmetski dom.

Kmetska država jp organična zajednica
svobodnih in urejenih domov.

Za vsestranski napredek kmetskega doma
se ustvarja poseben zakon o kmetskem dednem
pravu in gospodarski svobodi v duhu starega
običajnega zadružnega prava, toda v skladu z
današnjim mišljenjem in potrebami kmetskega
ljudstva; ravnotako zakon, s katerim se kmet¬
ski dom izločuje od prisilne dražbe in zakon o
hišnem redu in poslušnosti, s katerim se obe-

6

nem urejuje svobodno ustanovljanje novih hiš¬
nih zadrug.

6, Urejena obitelj.

Obitelj jet prvi iaktor poštene vzgoje za
gospodarstvo in kulturo,

S posebnim zakonom se ima urediti vzgojna,
gospodarska in kulturna naloga obitelji.

7. Popolna enakopravnost žene.

Moški in ženske imajo v vsem popolnoma
enake pravice.

II. Načela za organizacijo mirotvorne kmetske
republike.

Kmetska republika je moralna zajednica
miselnih bitij.

a) Svoboda sestajanja.

Sestajanje kot najprirodnejša ljudska po¬
treba je popolnoma svobodno.

Nobena oblast ne more v nobenem slučaju
in iz nikakšnega vzroka prepovedati nobenege
sestanka in nobenega shoda. Za sestanke in
shode v privatnih poslopjih daje dovoljenje
lastnik (gospodar). Na že navadnih javnih pro¬
storih naznani shod katerikoli sklicatelj pri¬
stojni varnostni oblasti najpozneje pred začet¬
kom shoda ali s pismeno ali z ustmeno prijavo,
ki jo lahko pribije tudi na uradna vrata.

V javnih poslopjih, že običajnih ali priprav¬
nih za shode, kakor so javne šole, posvetoval¬
nice itd. imajo politična društva ali stranke sho¬
de po vrsti, kakor so jih prijavili, drugače pa
enako, kakor, na javnih mestih.

Svoboda govora na shodih se ima zajam¬
čiti z zakonom o svobodi sestajanja po načelu,
da je vsako motenje govora in reda na shodih

7

kršitev najprirodnejših pravic, brez katerih ni
nobenega napredka in se ima kaznovati s po¬
sebno kaznijo.

b) Svoboda tiska.

Tisk kot glavno sredstvo širjenja človeške
misli in človeškega znanja je popolnoma svo¬
boden. Cenzura se nikakor ne more vpeljati, a
časopisa ni mogoče v nobenem slučaju ustaviti.
Politične liste lahko izdajejo samo politična dru¬
štva ali stranke, a vsi politični članki in belež¬
ke in sestavki, v katerih je nekdo imenovan po
imenu moraju biti podpisani s polnim imenom
poleg točne adrese,

Ravnotako morajo biti podpisani vsi letaki
brez ozira na vsebino.

Za izdajanje časopisov ni treba uradnega
dovoljenja. Za sestavek odgovarja vedno pisec.
Edino, ako je odsoten v inozemstvu, odgovarja
pri političnih listih predsednik dotičnega poli¬
tičnega društva, oziroma stranke.

Za razžalenja časti povzročenih s tiskopi-
som se ima vpeljati s posebnim zakonom naj¬
krajše postopanje,

c) Svoboda združevanja.

Nobeno društvo, ki deluje javno in v kate¬
rem vršijo člani kontrolo nad upravo in premo¬
ženjem ne potrebuje za svojo ustanovitev in
delo uradnega dovoljenja.

Politične stranke, ki so se javno konstitu¬
irale na temelju določenega programa, so jav¬
na društva in redni organi političnega življenja.

Članstvo tajnih društev se kaznuje po za¬
konu.

8

d) Odgovornost za dela javnih nameščen¬
cev.

Vsak narodni nameščenec ima pravico sa¬
mo na posluh svojega naloga, kadar ga izdaje v
mejah zakona. Za neposluh zakonitega naloga,
oz. za nezakoniti nalog se odgovarja neposred¬
no pred rednim sodiščem po splošnem kazen¬
skem zakonu. Za škode, ki jih napravijo posa¬
meznikom državni ali avtonomni nameščenci od¬
govarja država ali dotično avtonomno telo (ob¬
čina, okrožje) oškodovancem pred rednim so¬
diščem,

2, Kmetska republika je organizacija gos¬
podarstva.

a) Splošna dolžnost dela in pravica vsako¬
gar do človeka dostojnega življenja.

Ni gospodarstva brez dela. Ni narodnega gospo¬
darstva brez vseobčega dela. Najočividnejša za¬
hteva pravičnosti je, da vsakemu pripadajo sa¬
dovi njegovega dela,

Rekvizicije ni v nobenem slučaju, a razla-
i stitev zaradi splošne koristi se mora urediti z
zakonom. .. ,

. Država kot gospodarska zajednica vstvar-

ja posebni zakon o splošni dolžnosti dela in po¬
sebni zakon o splošni ratarski praksi, ter za¬
kon o pravici vsakogar do človeku dostojnega
življenja.

Kmetska večina naroda dela na svojem
svobodnem domu.

Življenski interesi te večine se ne dajo lo¬
čiti od živi,jenskih interesov vseh ostalih gos¬
podarskih slojev.

Kmetska država osigurava pravilno poslo¬
vanje vseh vrst gospodarstva, posebno pa osi-

9

gurava industrijalno produkcijo in urejuje vse

to z zakonom o delavskem pravu, s katerim se
uvažuje ves delavski mednarodni pokrct.

Nihče ni dolžan delati komu kaj brezplač¬
no, Prenehajo vsi prisilni podvozi in prisilni
dninarji.

Pravo štrajka se ima urediti s posebnim
zakonom.

b) Temelj gospodarstva.

Agrarna reforma. Svoboda poklica.

Temelj gospodarstva je kmetsko gospodar¬
stvo. Gozdovi iz državne, cerkvene in privat¬
ne veleposetniške lastnine prehajajo v last na¬
roda po posebnem zakonu, tako da se s pašo
in stavbenim lesem zadovolji potrebi vseh
kmetskih domov, a s kurjavo potrebi vseh dr¬
žavljanov, kolikor je to mogoče. V istem duhu
$e mora spremeniti zakon o premoženjskih ob¬
činah in zemljiških zajednicah.

Vsa veleposestva TarezT ozira na gozdove
tako državna, kakor cerkvena in privatna se
načelno odpravijo. Nobeno posestvo ne sme biti
večje od največjega kmetskega posestva v is¬
tem okružju. Izjeme tega načela se morajo ure¬
diti z ozirom na kmetijsko školstvo, na zadruž¬
no (kooperativno) napredno gospodarstvo in
agrarno industrijo z posebnim zakonom. Ravno-
tako se ima urediti z posebnim zakonom o do¬
mačem preseljevanju na tistem skupnem zem¬
ljišču, ki ga dobimo z odpravo veleposestva za
kmetsko preseljevanje. Ta isti zakon določuje
o neobdelanem zemljišču in o kmetskih domo¬
vih brez otrok.

Z posebnim zakonom se ima urediti način,
kako morejo priti do svojega doma tistji kmet-

10

je, ki so poljski delavci in taki nekmetje. ki so
zadovoljili zakonu o splošni ratarski praksi.

Od vseh veleposestev se mora narodu (zem¬
ljiškim zajednicam, hišnim zadrugam in posa¬
meznikom) predvsem vrniti vse ono, kar mu je
vzeto po krivici ali vsled netočne izpeljave se¬
gregacije. Pri tem se uvažujejo pridobljene pra¬
vice vseh gospodarjev, kolikor niso v nasprot¬
ju s temi načeli.

Pri odmerjevanju odškodnine za zemljo je
glavna stvar vprašanje, kako je dotično vele¬
posestvo pridobljeno. Odškodnina se ima ure¬
diti z posebnim zakonom.

Vsakdo se svobodno peča z vsakim pokli¬
cem, posebno z vsako obrtjo, kakoršno zna in
kolikor jo zna. Za poklic pa, ki se tiče človeš¬
kega življenja in zdravja, ali pa je drugače po¬
sebno važen za ljudstvo, se določa z zakonom
tako usposobljenost kakor nadzor nad njim.

Vsa trgovina je popolnoma svobodna, toda
prometne ugodnosti uživajo samo zadruge pro-
izvajateljev in potrošačev.

Carine načelno ni. Z zakonom se uvaja sa¬
mo carina na predmete razkošja (luksus), a na
drugo blago šele tedaj, kadar na to sili trgov¬
ska politika katere druge države.

e) Denarništvo in kredit.

Vsesplošno denarništvo mora pomnoževati
in spopolnjevati proizvodnjo posebno ratarsko.

Denar kot sredstvo z izmenjavo dobrin in
za plačevanje izdaja republika, ki obenem jam¬
či za -njegovo, vrednost,

S posebnim zakonom se omogoča in pos¬
pešuje osebni kmetski kredit in kooperativno
(zadružno) zbiranje kmetskih prihrankov za po¬

li

trebe kmetskega ljudstva, kakor tudi nadzor za
poslovanje vseh denarnih zavodov.

Pogoj za pravilni razvoj vsesplošnega na¬
rodnega gospodarstva je pravilna ureditev ob¬
činskih, deželnih in državnih financ. Glavna na¬
čela o ureditvi teh financ določa ustava.

d) Splošno zavarovanje.

Da nihče brez svoje krivice ne ostane brez
sredstev za življenje se uvaja z zakonom sploš¬
no zavarovanje za slučaj delovne nezmožnosti,
posebno starosti.

Da nikogar ne zadene brez krivde škoda
na premoženju, se na isti način uvaja zavarova¬
nje vsega premoženja za slučaj elementarnih
nesreč (požara, povodnji, toče in potresa) in ži¬
vinske kuge (nalezljivih bolezni).

3, Republika je organizacija kulture,

a) Vera,

Vera je temelj moralni kulturi. Vera sploh,
a krščanski nauk posebej je temelj poštene
vzgoje.

Krščanske cerkve in vsa javna verska u-
druženja so popolnoma svobodna v poučevanju
in izpovedanju vere, v izvrševanju vseh verskih
obredov in v verskem občevanju s svojimi ver¬
niki in svojimi verskimi poglavarji tudi iz ven
mej republike.

b) Pravosodje.

Ločitev sodstva od zakonodaje in od vlade,
kakor tudi neodvisnost sodnikov je zajamčena
z posebnim zakonom o avtonomiji sodnikov.

Ni ne vojaških, niti kakšnih drugih izjem¬
nih sodišč, tudi ne posebnega policijskega in
upravnega sodnijskega postopanja.

12

Sodi se redno v središču gospodarske ob¬
čine, oziroma po potrebi na licu mesta.

Postopanje je vsaj pri prvem (najnižjem)
sodišču javno in ustmeno, S posebnim zakonom
se ureruje brzina sodnijskega postopanja.

Narod sodeluje pri sojenju po prisežnikih
in porotnikih po posebnih zakonih.

O vseh zločinih in pregreških sodi porota
ali zbor prisežnikov.

Imeniki porotnikov morajo biti tako se¬
stavljeni, da večino porotnikov tvorijo kmet¬
ski gospodarji iz področja dotičnega sodnijske¬
ga okrožja ali dotičnega okrajnega sodišča.
Sodišča presojajo ustavnost zagonov in zakoni¬
tost naredb in odločajo v sporih o kompetenci
med narodno vlado in avtonomni oblasti in v
sporih posameznih državljanov z vlado ali z av¬
tonomnimi oblastmi,

c) Prosveta.

Šolska in izven šolska narodna prosveta je
splošna stvar vsega naroda; cela republika, ne
samo da ima glavno skrb za narodno prosveto,
temveč nosi za njo tudi stroške.

Osnovna (prva ali ljudska) šola ima kmet¬
sko obiležje in njen prvi namen je, da se doseže
popolna in trajna pismenost naroda.

1, Šola za pismenost.

Gospodarska občina ustanovi v vsaki vasi
(selu, kraju) javno, splošno dostopno šolo za
pismenost otrok in odraslih z brezplačnimi učili
za otroke, a vse stroške za to nosi poleg gospo¬
darske občine tudi okrožje in cela republika po
posebnih zakonih o narodni pismenosti.

13

2, Splošna ljudska šola.

Splošna narodna (ljudska šola) ima po va¬
seh in po mestih kmetsko gospodarsko in kul¬
turno obiležje.

3, Navajanje mladine k delu in učenju rus¬
kega in nemškega jezika.

Po končani splošni narodni šoli se uči vsa
ženska in možka mladine najmanje dve leti prak¬
tičnega gospodarstva vsake vrste, kolikor je
primerno in mogoče, toda povsod s splošnim
prosvetnim poukom in s praktičnim učenjem
ruskega in nemškega jezika,

4, Narodna šola za splošno izobrazbo.

Odpravijo se vse današnje takozvane sred¬
nje šole (gimnazije, realke, liceji), a mesto njih
se ustanovijo narodne šole za splošno izobraz¬
bo, ki trajajo najdalje 4 leta, ki jih lahko obisku¬
jejo tudi odrasli in s katerimi je vedno zvezan
tudi pouk o praktičnem delu ali tekom šolske¬
ga leta ali čez podaljšane počitnice in v katerih
ni današnjih ocen in današnjih spričeval, in v
katerih se uči angleški jezik.

Kdor ne konča pripravljenih letnikov za
delo, ne more obiskovati narodne šole za splo¬
šno izobrazbo.

5, Strokovne šole.

Poleg narodne šole za splošno izobrazbo
je še cela vrsta strokovnih šol (gospodarskih,
obrtnih in trgovskih), ki se obiskujejo istočasno,
imajo splošno izobraževalne tečaje in spopolnju-
jejo v ruskem in nemeškem jeziku.

Iz narodne šole za splošno izobrazbo se
prehaja v strokovne šole za inteligenco kakor:
gospodarske, sodnijske, učiteljske, veterinar¬
ske, apotekarske, stavbene in zemljomerske.

14

Te šole trajajo najdalje tri leta. Današnje vse-
učilište kot nekakšna visoka šola se odpravi in
spremeni v celo vrsto znanstvenih zavodov.
Ostanejo le zdravniške in tehnične fakultete, u-
stanavlja pa se profesorska fakulteta za profe¬
sorje šol za splošno izobrazbo in strokovnih šol
za inteligenco.

Predavanja na profesorski fakulteti so do¬
stopna vsakomur, a na vseučiliščne znanstve¬
ne zavode se lahko vpiše vsak, kdor na spre¬
jemnem izpitu dokaže sposobnost za razume¬
vanje predavanj.

6, Izvenšolske prosvetne ustanove. Privat¬
ne šole.

Organizacija izvenšolskih prosvetnih usta¬
nov se uredi s posebnim zakonom. Vsakdo ima
pravico v duhu ustave in v mejah šolskega za¬
kona ustanavljati vsakovrstne šole in otvarjati
razne tečaje in v njih podučevati,

d) Zdravstvo,

Državljani so vir vseh sil in vrednosti dr¬
žave. Zdravstvo se uredi s posebnim zakonom
z enako skrbnostjo za vasi in za mesta, tako da
je tudi najsiromašnejšim slojem omogočena
zdravniška pomoč in zdravila.

Organizacija mirotvorne kmetske republike,

I, Izvrševanje narodne suverenosti.

Na temelju svoje popolne in nepretrgane
suverenitete vstvarja narod celokupno organi¬
zacijo narodnega gospodarstva in prosvete, do¬
loča vse domovinske pravice in dolžnosti in
skrbi za njih izvrševanje ali neposredno sam ali
pa posredno po izvoljenih poslancih, oz. po ime¬
novanih narodnih služiteljih.

15

1, Direktno izvrševanje narodne suvereno¬
sti.

Po narodni zgodovini vstvarjene domovin¬
ske ali državne meje lahko spremeni samo na¬
rod s plebiscitom na peticijo večine odraslih dr¬
žavljanov (volilcev}, kakšnega obmejnega o-
krožja.

S peticijo od 100.000 lastnoručnih podpisov
lahko narod zahteva plebiscit (splošno ljudsko
glasovanje). 1. za sklicanje ali razpust ustavo-
tvornega zbora; 2. razpust rednega zbora prej
nego mine zakonsko razdoblje; 3. odstop pred¬
sednika ali podpredsednika republike.

S peticijo od 30.000 lastnoročnih podpisov
odraslih državljanov (volilcev) se lahko predla¬
ga novi zakon, sprememba ali odprava starega
zakona (zakonodajna inicijativa).

Ravnotako more ljudstvo s peticijo zahte¬
vati plebiscit za sankcijo vsakega zakona v
roku 2 mesecev po njegovem sprejetju v zboru
(referendum).

Zakoni, ki se tičejo življenskih narodnih po¬
treb — namreč sklepanje zvez s kakšno drugo
državo, sklepanje posojila izven državnih mej,
zakoni o preureditvi zemljištnih, lastninskih in
dednih odnošajev (agrarna reforma) — ne mo¬
rejo dobiti zakonske moči brez tega referendu¬
ma. Podpise na peticijo sprejemajo in ves posel
pri plebiscitu in referendumu obavljajo sodišča
po posebnem zakonu.

2. Izvrševanje narodne suverenosti po izvoljenih
poslancih.

a) Narodni ustavotvorni zbor.

Narodni zakonodajni zbor.

16

Narodni ustavotvorni zbor se voli na isti na¬
čin, kakor redni državni zbor, samo da je za
posamzeni mandat treba polovico manje volil-
cev.

Sestane se 14 dni po volitvah. Je suveren in
se sam razpušča.

Tri mesece po njegovem sestanku more na¬
rod s peticijo od 100,000 lastno ročnih podpisov
naslovljeno na predsednika republike, zahte¬
vati plebiscit o razpustu ustavotvornega zbora.

Vse zakone ustvarja narodni zakonodajni
zbor, ki se voli na 4 leta s .splošno volilno pra¬
vico brez razlike spola od izpoljnjenega 18, leta
in brez kakšnega drugega omejevanja.

Volitev se vrši vedno na prvo nedeljo v sep¬
tembru, ako je voliti redni državni zbor; ako je
razpuščen, pa deveto nedeljo po razpustu.

Število poslancev ni stalno, nego je odvisno
od tega, koliko volilcev je zares glasovalo.

Na vsakih 6,000 oddanih glasov pride eden
poslanec.

Kandidati se postavljajo po strankarskih
kandidatskih listah za celo državo v posamez¬
nih okrajih, kjer se glasuje istočasno za posa¬
mezne kandidate in za stranko. Ako kandidat
dobi v tem okraju 6,000 glasov, je takoj izvoljen.
Višek tega, kakor tudi manje število glasov se
računi v korist njegovi stranki.

Po celokupnem številu glasov, ki jih je
stranka tako dobila, odračunavši glasove takoj
izvoljenih poslancev, dodeljuje se stranki pripa¬
dajoče število* mandatov po višini števila glasov
oddanih za posamezne kandidate.

Na končni nadpolovični ostanek pripada
vsaki stranki po eden mandat.

17

Vsi volilci imajo enako, aktivno in pasivno
volilno pravico.

Glasuje se po občinah. — Volitve vodijo so¬
dišča poleg z zakonom urejenega sodelovanja
strank, a volitve overava (verificira) najvišje
sodišče.

Državni zbor zaseda redno od 15. oktobra
do 15. marca brez prekinjenja ob delavnikih.

Na izredno zasedanje se sestaje državni
zbor, ako to zahteva ena petina poslancev, ali
ako se sestane po razpustu, ali na narodno pe¬
ticijo z zakonsko inicijativo, ali ako gre za krši¬
tev imunitete, ali pa če je treba izvoliti pred¬
sedniškega namestnika.

Pri vsaki seji državnega zbora mora biti pri¬
sotna vsaj tretjina članov pri glasovanju vsaj
polovica.

Narodni poslanci, t. j. člani ustavctvornega
ali zakonodajnega zbora uživajo razen splošne
osebne nedotakljivosti še, dokler so poslanci,
brez ozira na to, dali državni zbor zaseda ali ne
zaseda, a ravnotako tudi po razpustu zbora, do¬
kler ne minejo volitve, popolno nekaznjivost za
vse ono, kar govorijo in pišejo v državnem zboru
ali zunaj njega. Za to govorjenje ali pisanje ne
more poslanec biti nikoli pozvan na odgovor¬
nost.

Ako poslanca zalotijo na delu pri zločinih,
pri katerih preneha osebna nedotakljivost, mora
o tem takoj biti obveščen zbornični predsednik,
ki skliče še isti dan, ako državni zbor zaseda,
a ako ne zaseda pa v roku 3 dni imunitetni od¬
bor, ki more samo z dvema tretjinama vseh pri¬
sotnih članov zaključiti, da se proti temu po¬
slancu uvede postopanje. Ta sklep mora ple-

18

num zbora v roku od treh dni, ako zaseda, ako
ne zaseda pa v roku od 8 dni potrditi. Ako se
vse tako ne izvrši, je poslanec svoboden in ima
pravico sam odstraniti se iz zapora in ga nihče
nima pravico pod osebno odgovornostjo zakona
pri tem ovirati. Za vsa ostala eventualno sto¬
rjena dejanja more narodnega poslanca izročiti
samo državni zbor, ako to imunitetni odbor
predlaga z dvema tretjinama vseh glasov.

Imuniteta se začenja od časa, čim okrajni,
oz. glavni volilni odbor ustanovi, da na dotič-
nega kandidata odpada potrebno število glasov,
odpade pa, ko je glavni volilni odbor končno do¬
ločil število novo izvoljenih poslancev.

Ker je pasivna volilna pravica izraz aktivne
volilne pravice vseh volilcev, torej dejanje na¬
rodne suverenitete, zato preneha s časom, ko
se imuniteta začne, vsako omejevanje osebne
svobode, tudi če je nastalo vsled pravomočne
obsodbe,

b) Županijska (okrožna) skupščina.

Županijsko skupščino tvori enako število od¬
poslancev vseh združenih gospodarskih občin.
Te odposlance voli občinska skupščina vseh
odraslih Občinarjev na 4 leta z istim volilnim či¬
nom, s katerim se volijo občinski odborniki.

Županijska okrožna skupščina se obnavlja
vsako leto s polovico.

Ona vstvarja pravilnike v okvirju svoje avto¬
nomije, Županijske posle vodi županijski uprav¬
ni odbor s svojim predsednikom, ki ima naslov
župana, po določenih načelih naprednega za-
drugarstva.

Ta odbor s predsednikom voli županijska
skupščina.

19

c) Občinska skupščina. Občinski odbor.

Občinsko skupščino tvorijo vsi odrasli ne¬
kaznovani občinarji, a shaja se, razpravlja in po¬
sluje po določenih načelih naprednega zadru-
garstva. Ona voli občinski odbor, katerega
predsednik se imenuje načelnik, in v okvirju
svoje avtonomije vstvarja pravilnike,

II. Notranja ureditev kmetske republike,

1. Izvrševanje narodne samovlade (selfgo-
vernment).

Celokupna današnja politična uprava se od¬
pravi in preneha teritorijalna razdelitev na po¬
litične upravne občine, politične okraje in po¬
litične županije.

Na mesto politično policajne uprave se uve¬
de gospodarska, prosvetna iz zdravstvena
uprava,

a) Kmetska hiša ali kmetski dom.

Temeljna jedinica te uprave je kmetska hiša
ali kmetski dom, t. j. vsako kmetsko gospodar¬
stvo kot glavna go-spodarska in prosvetna jedi¬
nica, ako ta dom ima glavno narodno obiležje,
namreč ako je on obenem obitelj (rodbina, dru¬
žina, familija),

To narodno obiležje je tem močnejše, čim
številnejša je katera kmetska obitelj, ter se vsa¬
kemu predstavniku (predstavnici) kmetske obi-
telji, oz. kmetskega doma daje v zakonu o go¬
spodarskih občinah toliko število glasov na ob¬
činski skupščini koliko je v obitelji duš.

Pravni položaj mestnih obitelji, posebno de¬
lavskih in vseh obitelji brez doma se ima ure¬
diti s posebnim zakonom.

20

b) Gospodarska občina.

Prva teritorialna jedinica vsej tej upravi je
gospodarska občina, ki jo redno tvori vsaka vas
za sebe, a kjer to narod želi ali potreba zahte¬
va, več manjših vasi in krajev, načelno v obse¬
gu ene zemljiške zajednice ali ene davčne ob¬
čine.

Avtonomija gospodarskih občin se urejuje
s posebnim zakonom po načelih splošnega, a
posebej kmetskega naprednega zadrugarstva.

Obseg in delokrog občinske avtonomije je
isti kakor županijski ter je omejen samo z de¬
jansko možnostjo izvrševanja.

Gospodarska občina kot član županije izvr¬
šuje vse one posle, za katere se je prostovoljno
obvezala in je samo v tej lastnosti organ župa-
nije( okrožja).

Za pokritje stroškov svojega delokroga ima
občina svoje povsem samostojne finance tako,
da od predmetov, ki jih ne obdačuje država (na-
pr. zasajenje tobaka ali žganjekuho) pobira da¬
vek, ako to sklene občinski odbor.

c) Županija (okrožje).

Po svobodnem udruživanju gospodarskih ob¬
čin nastanejo županije, ki so širše področje in
obenem višja stopnja gospodarske, prosvetne in
zdravstvene organizacije in ki delujejo po po¬
sebnem zakonu o županijah,

S tem zakonom se ureja način, kako se go¬
spodarske občine združujejo v stalna županijska
področja. Vse gospodarske občine v mejah da¬
našnjih političkih okrajev se združijo takoj v
začasne županije, a njihove posle vodi strokov¬
no osobje današnjih županijskih in okrajnih
oblasti.

21

Posebni zakon o županijski samovladi ureja
županijo tako, da za direktno državno delova¬
nje preostanejo posli narodnih financ in narodne
obrane ter sodstvo, za katere obstoji posebno
urejenje, potem šolstvo počevši od narodnih šol
za splošno izobrazbo, a od zdravstva, gospodar¬
stva in prometa vsi posli, ki se po svoji bitno-
sti tičejo cele domovine, ali pa, ki se izvršujejo
z ozirom na mednarodne pogodbe in obveze.

Vsi ostali posli spadajo v delokrog županije.

Narodna vlada ne more napraviti županijo
za svoj organ v nobenem področju svojega delo¬
vanja, toda more pa dodeliti županiji posebne
vladne strokovnjake za izvrševanje poslov di¬
rektne državne funkcije.

Za celokupno delovanje v svojem delokrogu
ima županija svoje posebne finance.

Tako gospodarska občina, kakor tudi župa¬
nija imata avtonomijo ali selfgovernment v po¬
polnem smislu teh besed, kar pomeni, da gospo¬
darska občina in županija moreta v okvirju za¬
kona vstvarjati svoje pravilnike z veljavnostjo
zakona in da vladata same seboj, tj. da v svo¬
jem zakonskem delokrogu poslujeta brez kakor-
šnega koli motenja od strani predsednika repu¬
blike, oz. od narodne vlade. Toda s posebnim
zakonom se ima urediti financielna pomoč cele
republike ubožnim občinam in županijam za vse
one potrebe, ki so v splošnem narodnem inte¬
resu.

Občinske pravilnike ustvarja občinska, a žu-
panijske županijska skupščina. Ti pravilniki se
pošiljajo narodni vladi samo zato, da vidi, če ni
občina ali županija prekoračila zakon o svoji
avtonomiji. Ako narodna vlada misli, da je s pra-

22

vilnikom prekoračen zakon, pošlje ga takoj naj¬
višjemu sodišču, ki ima stvar rešiti najdalje v
roku enega meseca. Drugače vlada vrača pra¬
vilnik občini ali županiji z edino opazko, da je
pregledan,

V nobenem slučaju ne more pravilnik ostati
pri vladi dalje ko mesec dni,

d) Ureditev mestne avtonomije.

Odpravlja se naziv kr, svobodnih mest.

Gospodarskih občin ni moči v bodoče zdru¬
ževati z mestnimi občinami, a bivše vaške
upravne občine in posamezne pretežno kmetske
mestne davčne občine se lahko po zakonu o go¬
spodarskih občinah od mest odcepijo in pridru¬
žijo gospodarskim županijam.

S posebnim zakonom o avtonomiji mestnih
občin se ima avtonomija mest razviti do iste
stopnje, kakor avtonomija gospodarskih županij
in to tako, da po mestih delavstvo, obrtništvo
in ostalo delavno meščanstvo na temelju sploš¬
ne, tajne in enake volilne pravice brez razlike
spola vodi v resnici vso mestno upravo,

2. Izvrševanje narodne suverenosti po narodni
vladi.

Domovinske posle vodi predsednik republi¬
ke z narodno vlado.

a) Glavni domovinski posli so: 1. Izvrševa¬
nje človečanske pravice (pravosodno minister-
stvo),

2. Narodno gospodarstvo.

3. Narodna prosveta.

4. Skrb za narodno zdravje.

5. Obrana doma in domovine.

23

6. Stalna vez z ostalimi narodi in državami.

7, Poravnavanje stroškov za vse te posle.
(Državne finance).

Vsako skupino teh domovinskih poslov vodi
minister, ki mora biti strokovnjak, ki je lahko,
a ne mora biti član državnega zbora, in ki dela
s pomočjo drugih strokovnjakov (ministerskih
namestnikov) za posebne oddelke v vsakem mi-
nisterstvu.

Kot strokovnjaki za gospodarske posle sma¬
trajo se tudi kmetski gospodarji.

Strokovnjaki ministerskih oddelkov se zo-
vejo ministerski namestniki in delajo pod vod¬
stvom dotičnega ministra, a pod nadzorstvom
osebnih parlamentarnih poverjenikov — po¬
slancev.

Nadzorstvo parlamentarnih poverjenikov in
služba ministerskih namestnikov urejuje se
s posebnim zakonom o ustrojstvu vlade.

b) Predsednik republike.

Prvo glavno skrb za domovinske posle ima
predsednik republike. Voljen s plebiscitom na
4 leta prve nedelje v majo prevzema svoje po¬
sle 1. julija istega leta.

Predsedniški kandidat je lahko vsak, kdor
je lahko tudi poslanec, ako ga predloži 60.000
volilcev, ali parlamentarna stranka, tki je do¬
bila toliko število glasov pri zadnjih volitvah.
Z istim volilnim načinom se volita tudi dva pod¬
predsednika.

Za slučaj predsednikove smrti, prostovolj¬
nega odstopa, odsotnosti ali nesposobnosti, na-
domestuje ga prvi podpredsednik do ureditve,
oz. do konca predsednikove perijode, a pod-

24

predsednika v teh istih omenjenih slučajih dru¬
gi podpredsednik. Za predsednika in podpred¬
sednika so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili
največje število glasov.

Predsednik ne more biti istočasno narodni
poslanec, a niti podpredsenika, niti predsedniški
namestnik ne izvršujejo svojega mandata, do¬
kler opravljajo predsedniški posel.

Predsednik je predstavnik republike in gla¬
va narodne vlade, katero sam imenuje in sam
odpušča, a sestavlja jo izmed poslancev ali ne-
poslancev.

Narodna vlada vodi vse posle pod politično
odgovornostjo predsednika.

Predsednik je politično odgovoren samo na¬
rodu.

Narod lahko zahteva s peticijo od 100.000
lastnoročnih podpisov zbranih v roku enega
meseca, ali pa državni zbor s sklepom dveh
tretjin vseh poslancev, da predsednik odstopi.

Četvrte nedelje potem, ko je najvišje sodišče
ustanovilo, da je peticija doovljno podpisana, oz.
4 tedne po sklepu parlamenta o odstopu pred¬
sednika se ima ob a viti plebiscit po formuli:
Predsednik N. N. mora odstopiti, ali Predsednik
N. N. ne. mora odstopiti.

Ako plebiscit odloči odstop predsednika, se
razveljavi tudi volitev obeh podpredsednikov
ter parlament, ako zaseda, voli predsednikove¬
ga namestnika takoj z enostavno večino najpo¬
zneje v roku 24 ur, ako ne zaseda pa v roku
8 dni.

Četrto nedeljo ,po volitvi predsedniškega
namestnika se voli na splošnih volitvah novi
predsednik; ako od dne izvolitve namestnika do
prve nedelje v maju ni več ko 6 mesecev, tedaj

25

ia posebna predsedniška volitev odpade, toda
novi redno izvoljeni predsednik prevzame pred¬
sedniške posle takoj, čim najvišje sodišče po-
tvrdi, da je izvoljen. Ravnotako prevzame takoj
svoje posle tudi predsednik, izvoljen v izrednem
času.

Posebni zakon urejuje volitev predsednika,
prevzemanje predsedniških poslov in vsako
spremembo v predsedništvu republike.

c) Vezi z ostalimi narodi in državami.

Kmetska republika ne vodi tajne diploma¬
cije i ne priznava tajnih mednarodnih pogodb.

Kmetska republika je živi organ velike člo¬
večanske zajednice, ki se počasi, toda sigurno
pretvarja v veliko svetovno zvezno republiko.

Ministerstvo za zvezo z ostalimi narodi in
državami nima takozvanih diplomatskih za¬
stopnikov.

Kmetska republika kot organizacija poseb¬
nega kmetskega in splošno človeškega gospo¬
darstva in kulture ima v drugih državah, kjer
koli potreba to zahteva samo svoje gospodar¬
ske in kulturne zastopnike (konzule). Ti zastop¬
niki skrbijo posebno za življenje, zdravi j e in na¬
predek državljanov, republike v inozemstvu.

d) Obramba in varnost doma in domovine.

Militaristične vojaške dolžnosti v kmetski

republiki ni. Namesto militaristične vojaške dol¬
žnosti se uvaja obramba doma in domovine kot
del splošne narodne delavne dolžnosti in sicer
takole: Vsakdo, ki živi na teritoriji republike je
dolžan za republiko delati 6 mesecev na način,
kakor to določa zakon o splošni narodni delov¬
ni dolžnosti. Največji del tega časa in to naj¬
manj 4 meseca mora vsakdo obavljati splošno

26

koristna dela, kakor iso zidanje cest, vodne na¬
prave, melioracije ali popravljanje tal in splošno
javna dela tako, da se večji del državnega pro¬
računa lahko poravna s tem delom. Manjši del
časa in to največ 2 meseca se ima uporabiti za
telesne vaje sploh, a za pripravo obrambe doma
in domovine posebej. Ako je za katero vrsto teh
priprav treba več časa, lahko se po potrebi iz¬
berejo najspretnejši ljudje, ki se bodo tudi pol¬
nih 6 mesecev vadili v tej stroki

Splošna narodna delovna dolžnost za žene
se mora vpeljati samo s plebiscitom, ki se ima
izvršiti, čim to s peticijo zahteva 30.000 odraslih
prebivalcev republike, toda tudi tedaj se ima to
delo izvrševati blizu doma ih na tak način, da
pri tem ne trpi žensko poštenje in zdravje.
Dolžnost braniti dom in domovino preneha
v kmetski republiki samo s smrtjo. Z obrano
doma in domovine je v zvezi tudi narodno re¬
darstvo ali varnostma straža. S posebnim zako¬
nom se ima urediti priprava za poveljnike na¬
rodne straže in središča posameznih domobran¬
skih okrajev. Ti domobranski okraji se pokri¬
vajo s sodnijskimi in davčnimi okraji.

e) Poravnavanje troskov za vse domovin¬
ske posle (državne finance),

Kot glavni državni direktni davek se s po¬
sebnim zakonom uvaja progresivna dohodnina.
Višino dohodnine ustanavlja vsako leto državni
zbor pri razpravi o proračunu po davčni moči
obdačencev in to progresivno t, j.  tako, da se
od vise večjega dohodka plača vse višji odstotek
davka. Na dohodek, za katerega se z posebnim
zakonom določi, da je človeku brezpogojno po¬
treben za njegovo življenje, se ne more ustano-

27

viti dohodnina višja od enega odstotka. Na do¬
hodnino ne more biti nobenih doklad.

Državni davek more vpeljati samo državni
zbor, a občinski in županijiski davek samo ob¬
činska in županijska skupščina.

Nihče ne more biti oproščen od plačevanja
davka. Na najnižje življenske potrebščine, nam¬
reč na kruh in moko, na sol, na mleko in na pe¬
trolej se ne more naložiti nikakšen davek ali
kakšna druga dajatev.

Iz državne županijske ali občinske blagaj¬
ne se ne more ničesar izdati, kar ni določeno z
državnim, županijskim ali občinskim proraču¬
nom.

Državni zbor razpravlja in sprejema vsako
leto državni proračun, ki velja samo za eno ko¬
ledarsko leto.

Obenem s proračunom mora narodna vla¬
da predložiti državnemu zboru zaključne raču¬
ne pretečenega leta.

Državni zbor ne more posamezno predlo¬
ženih proračunskih postavk v izdatkih državne¬
ga proračuna povišati, toda more jih znižati ali
enostavno brisati,

O uporabi eventuelnih prihrankov odloču¬
je samo parlament.

Državni, županijski in občinski proračun se
mora vedno obravnavati in odobriti, tedaj za
dotično leto, dokler ni tega odobrenja, nihče ni
dolžan plačati -dot ion ega državnega ali občin¬
skega davka, ter se vsako uradno pozivanje ali
celo terjatev takih nedovoljenih davkov kaznu¬
je kot zloraba uradne oblasti.

Izključno pravico prodajati gotove pred¬
mete za trošenje, t, j. pravico monopola more
imeti ali izvrševati samo republika.

28

Vse državne račune pregleduje državno ra¬
čunovodstvo, ki je urejeno s posebnim zako¬
nom. S posebnim zakonom se ima zajamčiti ne¬
odvisnost in strokovna sposobnost vseh uradni¬
kov državnega knjigovodstva in urediti njihova
odgovornost pred najvišjim sodiščem.

Državno računovodstvo pregleduje, poprav¬
lja in likvidira po posebnih zakonskih predpi¬
sih državne, županijske in občinske račune;
pazi, da se ne prekorači noben izdatek ustanov¬
ljen z državnim proračunom, in opozorava na
eventualna prekoračenja pri županijskih in ob¬
činskih proračunih ter zaključuje državne ra¬
čune.

Državno računovodstvo predlaga letni dr¬
žavni obračun s svojimi čisto svobodnimi opaz¬
kami parlamentu po predsedniku republike na
ponovno pregledanje in odobrenje, in to tako,
da obračun za prejšnje leto narodna vlada lah¬
ko dostavi parlamentu skupno s predloženim
proračunom za prihodnje leto.

Za pobiranje državnih davkov se ustano¬
vijo davčni uradi republike za davčne okraje,
ki so obenem sodnijski in domobranski okraji;
manjši so od današnjih političnih okrajev in več¬
ji od današnjih upravnih občin, tako da lahko
vsak davčni urad pobere davek po vseh gos¬
podarskih občinah svojega področja,

III. Izvrševanje pravosodja.

Sodi se v imenu pravice in zakona,

Sodišča se ustanovljajo in ukinjajo samo z
zakonom.

Sodniki so neodvisni in jih ni mogoče proti
njih volji premestiti, niti jih umiroviti pred do¬
polnjenim 65. letom, niti jih odpustiti razen v

29

slučaju pravomočne disciplinarne odsodbe. Z
dopolnjenim 65. letim mora biti vsak sodnik u-
mirovljem.

Sodnike 1. stopnje nastavlja vrhovno so¬
dišče z razpisom natečaja za vsako izpraznjeno
sodnijsko mesto. Med več reflektanti ima pred¬
nosti tisti, ki je prej položil sodnijsfki izpit.

Priziv na sodišča in vrhovno sodišče se do¬
polnjujejo samo s prebiranjem (opcijo) iz vrst
sodnikov in odvetnikov.

Prve sodnike vseh stopenj imenuje pred¬
sednik republike. Sodniki niso po plači razde¬
ljeni v razrede, a plača se jim povišuje v stal¬
nih časovnih presledkih po gotovem številu
službenih let, določenem po zakonu.

Sto nekaznovanih odraslih državljanov (dr¬
žavljank), ki so svoji gospodarji in so prekora¬
čili 30. leto, lehko pismeno z lastnoročnimi
podpisi zahtevajo pri najvišjem sodišču proti
vsakemu sodniku disciplinarno postopanje, ki
se mora takoj začeti in v roku enega meseca
končati, vedno s sodnim izrekom, ki se ima iz¬
reči ob sodelovanju porote.

Prva najnižja sodišča imajo po posebnem
zakonu svoje področje, ki se imenuje sodnijski
okraj in ki se pokriva z davčnim in domobran¬
skim okrajem.

— Konec, —

30

Najljepši darovi za odrasle

Ogrizovič: Godina ljubavi,
broš. K 20.— ukorič. K 40.—

Anton Pavlovič Čehov:
Pripovijesti, broš. K 20.—

ukorič.K 40.—

Lagerlei: Povjest jednog
imanja, broš. K 20.—

ukorič.K 40 —

Kcrolenko: Sliepi muzi¬
kant, brošir. K 20.—

ukorič. .K 40.—

Ksaver Šandor Gjalski:
Radmilovič pripoviest . K 80.—
Ksaver Šandor Gjalski :

U noči, poviest iz hrvat-

skog života.K 80.—

Ksaver Šandor Gjalski:

Na rodjenoj grudi . . .K 48.—

Ksaver Šandor Gjalski:

Osvit roman iz g. 1830 K 80.—
A. P- Čehov: Novele , . K 12.—

Dostojevski : Bijedni ljudi

roman .K 28.—

L, N. Tolstoj: Kreutzero-
va sonata, pripoviest . . K 36.—

L. N,  Tolstoj : Obiteljska

sreča.K 20.—

L. N. Tolstoj : Na ljudskoj

klaonici.K 16.—

A. P. Čehov : Ubojstvo . K 24.—

A. P. Čehov : Izabrane

pripovijesti.K 80.—

N. V. Gogolj : Tri pripo-
vijetke .K

8 ,—

Univerzitetna knjižnica Maribor

Strašni dani u Hrvatskoj „ 18.—
Šaljive narodne pripo-

JulesVerne: Put oko zem¬
lje u 80 dana, ukoričeno „ 80—
Jules Verne: Dvadeset ti-
suča milja ispod mora,

Andersenove priče, ukor- „ 60.—
Tresič: Život Hrvata u sje-

vernoj Americi, ukor. „ 80.—
Trienaest najljepših priča
i narodnih pripovieda-
ka, ukor. „ 28—

Sve narudžbe obavlja kretom
pošte Radičeva Slavenska knjiža-
ra i papirnica. Zagreb, Jurišičeva

ui 1.

dje<  6300

Čeh, 000507580

po

1IIIIIII1

COBISS

najnovijih vremena

18,—

vjetke

Obradovič: Basne
Zmaj od Zagorja

Jules Verne : Gospodar
svieta

48,—

Jules Verne: U školi Ro¬
binzona

»I

52,

ukoričeno

80.—

Trstenjak: Besjeda m dje-
du, ukoričeno

26,—