AKTUALNO VPRAŠANJE
Cas dopustov je. Toda gospodarstveniki kljub temu ne počivajo ...
Na Okrajnem ljudskem odboru so sedaj sredi intenzivnih priprav za sestavo perspektivnega gospodarskega načrta za področje kranjskega okraja.
Delo je dokaj zamudno in precej zahtevno, saj bo od realnega gospodarskega načrta v marsičem odvisen v prihodnje celotni gospodarski razvoj Gorenjske.
Podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora v   Kranju, Dušan Horjak,
nam je o pripravah za sestavo perspektivnega plana povedal naslednje:
»-Težišče dela za sestavo perspektivnega gospodarskega načrta za nadaljnji razvoj gospodarstva na Gorenjskem je sedaj na podjetjih. Imamo sicer precej težav s tem v zvezi, ker je večina strokovnjakov na dopustih in nemalokrat se nam zgodi, da zamujamo postavljene roke.
Vendar kljub temu upamo, da bomo izdelali vse potrebne elaborate, ki jih bodo obravnavale najprej posamezne komisije, določene posebej za vsako gospodarsko panogo. Razen te-
ga bo celotno gradivo zbral in obdelal še okrajni Zavod za planiranje, ki ga bo nato predložil posameznim svetom okrajnega ljudskega odbora v nadaljnjo obravnavo.
Upamo, da bo perspektivni načrt gospodarskega razvoja Gorenjske izgo-tovljen konec septembra ali najkasneje v začetku oktobra. — Seveda bo o tem načrtu razpravljal še tudi Okrajni ljudski odbor v celoti.«
I. A.
AKTUALNO VPRAŠANJE
SPORT
PET NOVIH REKORDOV
Kranjski plavalci so v Trbovljah zrušili štiri republiške in en državni rekord
GORENJSKE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO X. — ŠT. 64 — CENA DIN 10.—
Kranj, dne 19. avgusta 1957
V Trbovljah je pretekli četrtek kranjski Triglav doživel enega svojih največjih uspehov od ustanovitve kluba. Res, da so kranjski plavalci osvojili prvenstvo že lansko leto, ko so v ostri in razburljivi borbi tes-nq premagali bivšega prvaka Slovenijo ZPK Ljubljano. Letošnja borba na slovenskem prvenstvu je zopet potekala v znamenju borbe med Triglavom in Ljubljano. Toda letos je bilo vse drugače. Triglav je nastopil popolnoma kompleten in njegova zmaga ni bila vpraža-nje. Začelo pa se je takole:
Prvi dan na sporedu ni bilo predtekmovanj, ampak so so pla-valci kar takoj pomerili v finalnih borbah. Prve so na 13. povojnem prvenstvu Slovenije startale plavalke, in sicer na 100 m metuljček. Ze tukaj se je pričela serija zmag, ki jih je Triglav nizal iz dneva v dan. Konciljeva je v borbi s Horva-tovo dosegla 1. mesto, medtem ko jo bila Vukičeva peta. Najdaljša in kakor nekateri tudi pravijo, najdolgočasnejša disci-
ŠE BLIŽE K Na Jesenicah živahna VOLIVCEM GRADBENA SEZONA
Ce prisluhnemo mnenjem posameznih držarvlja-*K>v, gospodarskih organizacij, pa Itudi ljudskih 'Odborov o tem, kaj sodijo o delu ljudskih odborov l°bčin in o poslovanju uprave, ugotovimo v zadnjih letih občutne spremembe. V dveletni dobi sedanjega komunalnega sistema je delo ljudskih od-oorov, njihovih organov in aparata postalo kvalitetnejše. Zakonitost v delu in odnos do državljanov ®ta dokaj boljša Ikot nekdaj. S tem pa ni rečeno, <ia je njihovo delo in poslovanje že brezhibno.
Kaj še žuli posamezne državljane, gospodarske organizacije, ustanove in vse, kadar imajo opravek *ia občini? Ugotovitve o tem je v kratkem članku '■tnoč posredovati seveda samo v drobcih. Zanimivo 3«, denimo to, da je le v dveh (krajih na Gorenjskem slišati ostrejše pripombe državljanov glede ■neustreznega odnosa krajevnih uradov do strank. Ce odštejemo pritožbe glede davkov (ki niso naperjene ■toliko proti višini davka, kot proti sorazmerju med ■obveznostmi posameznih davkoplačevalcev) in kritike, ki imajo svoj vzrok v stanovanjski stiski, je "razmeroma precej pripomb tako od posameznikov kot tudi od gospodarskih organizacij k zadevam s Področja gradenj, lokacij in podobno. Deloma gre ti* za počasno, včasih tudi ne dovolj solidno urejanje teh problemov, deloma pa tudi za spopad TOed naraščajočo in nujno potrebno disciplino v ^rbanizmu in težnjami po nadaljnji stihij nosti, ki izvirajo iz ožjih interesov. Nadalje je slišati kritiko Slede počasnosti ljudskih odborov, občin ozir. njihovih uprav in aparata pri reševanju tega ali one-Sa problema, ki zadeva gospodarske organizacije.-Uprava je kolesje, ki se še vedno vrti dokaj okorno an ne reagira gibčno na gospodarsko življenje, ki "Zahteva dinamiko. V tem pogledu zahteva gospodarstvo, da bi ga nadalje sprostili nekaterih (upravah vezi. Marsikdaj povzroča počasnost tudi to, da Morajo ljudski odbori občin čakati na soglasnost okraja k nekaterim svojim sklepom, kar pa bodo, kot vse kaže, novi predpisi v prihodnjem letu odpravili. Počasnosti pa lahko iščemo vzroke tudi v obremenjenosti, pomanjkanju in nezadostni stro-
Letos že 50 novih stanovanj — Odprli bodo še več novih gradbišč
V zadnjih dveh mesecih se je na Jesenicah zelo povečala gradbena dejavnost. Odprli so nekaj novih gradbišč, nekaj pa jih bodo še v prihodnjih tednih. Za gradnjo stanovanj bodo porabili okoli 250 milijonov dinarjev. Začeli bodo graditi tudi prvega izmed šestih desetnadstropnih stanovanjskih blokov s 40 stanovanji. Gradnjo bo investirala Železarna Jesenice, ki je v ta namen najela 105 milijonov dinarjev kredita. Pred dnevi so dokončali 28-stanovanjski blok, v katerega so se nekatere stranke že vselile, medtem ko bodo v drugem enakem bloku začeli notranja dela. Tudi železnica je (dogradila svoj blok in v njem stranke že stanujejo.
Tudi mesto samo se iz dneva v dan spreminja, Se večje spremembe pa bodo nastale v prihodnjih dveh letih. Gradijo po regulacijskem načrtu, tako da bodo čimprej popolnoma uredili posamezna zazidalna področja. Najprej bodo urqdili nekatera dela na Plavžu, kjer bodo v kratkem zazidani posamezni predeli. Na Plavžu bo pričelo gradbeno podjetje »Sava« graditi 6-stanovanjski blok za svoje delavce. Zavod za socialno zavarovanje bo gradil zgradbo, kjer bodo imeli poslovne prostore in nekaj stanovanj. Poleg tega gradijo na Plavžu še nekaj zasebnih stanovanj. Tudi v središču mesta bodo nastale precejšnje spremembe. Trgovsko podjetje »Zarja« bo zgradilo stavbo med jeseniško »Delikateso« in
kovnosti aparata, kar občutijo zlasti v manjših občinah.
Posebej zanimivo pa je to, da čedalje več volivcev smatra, da bi jih morali ljudski odbori bolje seznanjati s problematiko občin. Ta težnja je konstruktivna, saj je to pot k dejanski samoupravi delovnega ljudstva. Ljudski odbori naj bi se torej še bolj oslanjali na volivce ne le po zborih volivcev, marveč tudi po vseh organih delavskega in družbenega upravljanja ter družbenih organizacijah. , Z.
trgovino čevljev »Planika«. V njej bodo trgovski lokali, pisarne in stanovanja. Številni potniki, ki se vozijo z vlakom, pa so z veseljem sprejeli vest, da železnica nadalje ureja postajo in gradi nov peron za 3. in 4. tir. Pomembnejša je gradnja »bivaka«, tik ob železniški ambulanti, za železničarje, ki pridejo službeno na Jesenice. V njem bodo imeli prostor za prenočevanje, jedilnico, kopalnico in druge prostore. Stavba bo združena z ambulanto, ki jo bodo nadzidali še za eno nadstropje. S tem bo tudi cesta proti kolodvoru, ki ni bila najlepša, dobila lepšo podobo. Podjetje za vzdrževanje proge pa je začelo graditi novo stavbo na kraju, kjer so že med vojno postavili kletne prostore. Razen poslovnih prostorov bo tu tudi nekaj stanovanj. Tako bo pred jeseniško železniško postajo izginila še zadnja baraka. Na prostoru pred postajo bodo za čas, dokler ne bodo pripravljeni načrti za tržnico in druge poslovne zgradbe, uredili park. Na tem mestu namerava občina graditi 5-nadsitropno stavbo, v kateri bodo trgovski lokali, prostor za lekarno, v prvem nadstropju pa poslovni prostori za razna podjetja, ki sedaj nimajo primernih lokalov. V drugi stavbi bodo prostori za mlečno restavracijo, delikateso in slaščičarno. Predvidevajo, da bodo načrti že letos gotovi. Gradnja osemletke pa se je zakasnila, ker še niso pregledani in potrjeni načrti.
Omembe vredno je tudi urejevanje okolice jeseniške bolnišnice. Pred kratkim so dogradili 6-stanovanjski blok, staro stavbo za uslužbence pa bodo nadzidali še za eno nadstropje. Okoli bolnišnice gradijo novo ograjo in vratarnico.
Tudi v ostalih krajih občine precej gradijo. V Žirovnici nadaljujejo gradnjo nove šole, ki bo do prihodnjega poletja že gotova. Nadaljujejo tudi gradnjo vodovoda, tako, da bodo tudi ostale vasi preskrbljene s pitno vodo. V Martuljku so izvolili odbor, ki bo s pomočjo občine in domačinov 'gradil nov vodovod. k. e.
plina na 1500 m prosto je bila tokrat zelo zanimiva in tudi uspešna. Prinesla nam jo nov državni mladinski in slovenski mladinski in članski rekord. Novi rekorder je bil Kranjčan Bri-novec. Lahko rečemo, da njegov čas še zdaleč ni pokazal vseh zmožnosti tega plavalca na tej progi, kajti prvenstvo je le prvenstvo in Brinovec je moral po tem nastopu še štirikrat na startni kamen. Rezultat je kljub temu precejšnje vrednosti, saj je boljši od starega slovenskega rekorda za 26 sekund in pol. Tretjič je stopil Kranjčan v prvem dnevu na najvišjo stopnico za zmagovalce po tekmovanju žensk na progi 400 m prosto. Zmagovalka je bila zopet Konciljeva. Ze te tri zmage in izdatna prednost v točkah so dale marsikomu misliti, da borbe med Triglavom in Ljubljano sploh no bo.
Najlepšo borbe v drugih dveh dneh prvenstva pa so bile na 100 m prosto in 4 krat 200 m mešano za moško ter 100 m hrbtno za ženske. Plavalec Triglava Kocmur jo žo precej časa obetal, da bomo v njem dobili Slovenci prvega plavalca, ki bo premagal mejo ene minute na 100 metrov prosto. Kocmur je to tudi napravil, vendar je njegov uradni rezultat točno ena minuta. Moramo povedati, da je škoda, da so bili časomerilci na prvenstvu tako slabi, saj je bilo tekmovanje v celoti zelo dobro organizirano. Trenerji, ki so spremljali borbo na 100 m prosto s svojimi urami, so mu vsi izmerili čas od 59,7 do 59,9. Kocmur jo kasneje v štafeti tudi dokazal, da mu minuta ne dela več preglavic in je zaplaval odločno pod minuto — 59,7. Bil je izredno hiter, saj je imel zadnji član štafete Ljubljano prednosti kakih 8 m in ga je Kocmur ujel tik pred ciljem. Domačini in vsi poznavalci plavanja so težko pričakovali borbo na 100 m hrbtno, kjer je bilo precej kandidatov za prvo mesto. Pelanova je na tem prvenstvu branila naslov slovenske prvakinje v tej disciplini že dvana>jstič, vendar je imela tokrat hujšo konkurenco kot kdajkoli. Morala je kloniti pred mlajšo in hitrejšo domačinko Koč ar j evo, ki je tako po enajstih letih zamenjala Pelano-vo. Rudar jo v tej disciplini slavil edino, a dragoceno zmago na tem prvenstvu.
Kocmur, Brinovec in Konciljeva so se prebili med elito jugoslovanskih plavalcev
To tekmovanje jo pokazalo, da slovensko plavanje no napreduje počasi, ampak da je napredek ogromen in dosežen v kratkem času. Še predlanskim ni bilo mogočo misliti na kakšen dvoboj s hrvatskimi klubi, medtem ko danes lahko v Kranj povabimo katerokoli jugoslovansko moštvo in Triglav se mu bo postavil po robu brez skrbi, da ne bi dosegel častnega rezultata. Gotovo vam (Nadaljevanje na 3. str.)
S KOLESOM V SKANDINAVIJO
NASTOPA DRŽAVNE REPREZENTANCE NA ORODJU, ki je bil v soboto zvečer v Savskem logu v Kranju. Levo: re-prezentanti so se »postrojili« pred več kot tisoč gledalci. — S svojo spretnostjo so navdušili občinstvo in dobili zasluženo priznanje. Zgoraj od leve proti desni: Furlan, Cerar in Skaza
;»Pot do skandinavskih držav, vendarle ni tako j|| brezupno dolga, ikot se zdi,« je pripovedoval upravnik trgovskega podjetja »Oprema« Stane Tavčar iz Kranja, ko smo ga tik pred odhodom povabili na kratek razgovor v uredništvo našega lista. »Vse, kar je potrebno za tako dolgo pot, sta zvrhana mera idealizma in dobro kolo.«
O svojih kolesarskih podvigih iz prejšnjih let je požrtvovalni popotnik, čeprav se ga je lotevala nestrpnost, takole pripovedoval:
»To je moje peto potovanje. Prvič sem Ise odpravil na pot leta 1953, takrat le do Dunaja, pred tem pa sem Seveda dodobra prekolesaril Jugoslavijo. Poslej so se potovanja ponavljala vsako leto. Prevozil sem Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Švico, Ho-landijo, Belgijo, Anglijo, Francijo, Bolgarijo, Grčijo in Turčijo. Tem državam bom letos dodal še Dansko, Švedsko in Norveško.«
»■Koliko kilometrov boste prevozili letos?« »Po dokaj  natančnih izračunih okrog 5800 km, s čemer bom dosegel, če prištejemo moja prejšnja potovanja, 23.000 km.«
»Koliko dni boste na poti?«
»Približno 35 dni.«
»Kako se boste na potovanju preživljali? Takšna potovanja, pa čeprav s kolesom, utegnejo biti zelo draga!«
»Cenejša so kot se zdi. Vse skupaj, upoštevajoč tud; stroške potnih dovoljenj, ne presega 26.000 dinarjev. In če upoštevamo, da bom prekolesaril domala vso Evropo od juga do severa, tedaj o potnih stroških sploh ni vredno govoriti. Seveda pa takšna potovanja narekujejo zelo skromno življenje. Priznati pa moram, da mi ljudje, zlasti znanci-espe-rantisti, ki sem jih spoznal na prejšnjih potovanjih, kaj radi priskočijo na pomoč. In če dodamo k temu še pomoč naših diplomatskih predstavništev v tujini, ki jih spotoma obiskujem, tedaj potovanje le ni preveč »suho«, pa čeprav precej segam po suhi hrani.«
Ob koncu že malce hudomušno vprašanje: »Kaj meni vaše dekle o teh potovanjih?«
»Se mora pač sprijazniti z mislijo - da grem...«
še stisk rok: Srečno! in Stane je pognal zvestega »(konjiča« proti Podkorenu, kjer je nameraval prestopiti državno mejo. S. Š.
t    Glas Gorenjske
Kranj, dn« 10. avgusta 1957
TI ONi ti SVIT«
LJUDJE IN DOOOOKI
A V torek se bo sestal Varnostni svet Organizacije združenih narodov. Svet se bo sestal na zahtevo arabskih dežel Egipta, Iraka, Jordanije, Libanona, Ubije, Maroka, Saudske Arabije, Sudana, Sirije in Jemena. Razpravljal bo o položaju v Omanu in o angleškem oboroženem napadu na omansko neodvisnost. Razpravljal bo o tej pritožbi arabskih držav samo tedaj, če se bo 7 članov (od skupnih 11) Varnostnega sveta strinjalo o tem, da pride pritožba na dnevni red. Čeprav v Londona menijo, da Varnostni svet ne bo hotel razpravljati o arabski pritožbi, se vendar angleška diplomacija za vsak primer skrbno pripravlja na morebitno razpravo. Britanci hočejo dokazati, da niso oni napadli Omana, temveč da je njihovo »intervencijo« izzvala Saudska Arabija, ker da so omanske upornike v Sandski Arabiji izvežball in oborožili z modernim orožjem.
A V Londonu sodijo, da bodo razgovori o razorožitvi odgođeni na konec avgusta. Pričakujejo, da bodo zahodne države te dni izdelale skupni predlog za razorožitev. Diplomatski opazovalci opozarjajo zlasti na štiri osnovne probleme, ob katerih so se zataknili razorožitveni pogovori:
1. zahodne države odklanjajo predlog Sovjetske zveze, po katerem naj bi se popolnoma odrekle uporabi atomskega orožja;
2. zahod noče sprejeti obveznosti glede razpusta Atlantske zveze, umika oboroženih sil is Nemčije in ukinitve vojaških oporišč;
S. Sovjetska zveza ne sprejema političnih pogojev v zvezi z zmanjšanjem oboroženih sil SZ in ZDA na 1,700.000 mož v drugi fazi razorožitvenega postopka;
4. v Londonu se niso sporazumeli o pogojih za opustitev poskusov z atomskim orožjem. A   V glavnem  mestu Indonezije  Džakarti  so v teka gospodarski razgovori med Indonezijo in Jugoslavijo, ki jo zastopa delegacija pod vodstvom Svetozarja Vnkmanovića-Tempa, ki se te drti mudi v Indoneziji na uradnem obisku. A   Predsednik  Centralnega sveta jugoslovanskih sindikatov Djuro Salaj se mudi v Moskvi na proslavi 50-letnice sovjetskih sindikatov. A   Predsednik republike Tito je sprejel voditelja britanskih laburistov Hugha Gaitskella, ki je prišel v Jugoslavijo na zasebni obisk. A   V Sloveniji se trenutno mudita dve tuji partijski delegaciji, ki sta na obisku v naši državi: skupina 10 partijskih delavcev iz Gornje Italije in delegacija poljske delavske partije pod vodstvom namestnice  sekretarja  Združene  delavske partije Poljske Helene Kozlovvske.
A V Egiptu so se začela pogajanja o britanski imovini v Egiptu, zaplenjeni med lanskim anglo-francoskim napadom na Egipt. Egiptovske oblasti izjavljajo, da bo britanskim zastopnikom vsestransko omogočen vpogled v zaplenjeno britansko imovino.
A Predsednik demokratične republike Vietnama Ho S i Minh je po obiska v Jugoslaviji obiskal Bolgarijo, zdaj pa je prispel na uradni obisk v Romunijo.
A I*ri danskem pristanišču KjSbenhaven je padlo v/morje sovjetsko potniško letalo, ki se je zaradi megle zaletelo v dimnik termoelektrarne. Pri te"m je bilo ubitih 18 potnikov in 5 letalcev.
Konec nevihte v arabski čaši?
IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEŽNI K / URBJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-136 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600  DINARJEV,  MESEČNA  50 DINARJEV
^rf^nf^'    Lepo in  v splošnem poletno ,t2\-    vroče  vreme.  Okoli  22. avgusta  močne   padavine  z neurji, nevihtami   in   večjo ohladitvijo.
Vojaški del upora v Omanu je pri kraju. Tako vsaj trdijo v sultanovi prestolnici Muškatu in v Londonu. Pred veliko premočjo, zjlasti pred britanskimi reaktivnimi letali in oklopnim! vozili, so se uporniki brez večjih bojev umaknili v gorovje. Odleglo je predvsem škotskim strelcem, ki so tokrat k svoji slikoviti uniformi dodali še brisače za vratom; te so jih namreč ščitile pred peklensko vročino in razbeljenim soncem. Pri vročini 50 do C0 stopinj, v puščavi brez sence, poti In vode vojskovati se res ni šala. Zato so se Britanci tudi pritoževali, da so tokrat uporniki prekršili nepodpisani »gentlemanski sporazum«, da v treh poletnih mesecih, ko vlada najhujša vročina, obe strani spoštujeta premirje.
Ce je morda vojaška bitka zaključena, pa vstaja še ni zadušena. Glavnina uporniških sil je ostala neokrnjena. Ponovil?, se je zgodovina pred dvema letoma, ko je brat imama (verskega poglavarja, voditelja sedanjega upora) po neuspelem poskusu upora pobegnil v gore In se zdaj pred mesecem dni spet vrnil, da bi znova dvignil vstajo, tokrat še večjo, bolje organizirano in obsežnejšo. Pregnani toda ne-premaganj uporniki bodo zato šo nadaljo nevarno tleča žerjavica na pesku omanskega sultanata. Sedanji vladar Muškata in Omana ter njegovi britanski zaščitniki ne bodo mogli mirno spati, ne da bi jim v vsakem hipu grozila nova vstaja.
Cim bolj pa pojema ogenj na bojišču, tem bolj postaja živahno na političnem področju. V akcijo je stopila Arabska liga, enotnr. organizacij?, vseh arabskih dežel.  Dozdaj je bila
liga paralizirana v omanskem sporu zaradi nekaterih arabskih dežel, ki so očitno celo navezane na britansko politiko (Irak!). Končno pa so le dosegle soglasje — nemara zato, ker Britanci menijo, da so z uporom zaključili in. da jim torej politična akcija arabskih dežel ne more več škodovati. Skratka, Arabska liga jo sklenila predložiti omanskl spor Varnostnemu sveta. To jo vsekakor pomembna odločitev, saj bo tako omanski spor prerastel okvire oddaljenega Arabskega polotoka in postal mednarodni spor.
V Londona in v Muškatu so seveda takoj zavrnili arabsko potezo kot pravno neutemeljeno. Po njihovem mnenja sodi upor v notranje zadeve omanskega sultana. Toda ali je temu res tako? Takih, ki dvomijo v to Je precej; vsi ti skeptiki pa se sklicujejo na skrivnostno pogodbo, sklenjeno leta 1920 v Sibu med tedanjim omanskim sultanom in omanskim imamom. Na arabski strani trdijo, da ta dokument vsebuje sultanovo priznanje neodvisnosti notranjosti Omana, pod sultanovo oblast pa sodi le ozek obmorski pas in mesto Muškat.
Sultan to odločno zanika, prav tako tudi London. Niti eden niti drugi pa nočeta pokazati javnosti besedila pogodbe. Zakaj?
Ce so namreč točne postavke, ki izvirajo iz arabskih virov, potem se sedanji imam bori za priznane pravice in torej ne more biti upornik proti sultanovi oblasti, saj mu ta priznava neodvisnost. In obratno, v tem primeru je sultan tisti, ki krši zakonitost, Britanci pa protipravno posredujejo v tem sporu. Skrivnostna pogodba   bi    tako    lahko odločilno
spremenila mednarodno-pravni položaj Omana in v čisto drugačni loči osvetlila sedanji spor. To bi bilo zlasti neprijetno za sultana kakor tudi za Britance, če bi vsa zadeva prišla pred OZN.
Takšna razlaga je sila logična in je le težko najti opravičilo za sultanovo in britansko ljubosumno skrivanje »sibske pogodbe«. Tudi v sami Angliji je slišati glasove, da bi morala vlada objaviti sporazum in tako omogočiti ugotovitev ali so imamovi vojaki uporniki, ali pa se zakonito borijo za obljubljeno samoupravo. Opozicijski, laburistični časopis »Dailv Herald« terja, da naj obvestijo britansko javnost o sklenitvi omenjene pogodbe, saj so britanske čete zapletene v omanski spor.
Dokument, star že skoraj 4 desetletja, za katerega se ne vo točno, kaj vsebuje, niti kdo ga sploh ima v rokah, po čudežnem naključju visi kot Da-moklejev meč nad omansko zadevo, če bi ga tudi objavili, pravzaprav ne bi dosti spremenili, saj je položaj še vedno tak, da politika sile in grobe zaščite sebičnih interesov prevladuje nad stvarjo pravičnosti in osvobodilnih teženj. Toda tisto, česar se tudi Britanci najbolj bojijo, je moralni udarec, ki bi ga lahko arabska verzija besedila sporazuma prizadejala ugledu Velike Britanije. Vpliv nekdaj močnega britanskega leva pa je očitno zelo razmajan. Zato je dovolj samo šo en močnejši udarec, pa da za vselej odpravi Anglijo z neprecenljivo važnega področja Bližnjega vzhoda. Ce ga Oman tokrat še ni zadal, pa ga je zato temeljito pripravil.
MARTIN TOMAZlC
v nedeljo smo zabeležili
GOSTJE S POLJSKE NA GORKNJSKEM
Poljska partijska delegacija, ki se več dni mudi na prijateljskem obisku v Jugoslaviji, je po obisku Opatije in Postojne prispela danes dopoldne na Bled. Delegacijo vodi namestnica organizacijskega 'sekretarja CK Združene partije Poljske Helena KozloAvska. Delegacija se je ustavila v hotelu »Toplice«, kjer bo ostala nekaj dni. Cas, ki ga bodo prebili gostje na Bledu, bodo izrabili predvsem za oddih.
BELJASKI NOGOMETAŠI NA JESENICAH
V soboto so na Jesenicah gostovali nogometaši iz Beljaka, člani beljaške športne zveze, ki se že dolgo zadržujejo na turneji v Sloveniji. Tudi v srečanju z Jeseničani niso imeli več sreče kakor na ostalih tekmah in so izgubili z visokim rezultatom. Tekma bi se lahko končala s še večjo katastrofo go^-
stov, če bi domači znali izkoristiti številno priložnosti pred golom. Tekmo je gledalo precej gledalcev, ki pa niso prišli na svoj račun, saj beljaški nogometaši niso pokazali led ove kako kvalitetnega nogometa. Končni rezultat je bil 7:2 (3:1) v korist Jeseničanov. M.
VELIKA MANIFESTACIJA V ZlREII Odličen nastop drž. reprezentanco na orodju
Ziri, 18. avgusta.
Danes je bilo že na vse zgodaj v Zireh in vsej Poljanski dolini izredno živahno. Na zaključno svečanost 50-letnice telovadnega društva je prišlo v Ziri preko 2000 ljudi te bližnje in daljnje okolice. Te svečanosti se je udeležil tudi načelnik Saveza Partizana Jugoslavije 1ov. Nikola Tatolović, številni predstavniki oblasti, raznih društev in prosvetni delavci.
V okviru te proslave je bilo danes oh  10. uri  pred domom
r
30.
p
O
M E D E L
J
E K
Naš Kantor je
v..
Turkovi sedaj ne izahajajo več tako pogosto na Kokro. Tedaj, ko je bilo vreme lepše in toplejše, so bili skoraj vsako popoldne tam na kopanju. On je prinesel pod roko odejo, ona pa v cekarju malico. Med potjo se je ikdaj pa kdaj ozrla, če gre njun pes za njima. Potem sta se vlegla na odejo in se sončila, kopala, največ pa sta se zaoavala s psom.
Ko sta šla v vodo, sta vzela psa s seboj. Tudi ta jo moral plavati fe njima.
Kokra je dokaj mrzla in — le nekaj zamahov in vode je bilo dovolj. Kaikor gospodarja, tako je moral tudi pes Kantor iz vode. Moral jo delati isto kot njegova gospodarja.
Lo ko jo prišel iz vode, se ni mogel tako »obnašati«. Njegova dlaka je bila mokra, zato je tekal okoli in si tu in tam otresel mokroto prav na kopalce, ki so ležali na travi in se sončili. Večkrat se je zrbaval z otroki. Tekal jo za njimi, otroci pa »o cvilili in Jokali, ker y,o se Kantorja bali. Bil je velik in lep volčja k.
Turkove otrošiki virišč in jok ni niti malo motil.
»Saj je Kantor tako nežen psiček, da se ga res ne more nihče bati. Otroke samo zabava,« je menila Turkova, ko je opazovala strah na otroških obrazih.
Ko je bilo njima zabave dovolj, sta psa poklicala k sebi in Kantor je hočeš nočeš moral ležati poleg njiju. Sonce je močno pripekalo in Kantor se je
večkrat skušal 'izmuzniti v senco. Toda ne — prisilila sta ga in moral je ležati tam, na soncu. Kdo ve — morda sta bila prepričana, da bo tudi Kan-torjev dlaka na soncu ogorela...
Jezik mu je opletal iz ust. Toda ni se smel premakniti, dokler se nista onadva toliko segrela, da sta se spet namočila v hladni Kokri. Potem je za kratek čas Kantor spet lahko otresal svojo mokroto po otrocih.
»Saj Kantor je čist in zdrav pes . . .«?
Ce ga je hotel kak otrok udariti, sta ga nahrulila., Kantor pa je tedaj doživel milovanje in sočustvovanje.
»■Naš Kantor je sijajen pes. Na.š Kantor je toliko dresiran, da gre lahko povsod z nama. Naš Kantor zna celo zabavati. Naš Kantor . . .«
Ze res, Kantor je dresiran pes. Vendar je še vseeno — pes. \
Ali naj se potem koplje skupaj z ljudmi? Otroke prav gotovo njegovo tekanje za njimi ne zabava, vsaj njihovo cviljenje in tu in tam jok ni kazalo tega.
In sploh odnos Turkovih do otrok in odraslih kopalcev? Meni so na zdi pravilen . . .
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na Sori in verjetno še marsikje drugje.
Partizana razvitje društvenega prapora, ki sta mu kumovala Okrajna zveza društev Partizan za Gorenjsko in Občinski sindikalni svet občine Ziri. Po razvitju prapora se jo po žirov-skih cestah razvila povorka vseh športnikov žirovske ohčine. Popoldan je bil na igrišču Partizana Ziri telovadni nastop, na katerem je sodelovalo preko 300 telovadcev domačega društva in najboljši TVD Partizan z Gorenjske. Številne gledalce je navdušila kompletna 20-članska državna reprezentanca na orodju, kakor tudi najboljša ženska vrsta članic z Gorenjske. Celotna prireditev je odlično uspela. Skoda je bilo le, da je telovadni nastop pred zaključkom motil dež. Ta največji telovadni nastop v Zireh bo nedvomno ostal pri gledalcih v nepozabnem vtisni, poljanskim športnikom pa dal novih moralnih moči za nadaljnje delo.
-an
dve  SMRTNI NESRECl
Lesce, 17. avg. — V soboto, nekaj pred 6. uro zjutraj, je na gradilišču tovarne »Veriga« na Lescah električna struja ubila gradbenega delavca 27-letnega Ludvika Hrasta. Do nesreče je prišlo zaradi okvare na električnem stikalu pri dvigalu. To je drugi smrtni primer v tem mesecu, ki so ga zabeležili pri tem dviga.lu.
V soboto ob 24. uri je bilo najdeno v gozdu na Martinjem vrhu truplo neznanega moškega. Komisija, ki je prispela na kraj nesreče, je ugotovila, da gre za nesrečo, v kateri je izgubil življenje 79-letni Franc Markelj iz Martinjega vrha. Nesreča se je zgodila že čez dan. — Pokoju, Markelj je strmoglavil po .-tirnem pobočju 50 metrov globoko.
NESREČA s kolesom
V soboto v zgodnjih večernih urih je prišlo na cesti mod Srednjo in Spodnjo Belo pri Kranju do nesreče, ki pa je k sreči ostala brez resnejših posledic. Nezgoda je bila v tem, da so se 48-letnomu Blažu Merkunu iz Babnega vrta, ko se je precej hitro spuščal po klancu proti Spodnji Beli, zlomile sprednje vilice na kolesu. Merkuma, ki si je pri padcu precej hudo poškodoval obraz, so našli v obcestnem jarku učenci avtoHtoto i/. Kranja in ga prepeljali na reševalno postajo, o .'oder je bil pripeljan v bolnišnico.
UDELEŽENCI I. KONGRESA DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE NAJ BI SEZNANILI KOLEKTIVE Z OBRAVNAVANO PROBLEMATIKO
V sredo je sklical Obč. sindikalni svet udeležence I. kongresa delavskih svetov Jugoslavije, hkrati s predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij 24 večjih podjetij s področja kranjske občine.
Menili so se o tem, kako naj bi udeleženci kongresa kar najbolj učinkovito seznanili svoje delovne kolektive s sklepi kongresa. V ta namen naj bi delegati poročali kolektivom na posebnih obratnih sestankih.
Govorili so tudi o pomenu analitične ocene delovnih mest in še o nekaterih drugih problemih. — Sestanek je vodil predsednik ObSS Ivan Bečan.
BOHINJ BO PROGLAŠEN ZA NARODNI PARK
Pred dnevi so se sestali aa-stopniki gostinskih podjetij in turističnih organizacij v Bohinju in razpravljali o predlogu Zakona o proglasitvi Bohinja, bohinjske okolice in področja Triglavskih jezer za narodni park.
K osnutku tega zakona so dali nekaj bistvenih pripomb, zla<sli glede nadaljnjega razvoja turizma in gostinstva, ki ga osnutek zakona nekako omejuje.
»O  DELU MLADINE TISK PREMALO PlSE«
V petek popoldne je Okrajni komite LMS Kranj sklical razgovor z novinarji in dopisniki raznih listov. Udeleženci so se -seznanili s pripravami mladine na volitve v ljudske odbore, na kongres LM Slovenijo in VII. kongres ZKJ. V razgovoru so nekateri tovariši omenili tudi to, da se o delu mladine premalo pišo ter da bi morala zlasti »Mladina« objavljati več teh vesti. Ugotovili so tudi, da so posamezne organizacije marsikdaj samo krive, čo so njihovi uspehi zamolčani, ker nanje nikogar ne opozorijo.
OBISK SIRIJSKIH SOCIALISTOV V KRANJU
Kranj, 17. avgusta.
Danes jo prispela v Kranj delegacija sirijskih socialistov. Po razgovoru, ki so ga imeli z zastopniki Okrajnega komiteja LMS, so se odpeljali v Poljče, kjer bodo ostali približno teden dni.
KAKO JE USPELA KRVODAJALSKA AKCIJA V CERKLJAH?
V dneh od 13. do 15. avgusta je Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljano organiziral akcijo oddaje krvi v občini Cerklje. Vse pripravo je uredil ObO RKS, oz. njegov požrtvovalni predsednik tov. Tono Gerkman. Tako je uspelo dobiti 296 prijav za oddajo krvi, medtem ko je ekipa odvzela kri le 254 prostovoljcem, ostali pa so bili odklonjeni iz raznih vzrokov.
V splošnem moramo biti s prijavami kar zadovoljni. Zlasti so se izkazale vasi Grad, Dvorje in Cerklje, najslabša kraja pa sta bila Zalog in Zgornji Brnik, vendar pa jo pfi razdeljevanju pomoči RK prav iz teh dveh vasi največ pritožb. Ko pa bi bilo treba vsaj nekaj storiti za RK, je vsako delo odveč.
No razumemo in obsojamo izjavo posameznikov, ki so na nekulturen način zasmehovali akcijo in ponujali kravjo in pasjo kri. Nekoč so ti ljudje že dobili transfuzijo. Kaj, če bi njim ob mo.cbitni potrebi re^ pripeljali predlagano dajale • krvi? Vsem številnim krvodajalcem vse priznanje za dokazano člo-večansko in socialistično zavest.
F. V.
NOV DOM NA VELIKI PLANINI
Delovni kolektiv rudnika Kaolina v Crni jo v nedeljo odprl na Veliki planin! lasten planinski dom, namenjen član >m kolektiva. Dom jo pravzaprav montažna hišica s 16 pr^leljaml in kuhinjo, postavil.- pa jo je v treh dneh tovarna »Smieka- i/. Gornjega grada. Z.
Kranj, dne 19. avgusta 1957
Gla* Gorenj tke 3
Poznano osebo, ki je 15. avgusta dopoldan našla očala zaprta v modrem etuiju na poti do vrha Št. Jošta, prosim, naj jih Proti nagradi vrne šuc Ivanu, Jezerska 8, Kranj ali sporoči svoj naslov.
Prodam košnjo otave in lucer-ne. Žeje 5, Duplje — pri Babču.
Kuharica z večletno prakso v gostinstvu želi zaposlitve na Gorenjskem. Naslov v oglas, oddelku.
Poceni prodam dobro ohranjeno motorno kolo »Ziindapp« 200 ccm. Jezersko 135.
Prodam  stavbni les in lopo
velikosti 4 krat 5 m uporabno tudi za drvarnico. Preddvor 14.
Samostojnega gospodar, pomočnika sprejme ekonomija Okroglo. Stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati v Okrevališče slepih Okroglo pri Kranju.
Preklicujem št. bloka 033896 izdanega v Komisijski trgovini v Kranju dne 11. maja 1957 za neveljavnega. — Markič Peter.
zahvala
Vsem, ki so spremili našo drago mamo
rozalijo leban
na njeni zadnji poti in darovali krasno cvetje se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala vsem sosedom in tov. Zupan Tončk', za vso izkazano pomoč v času bolezni ter zahvala za vsa pismeno in ustno izrečena sožalja.
Žalujoči Janovi
dajali po 40 din liter. Tudi perutnine je zadnje čase vedno dovolj na izbiro. Petelinčki so po 180, 220 in 250 din, kokoši pa po 350 din.
V SKOFJI LOKI
Na živilskem trgu v Škof j i Loki smo v soboto zabeležili naslednje cene: krompir 15 din kg, pesa 40 din kg, kumare 15 din kilogram, paprika zelena 80 din kilogram, solata 70 din kg, paradižnik 46 din kg, čebula 60 dinarjev kg, ohrovt 30 do 50 dim komad, zelje 10 do 25 din kom., fižol stročji 50 din kg, fižol suhi 65 din liter, česen 10 din glavica, korenje 5 din komad; pe-teršilj 10 din zav., jabolka 50 dinarjev kg, hruške 70 din kg, jajca 19 din komad, piščanci 240 dinarjev komad.
V KAMNIKU
V soboto je bil živilski trg v Kamniku prenapoljnen s povrt-nino. Kumar je bilo toliko, da je cena padla na 12 din za kg, kumarice za vlaganje pa so bile po 50 din kg. Tudi krompirja je bilo na pretek po 16 din, stročji fižol pa od 50 do 70 din kg. — Ostale cene: paradižnik 40 din kilogram, paprika 50 din kg, čebula 50 din kg; česen 90 din kg, zelje 25 din kg. Jajc je bilo zelo malo naprodaj, najcenejša pa so bila po 18 din komad. Sadje so prodajali samo po trgovinah: jabolka 64 din kg, slive 58 din kilogram in hruške 70 din kg.
2022223
V TRZlCU . Poročili so se: Martin Kerin, šofer in Elizabeta Kopušar, uslužbenka; Stanislav Zepič, čevljarski pomočnik in Cvetka Mikelj-Terezija, predilka; Oto Nastarn, študent in Viktorija Dolenc, delavka.
»STORZlC« kranj, 19. avgusta ameriški film »ŽRTVOVANI« ob 16., 18. in 20. uri. Od 20. do 22. avgusta ital. film »NJIHOVE ZMOTE« ob 18. in 20. uri. url.
LETNI »PARTIZAN« od 19. do
21. avgusta italijanski barvni film »CASTA DIVA« ob 20. uri. 22. avgusta arner. barvni film »DIMNI SIGNAL« ob 20. uri.
»SVOBODA«   STRAZlSCE, 21.
avgusta premiera amer. barv. filma »DIMNI SIGNAL« ob 18. in 20. uri. 22. avgusta italijanski film »CASTA DIVA« ob 20. uri.
»radio« jesenice, 19. in 20.
avgusta ameriški barvni film »RDEČE PODVEZE« ob 18. in 20. umi. 21. in 22. avgusta ameriški film »ABOT IN CO-STELO V TUJSKI LEGIJI« ob 13. in 20. uri. »plavž« jesenice, 20. avgusta mehiški film »POSLEDNJA ZELJA« ob 18. in 20. uri. 22. avgusta amer. barvni film »RDEČE PODVEZE« ob 18. in 20. url.
Koroška bela, io. avgusta
amer. film »POSLEDNJA ZELJA« ob 19.30 uri.
žirovnica, 21. avgusta mehiški film »POSLEDNJA ZELJA« ob 20. uri.
dovje mojstrana, 21. avgusta amer. barvni film »RDEČE PODVEZE« ob 20. uri.
Radovljica, 20. m 21. avgusta amer. film »SELINA«. V torek ob 20. uri. v sredo ob 18. in 20. uri.
BLED, 19. avgusta ital. barvni zgodovinski film »ATILA«. Od 20. do 22. avg. mehiški kavboj ski film »TRIJE PUSTOLOVCI«.
»sora« skopja loka, 20. in in 21. avgusta mehiški film »POSLEDNJA ZELJA«.
TRŽNI PREGLED
V kranju
V soboto smo na kranjskem frgu zabeležili naslednje cene: Jajca 18 in 19 din kom., fižol v stročju 45 do 65 din kilogram, krompir 15 din kg, kuharico za vlaganj o 60 din kg, Večjo kumare 15 din kg, kole-rabico 30 din kg, rdeče ko.re-nJo 30 din kg, cvetača 35 do 90 din kom., jabolka 40 din kg, hruške 60 in 80 din. kg, ringlo 60 din kg. Paradižnika na tr-Su ni bilo, pa tudi paprike so *8 malo prinesli naprodaj. Brusnico so so tokrat pocenilo °d 200 na 180 din liter. Jurč-kov ni bilo, lisičke pa so pro-
gasili s peskom ter kemičnimi sredstvi. Kable zdaj popravljajo, zato v soboto delavci niso delali, v ponedeljek pa bodo lahko spet redno začeli.
NA TREBIJI SO RAZVILI GASILSKI PRAPOR
Gasilsko društvo Trebi j a v Poljanski dolini je pred dnevi raizvilo svoj društveni prapor. — Za ta pomemben dogodek se niso pripravljali samo gasilci domačega društva, temveč tudi pripadniki sosednjih društev in ostalih športnih organizacij. Po razvitju prapora je bila v vasi parada gasilcev in ostalih športnikov, nato pa so sledila razna športna tekmovanja. -an
CESTO NA VRSlC BODO RAZŠIRILI
Pred dnevi so se sestali na Vršiču zastopniki republiške Uprave za ceste LRS, republiškega Sekretariata za blagovni promet, Turistične zveze in drugih organizacij, z namenom, da bi proučili možnosti za razširitev te lepe gorske turistične ceste. Ker predvidevajo, da se bo promet na tej cesti zlasti v prihodnjem letu, ko bo velika mednarodna razstava v Bruxel-lesu, močno povečal, je ta ukrep slejkoprej potreben. Z deli bodo predvidoma začeli že letos in tudi denarna sredstva so boij ali manj že zagotovljena. Cesto bodo na več krajih razširili, še posebno na nepreglednih ovinkih. I. A.
1% naših
hvaiev
POVEČAN TURISTIČNI PROMET V SKOFJI LOKI
Tudi v Loki je letos večji obisk domačih turistov, posebno Hrvatov, ki so že nekdaj radi prihajali v starinsko mestece. Kot vsako leto jo tu tudi kolonija mladine iz Hrvatske. Loka pa je postala tudi prijetno letovišče mnogih Ljubljančanov. Enodnevni izleti na kopanje so posebno prišli v modo, tako da ob lepih nedeljah parkira pred kopališčem kolona avtomobilov. Zato je skrajni čas, da bi TD pričelo misliti na gradnjo novega kopališča. S povečanim turislv'čniim prometom pa so jo pokazala potreba po novem, modernem in cenenem hotelu. Kaj pomaga turistična propaganda, če na gostje nimajo kje prenočiti. Samo en primer: 1936. leta 48 postelj, 1957. leta 24 postelj!
KJ
NEURJE NAD KAMNIKOM
Nekaj nenavadnega je bilo za Kamnik neurje, ki'je v sredo v ozkem pasu prihrumelo od zahoda. Močan vrtinec v obliki svedra se je spustil nad kopališče, kjer je s kopališke zgradbe vzdignil nad 1000 težko pločevinasto streho in jo odnesel nad 50 metrov daleč od sadovnjaka, kjer se je ustavila. Tudi s kabin je vihar snel pločevinasto streho, tribuno za» gledalce pa je premaknil za dobri dve pedi. S Starega gradu je vihar sprožil skale, ki so se zavalile na cesto pred kopališčem. Drugod je samo polomil drevje, večje škode pa ni napravil. V petek popoldne pa je neurje zasulo Kamnik z debelo točo, kakršno le redkokdaj vidimo. Ker je toča padala med nalivom v treh presledkih, ni napravila po poljih posebne škode. V Palovi-čah toča ni padala, pa tudi v planinah je ni bilo.      . ^
V »SAVI« JE GORELO
V petek, 16. t. m. ob 17. uri jo v tovarni gumijevih izdelkov »Sava« Kranj začelo goreti. Zvedeli smo, da so jo zaradi slabe napetosti električnega toka in zaradi slabega spoja pri aluminijastem kablu vnela izolacija. Gasilci so bili v dveh minutah na mestu in so ogenj takoj po-
*****
NAGLICA PA TAKA!
Podjetje »Slovenija ceste« je pred kratkim začelo z gradbenimi deli na železobetonskem mostu čez Kokro v Kranju. Z gradnjo je bila zaprta glavna republiška cesta, na kateri jc bil zlasti podnevi izredno živahen promet. Preusmeritev prometa na stranske ceste jc povzročilo med koristniki ceste precejšnje negodovanje; zlasti upravičena pa je postala kritika sedaj, ko zasledujejo, kako gradnja počasi napreduje. Razumljivo je, da je podjetje zar čelo z gradnjo prekasno, saj sc bližajo, jesenski dnevi in z njimi vremenske neprilike, ki bodo gradnjo zavirale. Ce pa je že podjetje z gradnjo prekasno začelo, se upravičeno sprašujemo, zakaj je zaposlenih na gradbišču le 8 delavcev v eni izmeni, namesto da bi zaposlili zadostno število delavcev, ki bi delali v dveh ali celo v treh izmenah. Utegne sc zgoditi, da se bode morali koristniki posluževati stranskih cest tudi pozimi. Mislimo, da bi bilo treba gradnjo pospešiti, kajti tudi viseči most na Hujah bo zaradi popravil kmalu neprohoden. -an
PET NOVIH REKORDOV
(Nadalj. s 1. str.)
je še v spominu dvoboj Triglava z Mladostjo. Bil je na zavidljivi kvalitetni ravni, kljub temu da se Kranjčani takrat še niso mogli pohvaliti s takimi rezultati kot danes. Precej so pokazali na tem prvenstvu tudi plavalci iz Radovljice. Bilo je malo verjetno, da so bodo vrnili domov s 3. mestom, čeprav jim to v resnici pripada. Za uspeh je zaslužna vsa ekipa, v kateri je nekaj odličnih posameznikov, ki so še posebej pomagali k uspešnemu plasmanu. Za ekipo Kamnika tega ne moremo trditi. Očitno je, da kvaliteta v tem klubu močno upada. Sicer pa moramo pripomniti, da je Kamnik na tem prvenstvu nastopil močno okrnjen (zastopalo ga je lo 5 plavalcev) in je razumljivo, da ti niso mogli napraviti vol
Kljub temu, da je v vrstah naših plavalcev precej talentov in takih, ki imajo ogromno voljo do treninga, pa no moremo pričakovati, da so bodo rezultati zboljšali v takem tempu kot so so do sedaj. Vrhunski rezultati terjajo vadbo preko zimo in stika z vodo tekmovalci no smejo izgubiti. Menda ni plavalnega kluba, ki bi se lahko pohvalil s tako kvalitetnimi plavalci, čo ti trenirajo vsega skupaj lo dobre 4 mesece. Morda jo sedaj potreba po zimskem bazenu večja kot kdajkoli prej, če hočemo, da so bo plavalni šport v Kranju kakor tudi po vsej Gorenjski, normalna razvijal.
Rezultati: moški — 1500 m prosto: 1. Brinovec (T) 19;53,5; 2. Košnik (T) 20:26,7; 400 m prosto:
1. Brinovec (T) 5:19,8; 2. Košnik (T) 5:20,7; 100 m prosto: 1. Kocmur (T) 1:00,0 (nov slovenski rekord), 2. Košnik (T) 1:01,8; 200 m metuljček: 1. Poljanšek (Lj) 2:48,6, 2. Zrimšek (T) 2:56,2; 200 metrov prsno: 1. Pele (Lj) 2:49,8, 2. Zrimšek (T) 2:59,9; 100 metrov hrbtno: 1. Goršič (Lj) 1:13,6, 2. Umek (II) 1:14,7; štafeta 4 krat 200 m prosto: 1. Triglav 9:39,4, (nov slovenski rekord), 2. 2PK 10:18,5; 4 krat 100 metrov mešano: 1. Triglav 5:00,0,
2. ZPK 5:00,0.
Ženske: 400 m prosto: 1. Konciljeva (T) 6:19,8, 2. Pelan (K) 6:32,9; 100 m prosto: 1. Konciljeva (T) 1:16,1, 2. Cebulj (Pr) 1:18,5; 100 m metuljček: 1. Konciljeva (T) 1:26,4, 2. Horvat (Lj) 1:27,9; 200 m prsno: 1. Tominšek
Kranjčani prvaki tudi v vvaterpolu
Preteklo nedeljo se je v Kranju končalo republiško prvenstvo v vvaterpolu. Triglav si je z zmago nad ZPK Ljubljana prvič priboril naslov slovenskega prvaka v vvaterpolu. Tekma med obema kandidatoma za prvaka je bila najboljša na vsem prvenstvu, medtem ko ne moremo trditi, da je bila tudi med najlepšimi, za kar so še posebej poskrbeli vvaterpolisti iz Ljubljane, ki so se posluževali vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev, da bi se dokopali do zmage. Kranjčani pa so bili boljše moštvo in so zasluženo zmagali z rezultatom 3:1. s tem, da so postali republiški prvaki, imajo kranjski waterpolisti pravico udeležbe na kvalifikacijah za drugo zvezno ligo, ki bodo v začetku avgusta v Ohridu. Triglav se bo teh kvalifikacij tudi udeležil, saj ima precej izgledov za uspešno uvrstitev. M.
Zadnji športni rezultati
Partizan : Spartak 4:2 Vojvodina : Crv. Zvezda 1:1 Split : BSK 1:0 Budučnost : Hajduk 1:0 Radnički : Željezničar 0:1 Dinamo : Velež 3:1 Vardar : Zagreb 1:1
TEKME ZA POKAL »Trofeo dTtalia«
Madžarska : Nizozemska 5:3 Jugoslavija : Sovjetska zveza -1:1
NOGOMET V KRANJU
Proletarec   (Zagorje)   : Triglav 5:1
v »Glas Gorenjske«
za foto oddelek. -stop službe takoj.
IŠČEMO
LABORANTA
Plača po tarifnem pravilniku. — Na-
Časopisno - založniško podjetje »Gorenjski tisk« — Kranj
(Lj) 3:11,4, 2. Vukič (T) 3:16,0; 100 m hrbtno: 1. Kočar (Rudar) 1:28,5, 2. Pelan (K) 1:28,8; štafeta 4 krat 100 m prosto: 1. Triglav 5:34,1, 2. Prešeren 5:46,5; štafeta 4 krat 100 m mešano: 1. Triglav 5:39,4, 2. Celuloza 6:13,5.
Plavalci Triglava so osvojili prvenstvo tako med ženskimi ekipami kakor tudi med moškimi. Končno stanje točk pa je naslednje: Triglav 272, Ljubljana 152, Prešeren 45, Celuloza 43, Rudar 34, Kamnik 30, Ilirija 22, Branik 10.
M.
SKORAJ POLOVICA ČLANOV AMD PODNART IMA ŠOFERSKI IZPIT
Avto-moto društvo Podnart jo pred kratkim zaključilo šoferski tečaj za voznike amaterje. Od 25 tečajnikov je opravilo izpit 19 tečajnikov. Ker se že prijavljajo novi tečajniki, bodo v septembru pričeli drug tečaj. Vsi predavatelji na tečajih so člani AMD Podnart. Vodja tečajev je tov. Ludvik Juvan. V septembru bo 3 leta, odkar so v Podnartu ustanovili Avto-moto društvo. Po 3 letih obstoja ima društvo žo 171 članov, od teh jih je nad 80 položilo šoferske izpite. Z lastnimi sTedstvi so si kupili žo motorno kolo in dva osebna avtomobila, 3-tonski tovornjak pa jim je podarila AMZ Slovenije kot priznanje za zelo uspešno delo. Društvo ima razen UO tudi športno komisijo, ki skrbi za tekmovanja, šolsko komisijo, ki vodi šofersko teča-met. Člani komisijo za ceste in promet so imeli letos že 38 predavanj za pionirjo o cestno-prometnih predpisih.
Člani društva pa si tudi sami prizadevajo, da bi svoje znanje izpopolnili, zato jih je naročenih na list »AVTO MOTO« kar 141 članov.
AMD''Podnart je v preteklem letu na meddruštvenem tekmovanju, ki ga jo organizirala AMZ Slovenije, doseglo 11. mesto. Letos pa tekmujejo v II. kategoriji, zato računajo na boljši uspeh. C. R.
OCENJEVALNA VOŽNJA V KAMNIKU
Na ocenjevalni vožnji, ki jo je preteklo nedeljo organiziralo avto-moto društvo v Kamniku na progi Kamnik—Visoko'—Šenčur—Mengeš—Kamnik, je ob udeležbi 25 motornih vozil zmagal Valentin Slapar pred Ferdinandom Berlecem.       - Z.
S SEJE OBČINSKEGA STRELSKEGA ODBORA
V torek popoldan je bila v Kranju razširjena seja Občinskega strelskega odbora Kranj, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki strelskih družin iz kranjske občine. Razpravljali so v bodočih nalogah in o organizacijskem utrjevanju SD. — Razpravljali so tudi o nekaterih SD, ki so v zadnjem času postale popolnoma pasivne, ali pa le životarijo. Seja je postala zlasti živahna., ko so pričeli razpravljati o razdelitvi druge akontacije letošnjih subvencij Obč. LO v znesku 250.000 din, ki jih je ObSO sprejel za lastno in za vzdrževanje družin. ■*- Pri razdelitvi teh subvencij so upoštevali dosedanje delo in uspehe družin, število članstva in njihovo aktivnost. Denar so razdelili med 14 družin, 5 družin v tej občini pa fitftn ično podpirajo ustanove oz. sindikati. C.
TEKMOVANJE GRAFlCARJEV V STRELJANJU Kranj, 18. avgusta.
Danes dopoldan je 5-članska ekipa Gorenjskega tiska tekmovala v strelski disciplini, v okviru X. športnega tekmovanja gra-fičarjev Slovenije. Tekmovali so z zračno puško v stoječem položaju, na predpisane strelske tarče od 150 možnih krogov. Ekipa je dosegla zelo dober rezultat 634 krogov od 750 možnih, kot posameznik pa je z odličnim rezultatov (140 krogov) osvojil prvo mesto Peter Pečnik, pred Jo-žetom Bogatajem, ki je dosegel drugo mesto s 133 krogi, C
Spet SPEEDWAY V KRANJU
Številnim Kranjčanom in drugim gledalcem so še živo v spominu mendarodne moto-dirko v speed-way vožnji, ki so bile v začetku maja na dirkališčni stezi v.Stražišču-Avto-moto društvo iz Kranja pa je žo sredi priprav še kakovostnejših dirk v tej drzni vožnji, ki bodo dne 7. in 8. septembra prav tako v Kranju.
Udeležba na tej dirki bo še kakovostnejša kot maja meseca, saj bo sodelovala ekipa državnega prvaka iz Poljske z najboljšim vozačem v tej konkurenci Ma-yem; sodeloval bo tudi avstrijski državni prvak v tej vožnji.
Razen tega bodo sodelovali še tekmovalci iz Madžarske in verjetno i% Češkoslovaške. — Jugoslovanske barve v teh zahtevnih dirkah bosta branil?, že znana veterana v tej športni zvrsti Klemenčič in Regvart.
Gledalcem se bo torej spet nudil lep športni užitek! V___J
10  LET PLANINSKEGA DRUŠTVA JEZERSKO
Planinsko društvo na Jezerskem se že nekaj časa pripravlja na proslavo 10. obletnice Obstoja društva. Glavna in zaključna proslava bo v nedeljo, 25. avgusta, v društveni planinski postojanki v Češki koči na Ravnah. Dopoldan bo zborovanje- članov društva in ostalih planincev, na katerem bodo člani upravnega odbora orisali desetletno delo društva, nato pa bodo nedaleč od koče v skali odkrili spominsko ploščo 3 padlim gornikom^planincem, ki so padli v NOV. Padli planinci so ibili dobri alpinisti in hkrati tudi smučarji, imajo tudi največ zaslug za razvoj planinstva in smučarstva na Jezerskem.
-an
JUGOSLOVANSKA REPREZENTANCA V SAVSKEM LOGU
; Ze dalj časa je v Kranju na pripravah jugoslovanska državna reprezentanca. Ker so si kranjski ljubitelji telovadbe tako zelo želeli videti j'ih pr'i »delu«, so se jim telovadci radi odzvali in nastopili v soboto zvečer v Savskem logu, kjer se je zbralo več kot tisoč gledalcev, ki so bili navdušeni nad vratolomno spretnostjo repre-zentantov. Gledalci so imeli priliko videti kvalitetno parter-no gimnastiko, ohenem pa so telovadci pokazali tudi obsežen spored na orodju. Imena kot so Cerar, Caklec, Jurjevič in drugi bodo še dolgo ostali v spominu tistim, ki so v soboto prihiteli v Savski log.
Poleg državne reprezentance pa je nastopila tudi najboljša vrsta gorenjskih telovadk, ki so nastopile na dvovišinski bradlji in s parterno gimnastiko.
Telovadci so danes nastopili tudi v Zireh. M.
ŠAHOVSKI DVOBOJ V TRZlCU Kranj, 18. avg. — Danes dopoldne sta se srečali v Sindikalnem domu v Tržiču šahovski reprezentanci \<7. Kranja in Tržiča in odigrali dvoboj na 18 deskah. Zmagali so gostje z zelo visokim rezultatom 11 in pol : 6 in pol. D-
NE POZABITE: NAROČNIKI •GLASA GORENJSKE«
SO VISOKO ZAVAROVANI PRfT" »'iZGODI!
7/T
IX
Gašperinova Ana je preživljala veselo, srečno poletje.
Odkar ji je Dominik rekel, da bi se rad poročil z njo, se je spremenila tako zelo, da so spremembo opazili vsi v bližini. Stric Miklavž, hlapec in Urša, vsi so kmalu uganili zakaj je odložila črno naglavno ruto in si začela tako skrbno spletati gladke, črne lase, kakor si jih ni niti v mladih letih. Nejevoljno so pogledovali za njo, ko je hodila po hiši in dvorišču, kakor bi otresla s sebe deset let, ukazovala in gospodarila. Stric Miklavž je s svojim bistrim pogledom dognal, da postaja kar nekam podobna Dominiku, čeprav sta si bila tako zelo različna. Velika, vitka, skoro preveč nežna Ana in čokati Dominik, ki je bil zra -stel z zemljo — Miklavž se je sam moral svojim opažanjem spočetka smejati, in vendar je bilo res, podobna mu je postajala! Nehote je posnemala njegov način govorjenja. Miklavž je večkrat opazil, da ponavlja besede, ki jih je imel navado rabiti Dominik. O ljudeh v trgu, posebno o podjetnikih, je sodila kot on, sploh se je zdelo, da gleda vse življenje z Dominikovimi očmi. Celo tista odrezavost, ki je nikoli ni imela, je bila Dominikova. Miklavža je kuhala jeza in kadar jo je videl sredi dneva stati na dvorišču in se pogovarjati z Dominikom, kadar je moral gledati, kako sta šla potem skupaj v hišo in je vedel, da mu je pripravila malico, je srdito pomislil: •••
»Čisto jo je zmešal! Kaj le bo iz tega?«
Dominiku je šlo zdaj dobro, presneto dobro. Ni se zmenil zato, da so ga vsi trški mojstri sovražili, ker se je kmalu raz-vedelo, da je odjedel Španu naročilo. Malo mu je bilo mar, da je Hetori raztrosil po trgu, kako ga je ociganil pri železu in po vseh gostilnah glasno govoril, kako malo verjame v to, da bi mu Dominik železo kdaj plačal.
Razen Ane ni bilo nikogar, ki bi soglašal z njim. Tudi Ana se je včasih zamislila nad njegovim početjem in skrbelo jo je, kako se bo končalo. Saj vendar nI človeka na svetu, ki bi si lahko naložil tolikšno breme in bi ne omagal pod njim! Nekoč je o tem govorila z njim« Sedela sta ravno v hiši. Dominik je pravkar malical. Ko mu je razodela svojo bojazen in skrbi, se je samo nasmehnil, odprl listnico in položil prednjo šop papirja. »Poglej,« je rekel. »Poglej, da ne boš tudi ti mislila, koga sem osleparil.«
Razgrnila je papirje in videla da so večjidel potrdila trgovcem za denar, prejet na račun naročil, kupne pogodbe in dve menici. Ani ni ničesar razumela o menicah in se je ustrašila, ko je videla, da si je Dominik izposodil v banki mnogo denarja. Posojilo bi moral vrniti v treh mesecih. V njej je tlel pritajen strah pred bankami, strah, ki so ga čutili vsi trški mojstri razen Špana in Hetorija. Vsi po vrsti so verjeli, da je nevarno imeti opravka z bankami.
»Ali ni — nevarno?« je vprašala.
Zasmejal se je njenemu otroškemu strahu. »Nič ni nevarno,« je rekel. »Nevarno je samo tedaj, kadar ne veš, kdaj boš mogel •vrniti. Drugače pa so menice čisto solidna zadeva.« Poudaril je besedo »solidna«, bila je nova, slišal jo je šele pred kratkim in si jo osvojil, kakor še mnogo drugih, ki jim včasih ni povsem razumel pomena, a so zvenele tako imenitno in mu dvigaje ugled v očeh poslušalcev.
Ana se je oddahnila. Občudujoče ga je gledala. Zares, sama ni mogla verjeti, da je to prav tisti Dominik, ki je pred pol leta prišel v hišo z lesenim kovčkom.
Marsikdo morda misli, da so njegove kosti mrtva tvorba, istočasno pa trdni jekleni nosilci telesa, v resnici pa spadajo med naše najbolj »dejavne« organe. Izredno sposobne kemične tovarne so, ki brez odmora, štiriindvajset ur na dan »izdelujejo« rdeča in bela krvna telesca. V našem telesu odmre vsako minuto blizu 180 milijonov krvniček. Če bi kosti nenehoma ne nadomestovale te izgube, bi v najkrajšem času morali umreti zaradi malokrvnosti. Kadar nam odvzemo pol litra krvi, potrebuje naš kostni mozeg 6—8 tednov, da nadomesti to izgubo rdečih krvniček.
Kosti pa imajo še druge važne naloge. Predvsem produciraj o tudi bela krvna telesa. V svojem mozgu kopičijo za dobo »lakote« maščobe in beljakovine. V njih je nakopičen tudi skoro ves fosfor in apnenec, kar ga telo potrebuje. Apnenec je nujno potreben za strjenjo krvi, za bitje srca, za krčenje mišičja in za delovanje živčnega sistema. Izredno kompliciran avtomatični regulačni sistem skrbi za to, da se kopiči v kosteh apnenec iz mleka, ki ga pijemo danes in da se istočasno razkraja star apnenec iz prejšnjega tedna ali celo iz lanskega leta. Poizkusi z radioaktivnimi izotopi so nam pokazali to delovanje, ki se odigrava v naših kosteh brez odmora, v čisto novi luči.
Človek ima normalno 206 kosti. Število nekoliko niha. Otrok ima navadno triintrideset hrbteničnih vretenc, kasneje pa se spodnja vretenca strnejo v križnico in trtico, tako da jih ostane le 26. Tudi število reber se menja. Normalno imamo 12 parov, dosti ljudi pa jih ima enajst parov, mnogo pa tudi 13 parov.
Naša kostna gradnja je prava gradbena mojstrovina. Vsak del je prikrojen za posebne naloge. Lobanja, ki ščiti naše možgane, je na izpostavljenih mestih — tako na vrhu — grajena posebno trdno in gosto. Hrbtna vretenca čuvajo zelo občutljivo in življenjsko važno Živčno središče: hrbtni mozeg. Hrbtenica ima pravcate odbijače med vretenci, iz prožnega hrustanca se sestajajoče ploščice.
Stegnenica je votla — v soglasju s tehničnim naukom, da je votel steber močnejši od ravno tako težkega masivnega. Po njeni strukturi bi jo mogli primerjati z železobetonom.
Kostna substanca je dvojna: gobasta in kompaktna. V vsaki kosti imamo obojno, n. pr. v rebru. Kompaktna kost tvori trdo skorjo, znotraj pa leži mehkejši gobasti del kosti, ki vsebuje nežno tkivo kostnega mozga, živčevja in žil.
Kost raste na ta način, da se kostna
POZDRAV
nezadovoljnežem in radovednežem
Zdravnikom za živčne bolezni bi morda ne bilo posebno všeč, če bi se preveč razneslo med ljudi. Kljub temu pa je čisto tres: »Tisti, ki največ store za človeštvo in ki so obenem najsrečnejši, so ne-zadovoljneži. Ljudje, ki nikakor niso zadovoljni s stvarmi kot so, temveč so srečni šele, če jih lahko izboljšajo. Pravzaprav je čisto res, kar je dejal znan pisatelj: »Če bi ne bilo nezadovoljnežev in radovednežev, bi stanoval človek dandanes še vedno v votlinah in kočah, se oblačil v surove kože in užival napol surove koščke mesa živali, ki bi jih pobijal še vedno s kamenitimi orožji. Radovednost ni samo človeku lastna lastnost, toda le človek jo je z razmišljanjem praktično uporabil. Samo on more premišljati, samo on lahko sklepa, kaj bi bilo, če bi ne bilo tako, ampak . ..
snov doklada na staro podlago. Če se zlomi, začneta konca rasti drug proti drugemu, tajinstveno se iščeta, tipata drug po drugem. »Kakor da bi si vrgla viseča mostova preko brezdna,« pravi znan zdravnik. Spajajoče staničje otrdi zaradi kopičenja apnenčevih spojin in soli in se spreminja počasi ter končno v pravo kostno snov.
Poškodbe kosti so bile prejšnje čase skoro vedno smrtnonevarne. Marsikateremu starejšemu človeku je mavčeva obveza postala nazadnje tudi mavčeva rakev, dokler ni moderna medicina rešila tega vprašanja na svojstven način, namreč s pomočjo žebljev in vijakov, ki jih namestijo ob prelomu in na umeten način spoje prelomljeno kost. Pri poškodbah, s katerimi je prej moral pacient ležati mesece in mesece, posebno pri prelomu steg-neničnega vratu v kolku, kar so posebno rado dogodi v starosti, so pacientu ni treba bati dolgega ležanja in eventualne plj/UČnico ali ran vsled preležanja, ker lahko vstane že po par tednih in hodi. Zdravnikom jo v najnovejši dobi uspelo celo prelomljeno ali zdrobljeno glavico stegnenico nadomestiti z umetno, jekleno, iz jekla, ki ne rjavi, ki tiči na podaljšku iz iste kovine (vratu). Ta podaljšek potisnejo globoko v votlo kost in ga pritrdijo z vijaki in zlom je repariran, kot se reparira izlomljeno os stroja.
Janez Vajkard Valvasor — njihova plemiška rodbina je izvirala iz Bergama v Italiji — se kot dvanajsti otrok Jerneja Valvasorja in Ane Marije, roj. Ravbarjeve, rodil 28. maja 1641 v Ljubljani (umrl 19. sept. 1693 v Krškem). Poleg številnih znanstvenih razprav in številnih drugih del je svoj življenjski napor kronal s svojim zadnjim tiskanim delom, za katero je poleg svoje bogato knjižnice žrtvoval domala vse svoje nepremično premoženje, ki je izšlo leta 1689 pod naslovom Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre dess Hertzothums Crain). Delo samo je razdeljeno na 15 knjig, vezanih v štiri debele zvezke. V enajsti knjigi je poleg ostalih mest, trgov, gradov in samostanov na Kranjskem opisal tudi mesto Kranj. Takole je zaokrožil o gorenjski metropol; in njenih tedanjih meščanih:
»Mesto, ki mu Kranjec pravi le Kranj, Nemec pa Krainburg, leži na Gorenjskem med Ljubljano, Tržičem in Radovljico. Do Ljubljane računajo štiri milje, do Trga Tržiča dve, do mesta Kamnika tri, do Radovljice dve in do škofje Loke tudi dve. Tik pod mestom se reka Kokra izliva v Savo, tako da leži mesto v kotu med obema rekama in takorekoč v konici. Do vode je treba precej globoko navzdol iti; zgoraj pri mestu pa so lepa, ravna polja.«
V nadaljnjih odstavkih ovrže Valvasor trditev Laziusa, da je na tem prostoru nekoč stal stari Noviodunum ilirskega plemena Japidov, ki so je pozneje preimenoval v Novi grad. Pravi, da ga je najbrže zamenjal z an-deškim Novim gradom (Neuen-
burg), ki je stal ob vhodu v dolino Kokre. V Valvasorjevi dobi so bilo šo vidno razvaline lega gradu, v njegovi neposredni bli zini pa jo v 14. stol. nastal grad Turen pod Novim gradom. (V zmoti sta bila oba, Lazius in Valvasor, ker beremo v Kosovi zgodovini, da se jo Neviodunum — torej no Novidunum — nahajal pri Krškem, kjer stoji danes vas Drnovo.) Nadalje piše:
»V mestu stoji grad, ki se danes imenuje Kieselstein, in sicer takoj nad Savo na najlepšem in naj ljubke j šem kraju mesta; prav lepo zra od zgoraj navzdol v Savo in uživa torej imeniten razgled. Imo Kieselstein mu je dat tako imenovani kamen, zakaj tako grad kakor vso mesto je zgrajeno iz samega kremenovca in tudi vsi temelji so iz istega kamna. Grad stoji žo nad štiri sto let, a sezidal ga je Henrik II. grof Or-tenburški leta 1262. Ta grof je bil tedaj tudi lastnik tega mesta.
V giradu je dober vodnjak ali studenec, ki edini mora preskrbovati grad z vodo, zakaj drugače ni ne v gradu ne v mestu prav nobenega izvira. Meščani morajo zajemati vodo iz Kokre ali Save in jo nositi precej visoko. Lahko si je misliti, da se zato v vročem času marsikateremu vodonoscu namakajo lica z bridkim potom. Zato pravijo, da jo v mestu Kranju več vina ko vode.« (Valvasorjeva razlaga o nastanku imena Kieselstein ne drži. V Zontarjevi Zgodovini mesta Kranj a. beremo, da jo sredi 16. stol. kupil Janž Khisel s Fužin star plemiški dvorec ob mestnem obzidju v Kranju ter ga prezida! v grad, ki jo prejel leta 1578 z nadvojvodovim dovoljenjem naziv Khilstain.)
»-i <J m >
P
O
o
O
w i-i «
»Spet sva na napačnem kraju, Huck, najbrže nisva pričela kopati točno opolnoči!« — »Zapustiva ta kraj, Tom, in pojdiva drugam,« je dejal Huck in čakal, da mu bo Tom pritrdil. — Tom je nekaj časa razmišljal, potem pa dejal: »Hiša, kjer straši, tja morava!« — »Ne maram krajev, kjer straši! Raje ne pojdiva tja,« je odvrnil Huck. Toda Tom je bil odločen in sc ni dal pregovoriti, zato sta odšla naravnost tja.
Prišla sta do vznožja hriba. Sredi od mesečine obsijane doline je stala hiša strahov, popolnoma sama. Njeni plotovi so bili že davno razdejani, rastline ovl-jalke so prerasle celo stopnice pri vhodu. Oknlc ni bilo, vogal strehe je bil razkrit. Dečka sta nekaj časa strmela v hišo, da bi videla ali resnično straši. Toda premislila sta se. Sklenila sta povrniti se drugi dan, zato sta se odpravila proti domu.
Drugi dan sta šla do suhega drevesi. Po svoje orodje, nato sta se odpravila do grozljive hiše. Tam okoli je bilo vse tiho, toda zaradi samote in puščobe kraja si nekaj časa nista upala vstopiti. Potem sta se le splazila do vrat in trepetaje pogledala v hišo. Videla sta s travo porasel prostor brez tal, neometane stene, starinsko ognjišče ter polomljeno stopnišče. Vstopila sta naglo in potiho. Začela sta raziskovati. Radovednost ju je gnala po stopnicah navzgor.
V zgornjih prostorih hiše sta našla podobne znake razpada. V kotu sta našla shrambo, ki je obetala skrivnost. Toda prevaralo ju je,, ker v njej ni bilo ničesar. Sedaj sta se bila skoraj popolnoma otresla strahu. Ze sta hotela po stopnicah navzdol in se lotiti dela, ko je Tom pocukal Hucka za rokav: »Psst!« — »Kaj je?« in Huck je pobledel od strahu. — »Poslušaj! Slišiš?« — Beživa!« — »Ne premakni se! Naravnost k vratom gredo!« — Vlegla sta se na tla, gledala skozi špranje in čakala...