INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XVII. št. 1
januar 2011
1.	Uvodnik: Franc Škulj in dr. Tone Jamnik.
2.	Predstavitev župnije: Franc Škulj.
3.	Zgodovina kraja: Ivan Grandovec.
4.	Duhovniki v župniji: dr. Zvone Štrubelj, Maks Ipavec, Mihaela Steklasa, Ivan Grandovec, Zlatka Škulj in Angela Juvanc.
5.	Duhovni poklici župnije: dr. Erika Prijatelj, s. Tatjana Erčulj, p. Tomaž Hočevar, Angela Juvanc in Zlatka Škulj.
6.	Cerkve in kapele: Dr. Janez Vodičar in Romana Drobnič.
7.	Kapelice in križi: Polona Rigler Grm in Anka Novak.
8.	Pogledi župljanov: Anton Jakopič, Igor Ahačevčič, Tina El Shawish, Mihaela Steklasa in Sabina Lenarčič.
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 10. 2. 2011.
JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM







Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, ileksarca... Augenma^
januar 2011
Zupanova stran
3
Piše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, dragi občani
»Komu narpred veselo zdravljico, bratje čmo zapet Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je
sinov sloveče matere.«
Članek pišem zadnjo sekundo pred tiskanjem, po seji občinskega sveta in v poznih nočnih urah, a pred nami je na obzorju slovenski kulturni praznik, zato članek začenjam kar s Prešernovimi verzi.
A vseeno se moram prvo Vam zahva -liti za poslana novoletna voščila, maile in sms -je, spodbudne besede in želje za leto 2011. Bilo jih je ogromno, kar mi vliva moč, upanje in zaupanje, da skupaj zmo -remo skoraj vse. Hvala tudi za številna pozitivna mnenja o božično - novoletni okrasitvi na Vidmu, v Strugah, Kompo -ljah, Cesti, Predstrugah, Ponikvah, ter o predlogih za prihodnje leto, da tudi na ta način obogatimo praznovanje oziramo najbolj čarobni čas v letu; čas, ko si izre -čeno največ pozitivnih želja, zaželimo največ notranjega miru, toplino medse bojnih odnosov.
A praznovanje novoletnih praznikov se je že tako oddaljilo, kajti z vsem ela nom smo pričeli z delom na komisijah, odborih in občinskemu svetu. Pred nami so zahtevne naloge in izzivi, a ni se treba bati za uspeh, saj je novoizvoljena posad -ka s pogumom, odgovornostjo in kon-struktivnostjo prijela za krmilo in odplula v razburkane vode. Veselim se križar jenja s to posadko, saj je polna pozitivne energije, modrosti in vneme za dobrobit vseh občanov. Opravljeno delo lahko primerjamo s knjigo; ni pomembno, koliko je debela, temveč kako dobro je napisa na.
Velika dela so na prvi pogled videti lahkotna, kakor da bi nastala igrivo, brez truda, samoumevno, a vsi veliki umetni ki so bili skrbni, pogumni in požrtvovalni ustvarjalci. Tembolj so se trudili, tem bogatejše so plasti, ki se skrivajo pod površino prvega vtisa. Pod navidez pre prosto površino se skrivajo kompleksna vprašanja.
Na kratko bom naštel nekaj pomembnih projektov, ki se izvajajo v tem času. Vsekakor je na prvem mestu urejanje projektne dokumentacije za novi vrtec, spremembo kuhinje, kurilnice in pripa dajočih objektov, ter zunanje ureditve. Čez 10 dni bo Ministrstvo za šolstvo in šport objavilo javni razpis za sofinanciranje izgradnje šolske infrastrukture. Naša občina se bo zopet prijavila na razpis za sofinanciranje izgradnje vrtca, ker upamo, da bomo uspešni, saj imamo izpeljan arhitekturni natečaj z najboljšo varianto, v pripravi je projektna dokumentacija, kar nam prinaša dodatne točke.
V	Ponikvah moramo dobiti od lastni -kov zemljišč še 28 služnosti za izgradnjo vakuumske kanalizacije. Problem je tam, kjer je solastništvo, ali pa so lastniki zemljišč v tujini. Pridobitev služnosti pa je pogoj za pridobitev gradbenega dovolje -nja. Potrudili se bomo, da čim prej dobimo vse služnosti, če ne, pa bo treba del trase spremeniti. Že v času pridobivanja služnostne pravice gradnje je prišlo do nekaterih sprememb. Upam, da spre -memb ne bo več, da bomo lahko z izgrad -njo začeli v drugi polovici meseca maja.
V	tem mesecu smo pridobili idejni projekt pločnika v vasi Ponikve z vsemi potrebnimi pogoji gradnje, ter idejni pro -jekt obvozne poti v Kompoljah z vsemi ukrepi, ki jih bomo morali upoštevati pri gradnji, kjer je poplavno območje.
Ta teden smo dobili poplavno študijo za območje obrtne cone v Predstrugah, ki je potrebna za projektiranje dovozne ceste in mostu preko suhe struge Rašice. Predvidena dolžina mostu je 14 m. V osmih tednih naj bi bil projekt mostu in dovozne ceste končan. Trudimo se, da bi čim prej pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo infrastrukture.
Tudi za občinski prostorski načrt je potrebno izdelati dodatno poplavno štu dijo za celotno območje občine. Dodatno je bilo treba naročiti letalski posnetek terena, ki bo v naslednjem tednu zaklju čen in služi kot osnova k izdelavi modela poplavnega območja. Na podlagi tega bodo definirani pogoji gradnje na dolo čenih območjih, v nekaterih območjih pa gradnja ne bo več možna. Po dokončani
poplavni študiji sledi izdelava okoljskega poročila oziroma dokončanje poročila in oddaja tega na Ministrstvo za okolje in prostor. V tem času smo izvedli predhod -na arheološka izkopavanja ter pridobili končno poročilo teh predhodnih arheo loških izkopavanj. Na veliko srečo niso našli ničesar, s tem pa je hitrejša pot do javne razgrnitve prostorskega plana.
Za ureditev centra Strug čakamo na razpis Ministrstva za kmetijstvo za sofi nanciranje, kjer lahko pridobimo do 85 % sredstev investicije. Za izgradnjo gasilskega doma v Strugah je pogodba o inve -sticiji podpisana, ter opredeljen način plačevanja potrjenih situacij. Najprej je treba plačati davčni upravi davek za zamenjavo zemljišča. Stvari so se nekoli ko ustavile, a bomo pospešili, da v letoš njem letu investicijo pripeljemo do žele ne točke.
Naj omenim, da je bil na 4. seji Občin -skega sveta sprejet osnutek Odloka o pro -računu Občine Dobrepolje za leto 2011. Proračun je objavljen na spletni strani občine. Poglejte ga in nam posredujte svoje pripombe.
Na koncu članka Vam iskreno čestitam za 8. februar - Slovenski kulturni praznik. Ta praznik Slovenci praznujemo že mnogo let, kar smo lahko opravičeno ponosni in srečni. Majhen narod, toda z velikim srcem in modrostjo.
Najbrž ni nikogar, ki ne bi spoštoval uspešnega gospodarstva in ki ne bi želel prispevati, da bi bilo še uspešneje. Toda narod in država nista gospodarski prob lem, ampak moralni in kulturni. Danes ni največja gospodarska kriza, še večja je moralna in kulturna, a prav tega se pre malo zavedamo. In ko bomo v šolah naše občine imeli varnostnike, bo konec slo venske kulture, Prešeren pa se bo bridko zjokal.
Slovenska država je nastala na podlagi kulture, njene raznolikosti in pestrosti. France Prešeren pa ji je dal svojevrsten pečat, znamenje, ki je razpoznavno v vsej Evropi.
»Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrali, ker dobro v srcu mislimo, dokaj dni naj živi
vsak, kar nas dobrih je ljudi!«
»Če pa bomo kdaj v njegovem imenu izpraznili kakšno kupico, France zanes ljivo ne bo imel nič proti.« ♦
3. redna seja OS Občine Dobrepolje
Mojca Pugelj
Zadnja seja v letu 2010 je bila sklicana predvsem zaradi enega razloga: zaradi potrebne seznanitve svetnikov o začasnem financiranju občine. Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme sicer župan, vendar mora o tem obvesti -ti občinski svet in nadzorni odbor. Kot je v obrazložitvi povedal župan Janez Pavlin, je bilo planirano, da se bo proračun spre -jel že decembra. Ker pa so se odbori in komisije po volitvah sestavili na novo, proračuna še niso obravnavali (po poslovniku morajo namreč proračun pred pred -ložitvijo na sejo obravnavati še vse komi -
UKINITEV SOBOTNEGA DELA NA UPRAVNI ENOTI
V Uradnem listu RS št. 101/2010 dne 13.12.2010 je bila objavljena Uredba o spremembah Uredbe o upravnem poslovanju, ki ukinja splošno obveznost uradnih ur upravnih enot vsako prvo soboto v mesecu. Z novim letom 2011 uradne ure za stranke na Upravni enoti Grosuplje ostajajo med tednom nespremenjene, le uradnih ur vsako prvo soboto v mesecu ne bo več.
UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE
sije in odbori). V tem primeru se mora proračun sprejeti do konca obdobja začasnega financiranja (to je v roku 3 mesecev).
Druga točka na dnevnem redu pa je bila vrednost točke za izračun nadome stila za uporabo stavbnih zemljišč. Župan je predlagal, da se vrednost točke za izra čun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Dobrepolje ne spreme -ni, tako da ostane enaka višina kot leto poprej. Po daljši razpravi so svetniki spre -
jeli sklep, da se vrednost točke vseeno poveča, in sicer iz 0,00251 EUR/m2 na 0,00254 EUR/m2.
Sejo so po tej točki obiskali tudi dobre -poljski skavti, ki so v sejno sobo prinesli luč miru iz Betlehema. V poslanici so nam predali sporočilo,da naj čim večkrat prižigamo lučke v svojem vse preveč krat hladnem srcu; da prižgemo lučke upanja, vere, ljubezni in veselja. In da seveda te drobne lučke prinašamo med ljudi, da začutijo to drobceno svetlobo in toplino, ter jo tudi oni delijo dalje^ ♦
Pešci - eni od najbolj ogroženih prometnih udeležencev
SPREMEMBA URADNIH UR KRAJEVNEGA URADA DOBREPOLJE
Obveščamo vas, da bodo na Krajevnem uradu Dobrepolje od 1.1.2011 uradne ure za stranke le ob torkih in sicer od 8. do 12. ure in od 12.30 ure do 14.30. ure.
UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE
Aleš Mohorčič,
Vodja policijskega okoliša Dobrepolje
Pešci, kot udeleženci v cestnem prometu, spadajo med najbolj ogrožene prometne udeležence. Pogosto so žrtve nesreč zara di neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (vožnja z neprilagojeno hitrostjo, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja preblizu desnemu robu vozišča, neočiščena ali zarošena stekla na vozilu ipd.).
Zanemariti pa ne smemo niti nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustrezne -ga ravnanja pešcev. Zlasti starejši so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi kršitev predpisov ali napak, ki jih storijo sami.
Nasveti za varnejšo udeležbo pešcev v prometu
Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev.
Če na vozišču ali ob njem ni pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesar ska pot ali steza, smejo hoditi pešci po kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev in voznikov koles s pomožnim motorjem.
Pešec ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem, prav tako ne sme nanj nenadoma stopiti.
Ne glede na navedbe prejšnjega odstavka smejo hoditi pešci po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze. Pešci morajo hoditi ob levem robu
januar 2011
Obvestila
5
vozišča v smeri hoje.
Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, kjer je to zanje varneje (nepregledni ovinek, ovira na voziš -ču ipd.).
Pešec, ki potiska enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo in orga nizirana skupina pešcev, mora hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje. Pešec, ki potiska ob sebi enosledno vozilo, ga mora voditi na svoji levi strani. Navedba velja tudi za osebo, ki se vozi v invalidskem vozičku.
Pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta oddaljen od njega manj kot 100 metrov. Pešec ne sme prečkati vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta smerni voziš či fizično ločeni ali ju loči neprekinjena ločil -na črta.
Pešec mora prečkati vozišče brez ustavlja nja in po najkrajši poti. Preden stopi na vozišče, se mora prepričati, če to lahko varno stori.
Pešec, ki vleče ali potiska po vozišču ročni voziček ali se vozi po vozišču v invalidskem vozičku, mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vozičku prižgano najmanj eno svetilko, ki oddaja belo svetlo bo, pritrjeno na levi strani, ki mora biti vidna od spredaj in zadaj. Svetloba svetilke ne sme slepiti drugih udeležencev v cestnem pro metu.
Pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obr njena proti vozišču, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani, ali odsevnik.
Organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču, mora uporabljati na začetku in na koncu skupine najmanj po eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo. Svetilke morajo biti nameščene tako, da jih lahko drugi udeleženci v cestnem prometu pravo časno opazijo.
Predvidevajte ravnanja drugih udeležen cev v prometu.
Nasveti za voznike
Upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost. Hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omeji tve.
Na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci (pred šolami, v naseljih), vozite še posebej previdno.
Izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču.
Želimo vam varno udeležbo v cestnem prometu!!!! ♦
Številni razlogi za dimniške požare
Bojan Brenčič, predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije
V zadnjem času se v javnosti neupravičeno širijo govorice, da so za dimniške požare odgovorni dimnikarji. V sekciji dimnikarjev pri Obrtno -podjetniški zbornici Slovenije opozarjajo na prepogosto prakso lastnikov stanovanjskih objektov, ki dimnike čisti -jo »sami«, namesto, da bi tovrstno delo prepustili za to usposobljenim dimnikarskim podjetjem. Posledično smo priča dimniškim požarom, za katere pa ne smemo vse povprek kri -viti dimnikarje!
Dimnikarji svoje storitve izvajajo zaradi javnega interesa, zato so državljani po zakonu obvezni, da dimnikarjem omogočijo izvajanje dimnikarskih storitev. Nespoštova-nje predpisov namreč prispeva s slabšemu stanju kurilnih naprav in povečanju onesnaženosti in seveda k ogrožanju ljudi in njihovega pre -moženja. Število požarov, pa tudi ostalih nesreč (npr. zastrupitev) dokazuje, da lastniki nikakor niso sposobni sami skrbeti za pravilno delovanje kurilnih in dimovodnih naprav. Edini strokovni nadzor nad tem mora biti prepuščen za to stro -kovno usposobljeni dimnikarskim službam, katerih interes je, da svoje
delo opravijo kvalitetno, strokovno in v skladu s predpisi!
Res je, da številni požari nastane -jo zaradi neočiščenih dimnikov, ven dar je potrebno raziskati, zakaj so neočiščeni. Vedno večje število upo -rabnikov zavrača obvezne dimni karske storitve, poleg tega pa opo zorila ter obvestila dimnikarjev pogosto izzvenijo v prazno. Več kot tretjina dimniških požarov nastane zaradi neustrezne in nestrokovne vgradnje ali obnove dimnika, pomanjkljivega projektiranja, nestro -kovne uporabe naprav, dotrajanih naprav in kurjenja plastike, smeti in ostalih predmetov. Izvajalci del vgrajujejo dimnike, ki so iz materialov, ki niso pregledani od ustreznih inštitu cij in to je največkrat tudi vzrok, da pride do pregretja dimniške tuljave. Vgrajujejo se doma narejeni kovinski dimniki, ki se izolirajo s stekleno vol no, brez požarnega jaška. Izvajalci vgrajujejo dimnike v lesene dele, pozneje pa pride do vžiga ostrešja. Zaradi nestrokovne uporabe naprav in predvsem zaradi mokrega goriva (drva, premog) nastajajo smolnate obloge, ki se zelo hitro vnamejo, in že imamo dimniški požar.
Razloge za dimniške požare torej ne smemo iskati le pri dimnikarjih, čeprav je s prstom najlažje pokazati ravno na njih! Krivdo za dimniške požare in nespoštovanje predpisov s strani državljanov mora prevzeti tudi Civilna iniciativa in posamezniki, ki državljane že več let pozivajo k državni nepokorščini oz. odklanjanju dim nikarskih storitev.
Do dimniških požarov in neljubih tragičnih dogodkov, kakršnemu smo bili priča za silvestrovo, zagotovo ne bi prihajalo, če bi državljani dosledneje spoštovali predpise na področju izvajanja dimnikarskih storitev, pa tudi predpise o vgradnji in servisiranju kurilnih in dimovodnih naprav. Sekcija dimnikarjev pri OZS državljane zato poziva, naj dimnikarjem omogočijo izvajanje dimnikarskih storitev, saj bodo s tem zaščitili sebe, svoje najbližje in svoje premoženje! ♦
Podjetniške in druge informacije - JANUAR 2010
Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica .si. Posred ova nje informacij po e-pošti je brezplačno.
1.	Javni razpis za podporo malim in srednje velikim podjetjem, ki izvajajo raziskave in razvoj - program EUROSTARS, v okviru iniciative EUREKA. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa: je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektov za projekte, ki so potrjeni na mednarodnem ocenjevanju Eurostars s strani skupine Visokih predstavnikov programa Eurostars. Več o pogojih najdete v razpisu. Rok: Naslednji, tj. šesti rok je 24. marec 2011. Sedmi rok bo objavljen naknadno na spletni strani: http://www.eurostarseureka.eu/. Več:
http://www.mvzt.gov.si/si/o_mi nistrstvu/jav-ne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pi1%5Bshow_single%5D=959
2.	3. javni razpis za ukrep posodabljanje kmetijskih gospodarstev-ukrep 121 za leto 2010, za naložbe na področju rastlinske pridelave. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev na področju sadjarstva, vinogradništva, hmeljarstva, vrtnarstva (pridelava vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč), poljedelstva ter semenskega materiala kmetijskih rastlin. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma izvajajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije. Rok: do vključno dne 15. 3. 2011, do 24. ure. Več:
http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/jav-ni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=953
3.	Javni razpis za ukrep 122 Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2010 (gozdna infrastruktura). Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak. Rok: do vključno 1. 3. 2011, do 24. ure. Več:
http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/jav-ni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=950
4.	Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 - UREE1 v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov za povečanje učinkovitosti rabe električne energij. Finančne spodbude so namenjene investitorjem v gospodarstvu za naložbe v vgradnjo novih učinkovitih električnih naprav in regulatorjev ter krmilno regulacijske opreme. Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6. 3. 2013. Prvo odpiranje bo 12. 1. 2011, naslednja odpiranja so: 2. 3. 2011, nadalje v trimesečnih razmikih vsako prvo delovno sredo v mesecu. Več: http://www.mg.gov.si/si/javne_objave/jav-ni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=893
5.	2. javni razpis iz naslova ukrepa 322 -Obnova in razvoj vasi v letu 2010. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev. Predmet podpore je komunalna in prometna infrastruktura vaških in trških središč, prenova fasad ter ureditev prostorov za trženje lokalnih pridelkov in izdelkov ter postavitev urbane opreme (kot so klopi, ograje, izveski in table). Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so občine. Rok: je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Več:
http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/jav-ni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=948
6.	Javni razpis za spodbujanje uvajanja in implementacije znaka za okolje EU za turistične namestitve - EU marjetice. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je sofinanciranje stroškov uvajanja in implementacije Znaka za okolje EU za turistične namestitve in stroškov, povezanih s promocijo konkurenčne prednosti podjetja, ki jo je pridobilo z Znakom za okolje EU za turistične namestitve. Rok: do porabe sredstev. Prvo odpiranje bo 25.1.2011. Vsa naslednja odpiranja bodo vsaka dva meseca. Več:
http://www.mg.gov.si/si/javne_objave/javni_ razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=892
7.	Javni razpis štipendij za študijske obiske slovenskih dijakov in študentov v tujini v letu
2010	in 2011. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: je štipendiranje kratkoročne mednarodne mobilnosti v tujino (študijskih obiskov) dijakov in študentov, ki so slovenski državljani in sicer: za namen izobraževanja in za namen praktičnega usposabljanja v neprofitnih organizacijah. Rok: je določen kot odprti rok prijave in prične teči na dan in traja do vključno 31. 12.
2011	oziroma do porabe sredstev.
Več: http://www.sklad-kadri.si/.
8. Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov/absolvent - aktiviraj in zaposli se II!«. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je usposabljanje študentov v času absolventskega staža na delovnem mestu, ustreznem smeri in ravni njihovega izobraževanja, po zaključku usposabljanja in opravljeni diplomi pa subvencioniranje njihove zaposlitve za polni delovni čas za obdobje 6 mesecev. Roki: 29.1.2011, 31.3.2011, do 12. ure.
Več: www.ess.gov.si/delodajalci/financne_ spodbude/razpisi/razpisi?aid=193
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE KSS Dobrepolje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si
VABILO!
V ponedeljek, 28. februarja 2011, bo ob 9 uri
PREDAVANJE
v Modri dvorani Jakličevega doma, na Vidmu 34, 1312 Videm Dobrepolje.
Temi:
Etološki vidiki pri gradnji hlevov
(mag. vet. med. Janez Koprivnikar) in
Predstavitev napak, ugotovljenih
pri izvajanju posameznih podukrepov KOP s poudarkom na evidencah na kmetiji (Franci Omahen)
Predavanje bo veljalo kot KOP izobraževanje za leto 2011, potrebovali boste MID številko za vpis v seznam.
januar 2011
Kultura
7
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si
OFS Dobrepolje
NAPOVED DOGODKOV
ZAKLJUČEK LIKOVNEGA NATEČAJA - GOZD KOT PROSTOR PRAVLJIČNE UTOPIJE do ponedeljka, 31. 1. 2011
Zadnji januarski dan je še možno poslati likovna dela - slike, kipe, fotografije, video, tapiserije, mozaike, kolaže _ na naš likovni natečaj. Vsa dela bo pregledala komisija in naredila izbor za objavo na skladovih publikacijah. Vsi prispeli izdelki, avtorjev vseh generacij, bodo razstavljeni na razstavi zadnji teden v septembru v stiškem muzeju. Po koncu razstave bodo vsa dela vrnjena ustvarjalcem. Ministrstvo Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki koordinira ta projekt, bo izbranim avtorjem podelilo simbolične nagrade, vsi avtorji bodo prejeli priznanje za sodelovanje.
ZAKLJUČEK PRIJAV ZA OBMOČNA SREČANJA IN REVIJE 2011 do ponedeljka, 31. 1. 2011
Do 31. januarja prav tako sprejemamo prijave za območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin, za območno revijo otroških in odraslih pevskih zborov, za območno srečanje otroških gledaliških skupin ter srečanje lutkovnih skupin vseh starosti ... Rok za območno revijo plesnih skupin in posameznikov - potekala bo v torek, 10. 5. 2011, v Dobrepolju - bomo podaljšali do 11. 2. 2011.
SAMOSTOJNA RAZSTAVA METE MEHLE četrtek, 3. 2. 2011, ob 18.00 Grosuplje, galerijski prostori Mestne knjižnice Grosuplje
Razstava Dobrepoljke in diplomirane slikarke Mete Mehle, ki živi na Ilovi Gori, bo odprta v sklopu praznovanja kulturnega praznika. Cikel likovnih del prinaša portrete smejočih se ljudi. Na portretih so v večini upodobljeni avtoričini prijatelji. Tematsko razstavo slik bo pospremil likovni katalog s strokovnim besedilom Anamarije Stibilj Šajn, ki bo razstavo tudi odprla.
OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN četrtek, 10. 2. 2011, ob 17.00 Dobrepolje, Jakličev dom
Predstavitveno srečanje otroških folklornih
skupin iz treh občin bo spremljala nova selektorica Nina Luša iz Kopra. Izbrane skupine se bodo uvrstile na regijsko srečanje maja v Ribnici.
GOSPA POSLANČEVA, SELEKTORSKI OGLED ZA LINHARTOVO SREČANJE sobota, 19. 2. 2011, ob 18.00 Ivančna Gorica, kulturni dom
Uspešna ivanška skupina Gledališče Petdo-pol KD Ivančna Gorica je pod režijskim vodstvom Marjane Hočevar konec prejšnjega leta uprizorila Partljičevo komedijo Gospa poslan-čeva. V januarju so s predstavo gostovali na številnih odrih v tej in sosednjih občinah, tokrat pa bodo nastopili za domačo publiko. Strokovno jih bo spremljal tudi gledališki in lutkovni režiser, Klemen Markovčič, ki bo podal ustno in pisno mnenje o njihovem delu.
PREDSTAVITEV HRVAŠKEGA PREVODA KOZLOVSKE SODBE V ZAGREBU Sreda, 23. 2. 2011, ob 19.00 Zagreb, Slovenski dom
V okviru projekta Modrost in pravica bo v Zagrebu predstavljen peti prevod Kozlovske sodbev Višnji Gori v hrvaškem jeziku. Razstavo ilustracij Darje Lobnikar Lovak bodo v kulturnem programu popestrili Šentviški slavčki in z uvodnim pozdravom tudi ivanški župan, Dušan Strnad, in direktor JSKD RS, mag. Igor Teršar.
MAVRIČNA KULTURA
ŠTEVILČNA UDELEŽBA NA DELAVNICI SOOBLIKOVANJA KULTURNIH PRIREDITEV
V Grosuplju je sredi januarja potekala zanimiva delavnica, na kateri so se udeleženci spoznavali z osnovami vodenja kulturnih prireditev. Dvodnevna delavnica pod vodstvom izkušene voditeljice, igralke in režiserke - trenutno tudi strokovne programske vodje na ZKD Grosuplje - Simone Zorc Ramovš je privabila številne mlade in tudi že uspešne kulturnike iz treh občin. Pridružili pa so se jim tudi različni kulturni ustvarjalci iz drugih občin (Postojna, Ig, Ljubljana Na delavnici so bili predstavljeni praktično-teoretični vidiki nastopanja, etika vodenja ter splošne zakonitosti javnega pojavljanja. Bodoči voditelji so spoznali naloge in dolžnosti ter osnove obnašanja, komuniciranja s publiko in nastopajočimi, preverili so se v pisanju scenarijev in podajanju le-tega v okviru kulturnih dogodkov. Poleg bogate kulture in številnih prireditev lahko v prihodnosti računamo na nov in osvežen pristop zagnanih sooblikovalcev kulturnega ustvarjanja.
GOSTOVANJE REGIJSKE RAZSTAVE MED BESEDO IN PODOBO NA VRHNIKI
Do 30. januarja je v Cankarjevem domu na Vrhniki odprta regijska razstava z naslovom Med besedo in podobo. Razstava likovnih ustvarjalcev Osrednje Slovenije se je iz Logatca preselila še v večje in ustreznejše galerijske prostore na Vrhniki, samemu izboru in likovnim stvaritvam pa je bil dodan še likovni katalog s seznamom sodelujočih avtorjev in njihovih del. Na otvoritvi je vse navzoče pozdravila strokovna spremljevalka Anamarija Stibilj Šajn. Iz ivanške izpostave se s svojimi deli predstavljajo: Gabrijel Vrhovec iz Višnje Gore, Judita Rajnar iz Sel pri Sobračah ter Saša Strnad in Meta Mehle iz Dobrepolja. (slika 5 - Na fotografiji: Andreja Koblar Perko, samostojna strokovna svetovalka za likovno dejavnost na JSKD RS, in naše likovnice)
za JSKD OI Ivančna Gorica Barbara Rigler
www.kultura-ustvarjanje.si
Zbornik župnije Dgbrepglje:
V	v v
svetiscu spomina
Romana Drobnič
Predragi vsi, ki skupaj živimo v tej župni ji, vesela sem, da lahko po več kot letu dni dela v imenu avtorjev spregovorim o zborniku naše župnije. Pripravljali smo ga Dobrepoljci, nekateri kot laiki, a vsi v veliki želji, da bi v sliki in besedi ohrani li spomin na župnijo nekoč in na življe nje, ki ga živi župnija danes. V tem letu dni smo brskali po župnijskem arhivu in se pogovarjali z vami, da bi obudili spo -mine in ujeli vaše poglede. Knjiga, ki je nastala, je tako zbirka različnih besedil, od osebno izpovednih do kronoloških, od strokovnih do poljudnih, ko nas je vodila ljudska radovednost.
Zborniku smo dali naslov V svetišču spomina. Na te besede svetega Avguština nas je spomnil naš rojak škof Anton Jam-nik. Njemu so bile te misli tudi vodilo uvodnika, ki ga je za zbornik napisal.
Predgovor knjigi je napisal župnik Franc Škulj. Župnik je kot svoje izhodišče izbral pesem O lepa ravnina, kak srečna si ti. To pesem smo v Dobrepolju nekoč prepevali pri zahvali po jutranji maši, nihče pa ne ve, čemu ta pesem tone v pozabo, saj ravnina je vendar še vedno lepa ...
Osrednje mesto zbornika je dano predstavitvi župnije Dobrepolje danes in njenem pomenu v življenju kristjana. Njeno življenje skozi cerkveno leto, njene skupine, sodelavce in duhovne poklice zadnjih desetletij je predstavil naš žup nik, gospod Franc Škulj.
V naslednjem poglavju je predstavlje -na naša zgodovina. Pripravil jo je ravna telj Ivan Grandovec. Vsak čas ima svoje tegobe in veselje, pogled na stoletja živ ljenja naše župnije pa nam bo razkril, s kako velikimi preizkušnjami so se sreče vali naši predniki. Mnoge od teh preizku -šenj se človeško gledano zdijo brezizhod -ne še danes, ljudem pa je z zaupanjem v božjo pomoč uspelo živeti in preživeti.
Naslednje poglavje smo namenili našim duhovnikom. Prihajali so od vse -povsod, da bi pri nas krščevali in po Bož -jih rokah podeljevali zakramente. Nekateri so prišli za kratek čas, nekaterim se je med nami izteklo zemeljsko življenje. Za njimi so ostajali vera, dela in spomini.
Del teh spominov je ujel dr. Zvone Štru -belj, ki je predstavil življenje in delo zad -njih štirih dobrepoljskih župnikov: gos podov Ramovša, Mrkuna, Fabianija in sedanjega župnika. Življenjsko zgodbo našega sedanjega kaplana Marinka je predstavila ga. Mihaela Steklasa, svoje spomine na življenje med nami je zapisal naš nekdanji kaplan, gospod Maks Ipa-vec. Ivan Grandovec, Zlatka Škulj in Angelca Juvanc pa so po predlogi diplomske naloge gospoda Franca Novaka in nekaterih drugih virov, predstavili vse duhovnike, ki so službovali med nami.
V petem poglavju predstavljamo duhovne poklice naše župnije. V zadnjih desetletjih se je župnija pogosto veselila ob novih mašah, razveselili sta nas zaob -ljubi sestre Tatjane in sestre Erike. Njun pogled in pa pogled našega zadnjega novomašnika p. Tomaža Hočevarja, spre -govori o poklicanosti v današnjem času, ki zahteva, tako kot pravi sestra Erika, tako ozemljenost kot tudi poklicanost k nebu. Njunim izpovedim smo dodali pre -gled duhovnikov, redovnikov in redovnic naše župnije od 19. stoletja dalje. Ta zani -miv pregled sta pripravili Angelca Juvanc in Zlatka Škulj.
Šesto poglavje smo namenili predstavitvi naših cerkva in kapel. Uvod v pred -stavitev je pesem, ki jo je o zavetnikih naših cerkva ob blagoslovitvi cerkve na Mali Ilovi Gori napisal dr. Janez Vodičar. Farna in njene podružnične cerkve so predstavljene skozi njihove zavetnike, spomine ljudi in ljudsko radovednost. V opis sta vključeni obe kapeli kot tudi cerkvica Gospe zdravja in samostanska kapela v Ponikvah, ki sta doživeli usodo nerazumnih povojnih časov. Besedila o cerkvah sem pripravila Romana Drob nič.
Posebno poglavje smo namenili pred -stavitvi kapelic in bugcev, ki so jih iz stisk in zaupanja, v preizkušnjah in ob zahvalah, postavili naši predniki. Bogastvo naših kapelic in križev je zbrala Polona Rigler Grm. Njeno pripoved dopolnjuje zgodba zdomca, g. Bambiča iz Ponikev, ki je iz zaobljube postavil kapelico, a jo je po drugi svetovni vojni vzela noč. To zgodbo je po njegovih pismih in pesmih zapisala Anka Novak.
Na koncu pa smo želeli v knjigi ujeti tudi razmišljanje današnjega časa skozi poglede in pogovore z ljudmi, ki jih pove -zujta vera in skrb za župnijo. Pogovore sta pripravili Sabina Lenarčič in Mihaela Steklasa. Zgodbo o župniji pa na svoj način skozi celoten zbornik pripoveduje Tamino Petelinšek, ki je slikam župnij skega arhiva dodal tiste, ki jih je posnel med nami sam.
Zbornik ima 360 strani in 331 fotografij in ostalega slikovnega gradiva. Slikov ne in tekstovne prispevke zanj je pripravljalo več kot 20 avtorjev, lektorirala jih je Ema Sevšek in delno Sonja Lenarčič ter Ivanka Zobec. Knjigo je oblikovala druž ba Primer iz Mengša, tiskala pa jo je tiskarna Ozimek. V nakladi 1000 izvodov jo je založila župnija Dobrepolje.
januar 2011
Kultura
9
Prispevke smo uredili v 8 poglavij:
1.	Uvodnik: Franc Škulj in dr. Tone Jamnik.
2.	Predstavitev župnije: Franc Škulj.
3.	Zgodovina kraja: Ivan Grando -vec.
4.	Duhovniki v župniji: dr. Zvone Štrubelj, Maks Ipavec, Mihaela Steklasa, Ivan Grandovec, Zlatka Škulj in Angela Juvanc.
5.	Duhovni poklici župnije: dr. Erika Prijatelj, s. Tatjana Erčulj, p. Tomaž Hočevar, Angela Juvanc in Zlatka Škulj.
6.	Cerkve in kapele: Dr. Janez Vodi -čar in Romana Drobnič.
7.	Kapelice in križi: Polona Rigler Grm in Anka Novak.
8.	Pogledi župljanov: Anton Jako -pič, Igor Ahačevčič, Tina El Sha wish, Mihaela Steklasa in Sabina Lenarčič.
Slikovno gradivo: Tamino Pete linšek in arhiv župnije.
Praznovanja jubileja 750 letnice tako zaključujemo z zbornikom, v katerem smo avtorji želeli predsta viti župnijo v njeni veri, življenju, zgodovini, znamenjih in njenih ljudeh. Delo vseh avtorjev je dar žup -niji ob njenem prazniku. Ko smo knjigo pripravljali, je bila v nas želja, da bo knjiga vsebinsko in oblikovno bogata, a hkrati dosegljiva vsem. Če bi ovrednotili vse delo, bi knjiga visoko presegla vrednost njene pro dajne cene. Verjamemo, da je vred nost knjige v bogastvu, ki ga razkri va, trudu njenih avtorjev in pred vsem v tem, da jo boste vi sprejeli v vaš dom.
Upamo, da vas bo knjiga spod budila, da boste skupaj z nami vsto -pili v svetišče spomina, ki je po besedah sv. Avguština veličastno in brezmejno. Upamo tudi, da boste prepoznali bogastvo, ki smo ga nasledili, ki je v moči vere in ki je prednikom stoletja pomagala v preizkušnjah. Da boste prepoznali bogastvo, ki je v delovanju Božje moči po ljudeh, ki so spoznali svo jo odgovornost za duhovno rast, za graditev skupnosti in ki so v duhovnih poklicih ali kot laiki gradili in še vedno gradijo podobo naše župnije.
Zbornik dobite v župnišču ali kiosku farne cerkve. ♦
V SVETiŠČU SPOMINA
Hvala Bogu in ljudem, da smo v začetku januarja dočakali izid Zbornika župni -je Dobrepolje ob 750- letnici župnije. Zajetna knjiga A4 - formata ima 360 strani in 331 fotografij oziroma ostalega dokumentacijskega gradiva.
Pri zborniku je sodelovalo več kot 20 ljudi, besedila je lektorirala Ema Sevšek, delno pa Sonja Lenarčič in Ivanka Zobec. Knjigo je oblikovala družba Primer iz Mengša, tiskala jo je tiskarna Ozimek. Naklado 1000 izvodov je založila župnija Dobrepolje.
Prispevke smo uredili v 8 poglavij. Vendar so to le osnovni podatki o našem zborniku, ki pa skrivajo bogato vsebino. Da se je lažje pogledalo v pretekla obdobja, je veliko pripomogla Zlatka Škulj, ki je v preteklih letih temeljito uredila župnijski arhiv. Ko je gospod župnik ob 750-letnici župnije začel sestavljati uredniški odbor, smo mislili, da bo v širši sestavi. Skozi delo pri zborniku se je pokazalo, da je to za nas, ki smo zaposleni, zelo zahteven projekt. Opogumljali so nas prihajajoči članki in misel, da moramo nekaj narediti za župnijo ob tako pomembnem jubileju. Gospod župnik je s svojim optimizmom verjel v Božjo previdnost, da bo zbornik lepo darilo župnijskemu občestvu še pred božičem. Res je bil tedaj natisnjen, v župnijo pa so ga prinesli sveti trije kralji.
Ob tem izidu bi se rad zahvalil vsem, ki ste pisali v zborniku, vsem, ki ste prista li na intervjuje, vsem, ki ste nastajanje te knjige spremljali z naklonjenostjo in sode -lovali z nasveti avtorjem ^ Posebno bi se rad zahvalil lektorjem, Emi Sevšek (imela je največ dela), Sonji Lenarčič ki so v poplavi najrazličnejših besedil in časovne stiske iskali najboljše rešitve. Prepričan sem, da bodo v božji knjigi ostali zapisani številni kilometri in skrbi, ki jih je imela Romana Drobnič ob zaključevanju našega zbornika. Tudi potrpežljivost fotografa Tamina Petelinška se odraža v številnih kva -litetnih slikah. Hvala vsem, ki ste v želji, da dobi župnija zbornik ob svoji častitljivi obletnici, žrtvovali številne ure, dneve dopusta in nočnega spanja. Vaše delo ne bo finančno ovrednoteno, prepričan pa sem, da je pri tem trudu pri vsakem nastal vsaj kakšen dodatni klin v lestvi, ki vodi proti nebeški domovini.
Spoštovani farani in občani. Knjigo smo delali v želji biti čim bolj objektivni, zabeležiti na papir življenje in delo naših prednikov in utrip današnjega župnijske ga občestva. Nobene skupine ali posameznika nismo namerno izpustili, saj smo hoteli prikazati tisto, kar ste nam vi povedali ali pa smo našli v pisnih virih. Že ob nastajanju so se pojavile zanimive ideje, ki čakajo še na kateri projekt. Eden od klju -čarjev mi je dejal, da bi bilo lepo, če bi bila vsaka cerkev predstavljena na enem ali dveh panojih, kjer bi se poleg kratkega opisa zavetnikov napisala vsa večja obnovitvena dela s ključarji, organisti in mežnarji.
Naj bo to knjiga, ki bo vse občane združevala s ponosom, da so na tem koščku naše domovine živeli kleni ljudje, ki so se z Božjo pomočjo v potu svojega obraza in delom svojih rok znali prebiti tudi skozi viharna leta, ki jih v tričetrtstoletni zgo dovini župnije ni manjkalo. Na pročelju župnijske cerkve se običajno ustavi najprej pogled na Križanem. Tudi v našem življenju ne gre vedno vse gladko. Ko pa pogle -damo natančneje, je nad trpljenjem velikega petka čudovito velikonočno Jagnje, ki vliva novi optimizem in upanje. Tega veselja ob 750 letnici aktivnega krščanstva v naši župniji vam želim tudi ob prebiranju in gledanju te knjige.
Ivan Grandovec
Kultura
Mestna kiijiínkn Gmsiipfji:
Fjtfila no/iivfulfe

Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v:
ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure
Utrinki iz knjižnice^
Mersel Jasmina
Zaključek ne če sa vedno odpira vrata in vabi nova doživetja. Ostanejo nam stara spoznanja, ki jih vedno znova nadgrajujemo in se s tem bogatimo v modrosti in izkušenosti. Oblikujejo se nove želje, potrebe, cilji. In velikokrat odgovor na nova vprašanja dobimo že v pravi knjigi. Knjiga nam je v oporo in nas razsvetli, ko smo v težavah ali razvedri, ko se v nas pojavi slabo in nizko razpoloženje. Ko si zaželimo novih dogodivščin jih lahko na svojevrsten način doživimo tudi s knjigo. Prava knjiga ob pravem času vedno nudi zadovoljstvo in v knjižnici se trudimo, da to zadovoljstvo doživite. Knjižnica pa ne
nudi le knjige, temveč tudi topel in varen prostor, ki je odprt vsakomur. Prostor za druženje, pogovor, sprostitev, umirjanje mislih Šele z vami zaživi v vseh svojih dimenzijah.
Še posebno pa se trudimo, da toplino knjižnice doživijo otroci. Veseli nas, da otroci radi prihajajo in se z veseljem vračajo. Ta utrip je med drugimi mogoče zaznati tudi na pravljičnih uricah, ki jih prirejamo v knjižnici. Zaradi številčnega obiska, smo se odločili, da bodo pravljič ne urice sedaj še v enem terminu.
V mesecu januarju, februarju in marcu se bomo v pravljični svet tako podali kar
Učenci prvega razreda so nam s pesmijo zaželeli vse najlepše
Zabavali smo se tudi ob lutkovni predstavi Grad Gradič
V knjižnico me je pripeljal moj oči
dvakrat na teden. In sicer vsak ponedeljek v tednu, ob 17. uri. Ponovitev pravljice pa bo sledila vsak petek v tednu, ob
18. uri. Vabljeni, da se nam pridružite, saj so naše pravljične urice pravljične pred vsem zaradi vašega žara, energije in rado -sti.
Nadaljujemo pa tudi s prijetnimi veče -ri v knjižnici, namenjenim druženju in širjenju obzorja znanja. V sredo, 26. januarju, ob 19. uri, vas vabimo na stro -kovno predavanje Prelomnice v življenju družine. Spregovorila nam bo specialistka zakonske in družinske terapije Jana Lavtižar. V začetku februarja pa bo med nami izkušeni popotnik in motorist Gre -gor Klinc. Na potopisnem predavanju Z motorjem po Iranu, v sredo, 16. 2., ob 19. uri, bo predstavil nove zanimivosti in doživetja.
Lepo vabljeni, da se nam pridruži -te! ♦
Misli sedmošolcev OS Dobrepolje o knjigah in branju:
»Knjige imam rada, ker tako nikoli ne ostanem sama.«
»Berem noč in dan, zato dan ni nikoli zaspan. V njem je čarovnija in fantazija.«
»Branje so sanje. Z njim vase vpijamo znanje.«
»Ko berem knjigo pobegnem v svet, kjer ni nikogar razen mene in knjižnih osebnosti. Na dogodek gledam, kot da sem tam. Če je nekje zelo vroče, je vroče tudi meni.«
»Branje je zabavno, ko berem si predstavljam, da sem drug je, kjer nimam nobenih skrbi.«
»Knjige so zame pobeg pred resničnimi slabimi dogodki. Z njimi je življenje lepše.«
Pravljice vedno radi poslušamo
Odmevi božičnih pesmi v cerkvi sv. Martina v Podpeči
Trud je poplačan. Vsaj tako čutimo članice Vokalne skupine Mavrice, ki smo se od pozne jeseni in cel advent pripravljale na tradicionalni božični koncert, ki smo ga izvedle v soboto, 25. decembra.
Martina Šuštar, foto: Žiga Palčar
Tako kot pretekla leta, smo tudi letos med ljudi stopile s pesmijo. Zamenjale smo le lokacijo; iz Podpeške jame, kjer bi bili pogoji za petje ob močnem šumenju vode oteženi, smo se preselile na hribček nad vasjo; v podružnično cerkvico sv. Martina.
Kljub turobnem vremenu smo pot do
cerkve razsvetlile z baklami, ki so obisko -valce že od daleč vabile, da pred poho -dom na Kamen vrh pridejo v cerkev na božični koncert.
Zaradi čudovite akustike cerkve, ko so naši glasovi napolnili vse kotičke podruž -nične cerkve, je bilo to za vse prisotne posebno doživetje. V prvem delu koncerta smo zapele pesmi znanih ljudskih napevov, v drugem delu pa predstavile
izbor božičnih pesmi iz zakladnice sve -tovnih glasbenih mojstrov.
Svoj del pri celotnem večeru pa je ime -la tudi naša povezovalka Nina Klun, ki je s čarom besede v poslušalcih vzbudila praznično razpoloženje. Občinstvo pa sta s svojima vokaloma osvojili tudi Damjana Palčar in Tanja Zavašnik, ki sta zapeli zna -menito pesem »O happy day«.
Ko je izzvenela zadnja melodija redne ga programa našega koncerta, je bučen aplavz izzval dodatno pesem. To navdu šenje obiskovalcev nam daje misliti, da smo z našo vodjo Vido Žnidaršič, ki nas je na ta koncert z vso resnostjo pripravljala, pričarale prijetno praznično vzduš je.
Kljub mrazu, ki je bil v cerkvi, upam, da so poslušalce pesmi ogrele in da niko -mur ni bilo žal truda, da se je povzpel v mrzlo cerkev.
Želim, da bi nas tudi v letu 2011, ko naša skupina praznuje 15 - letnico delovanja, spremljala kvalitetna glasba, ki bi jo z veseljem delile s poslušalci. ♦
Prireditve
Perpetuum Jazzile napolnil dvorano Jakličevega doma do zadnjega kotička
Mojca Pugelj
V decembru je v naše kraje prišla na obisk najbolj poznana slovenska pop in jazz vokalna zasedba -Perpetuum Jazzile, ki publiko že 27 let navdušuje s svojim odličnim petjem in svojevrstnimi nastopi. Repertoar Perpetuum Jazzile, izpod taktirke umetniškega vodje Tomaža Kozlevčarja, predstavlja pester izbor vokalne jazzovske in popularne glasbe, ki se razteza od brazilske bossa nove, swinga, close harmony stila vse do funka, gospela in popa.
Zbor izvaja skladbe večinoma »a cappella« (t.j. petje brez instrumentalne podlage), občasno pa tudi s spremljavo vrhunskih jazz instrumentalistov. Njihov zadnji album »Africa« je bil v prvem tednu februarja 2010 po meritvi radia Val 202 in revije Stop najbolje prodajani CD album v Sloveniji, naslovna skladba pa je v živi izvedbi v letu 2009 poskrbela za izjemen mednarodni preboj skupine in je abso -lutni rekorder po gledanosti slovenskih videov na spletu. Skupina je marca 2010 zanjo prejela celo Viktorja za posebne medijske dosežke. ♦


Občina Dobrepolje in Turistično društvo Dobrepolje
vabita
v okviru praznovanja kulturnega praznika
na koncert glasbene skupine
PERPETUUm JAZZILE
Po razprodani dvorani vas ponovno vabimo na koncert glasbene skupine Perpetuum Jazzile v Jakličevem domu na Vidmu, in to kar dvakrat:
V sredo, 2. 2. 2011 in v četrtek, 3. 2. 2011, ob 20. uri.
Vstopnice v predprodaji si lahko zagotovite na telefonskih številkah 01/786 70 10 (Občina Dobrepolje), 01/786 71 40 (Knjižnica Dobrepolje), 041 962 823 (Turistična pisarna). Cena vstopnice je 17 EUR.
Koncert Godbe Dobrepolje
Dobrepoljski godbeniki ostajamo zvesti tradiciji. December smo ponovno zaključili s tremi božično-novoletnimi koncerti 19. decembra na Turjaku ter 26. in 28. decembra na Vidmu.
Špela Nose
Tekom koncerta smo se nenehno spomi njali pomembnih dogodkov naše godbe. Z dvema skladbama smo med drugim obujali spomine na tekmovanje sloven skih godb v 2. in 4. težavnostni stopnji - to tekmovanje smo organizirali in gosti -li prav dobrepoljski godbeniki, ponosni pa smo tudi na svoj nastop na tem tek movanju. Spomnili smo se tudi na gosto -vanje v Stuttgartu, s koračnico »Ponosni nase« pa smo se v mislih vrnili tudi malo dlje v prihodnost, in sicer dni osamosvo -jitve Slovenije. Kot se spodobi za božični koncert, ni manjkalo niti zimzelenih božičnih melodij ter prijetnega vzdušja, ki ga je svojim povezovanjem ustvaril tudi Igor Ahačevčič. V goste smo na prvi videmski koncert povabili vedno bolj prepoznavno domačo skupino Izvir, na drugega pa Velikolaško vokalno skupi no.
Veseli smo, da ste del tradicije tudi naši poslušalci, ki nas vsako leto znova počastite z odličnim obiskom koncertov. Zah valjujemo se vam za obisk in podporo, ki nam jo izkazujete ne le na koncertih, temveč tekom celega leta. ♦
Mestna knjižnica Grosuplje - Knjižnica Dobrepolje in Sekcija Razgledi Društva KOMA 750
pripravljata bogat potopisni večer o
IRANU - DEŽELI NASPROTIJ
Iran, poznan predvsem po terorizmu in jedrskih grožnjah, se obiskovalcu pokaže v povsem drugačni luči.
Dežela, ki ima popotniku pokazati še kaj več kot le ženske, zavite v črnino in bradate verske voditelje te znova in znova preseneti s svojo zgodovino, kulturo in neverjetnim gostoljubjem. Pot nas bo vodila vse od zgodovinskega Persepolisa, puščavskega Yazda in »zloglasnega« Esfahana. Predstavitev 11.000 km dolgega potovanja z motociklom in kamero v rokah nam bo v obliki filma in fotografij približal Gregor Klinc.
Lepo vabljeni v sredo, 16.2. ob 19. uri
v dvorano Jakličevega doma na Vidmu.
Vsekakkor očarljiDo potovanje- v Sarajevo
»In tako, kot ima vsaka doba obraze svobode, ima tudi mlade ljudi, ki znajo videti dlje - tudi kadar pogledajo v preteklost.«
Saša Strnad, Td Podgora, STHART foto: Julijan Kmet
Skupni svet najnovejših plodov festivala, novosarajevska književna srečanja, so vzpostavila za izhodišče nenavadno pri zorišče: balkansko postajo Krajčkov saloon, ki je od Sarajeva oddaljena skoraj 540km. Tudi mi smo del zgodovine, ki je pripadala eni ideji, enemu narodu, brats tvu in enakosti. Sledi so ostale; ... in ali hočemo ali nočemo, so nas tudi označile.
Združenje za kulturo Novo Sarajevo je spodbudilo številne kulturne aktivnosti, najbolj na področju književnega dialoga, kar odlikuje Sarajevo in Bosno. Združuje prehod Vzhoda in Zahoda v književno in duhovno zatočišče vseh, ki kot gesta, vredna pozornosti in podpore, vrača upa-
nje in vero v dobro, boljše in ljudsko mogoče, da smo na področju književno sti lahko zopet združeni; kjer jezik ni for mat, ampak vsebina.
Vizija narekuje združenje vseh slovan -skih držav v festival, saj je to zelo zanimiva in zapostavljena literatura, vendar ima povpraševanje po prevodih, ker je naš svet zapleten, v odnosih in pristopih posameznega naroda pa zelo nabit svet s čustvi.
Toda ti ljudje, ki so ta literarni svet ustvarili najprej v svoji glavi, so svojo domišljijo uresničili, realizirali. Če pa se po domišljiji sprehajaš samo zato, da realnosti ubežiš, ne ustvarjaš in ne živiš; sanjariš. Tvoje telo nekaj počne, v glavi pa tavaš po vesolju. Razen, če je ponos na slavno preteklost edina sila, ki omo goča prenašati otopelo sedanjost.
Večer so spontano oblikovali s pesmi -mi v slovenskem in bosanskem jeziku, ki so bile izbrane in predstavljene na festi valu: Dani Bedrač, Alenka Kveder, Silva Langenfus, Janko Rošelj, Saša Strnad, Andrej Debeljak, Alenka Zabukovec, Sil-vana Vidmar, Ivan Korponai in Tomaž Zabukovec, ki je pesem zapel. Prevode pesmi sta naredila Željo Perovič in Sena-da Smajić.
Retrospektivno razstavo fotografij smo predstavili na platnu prek LCD projektorja in računalnišega ekrana, avtorjev: Juli -
jana Kmeta, Ivana Korponaja in Saše Str nad s pomočjo Gregorja Grešaka in Petra Novaka. Glasbeno ozvezdje večera so oblikovali DJ Utti in Ratko Bobičanec s pomočjo Gašperja Letonja in Domna Vodičarja.
Za konec želim citirati stavek Arifa Ključanina, Nizozemska, ki je v uvodu zbornika za IV. Mednarodni Festival Knji -ževnih srečanj v Sarajevu zapisal: »Pono sen sem, da v času, ko smo vsi v blatu do grla, obstajajo še nekateri, ki vidijo zvezde.«
Ne pozabite:
Naše naslednje srečanje bo 12. marca na Gregorjevo. Spremljajte naše dogodke. Ne bo vam žal. Ne verjamete? Dovolite, da dokažemo. ♦
januar 2011
Kultura
15
Kulturno društvo Pekre Limbuš vas v sodelovanju z Dramsko skupino Scena vabi v soboto, 5.2.2011, ob 19:00 uri, v Jakličev dom na Videm na ogled kome -dije Politika, bolezen moja, delo Toneta Partljiča,
kateri nas bo tudi sam počastil s svojim obiskom. Prav je, da se odzovemo povabilu in se prepustimo igralcem, ki bodo poskrbeli za našo dobro voljo. Karte se bodo prodajale eno uro pred predstavo.
Kratka vsebina:
Slovenci danes velikokrat izgovarjamo besedo kriza v zvezi s politiko, z gospodarstvom, družino, vrednotami In čeprav je bila komedija »Politika, bolezen moja« napisana pred petnajstimi leti, se ji še kako prilega ta nesrečna »modna« beseda kriza . Upokojenski par, ki sanja, da bo v času po upokojitvi zaživel na novo, znova utrdil medsebojne odnose in povezal družino, že na skupnem slavnostnem prvem »upokojenskem« kosilu spozna, da ne bo šlo tako glad ko. Železničar Ivan Smuk ne more preboleti, da se nih-če ni poslovil, ko je odšel zadnjič iz službe, nihče rekel: »Delal si štirideset let, hvala!«
Nizka pokojnina in spremembe pokojninskega sistema ga ujezijo in začne pisati pisma bralcev. Njegovo ženo Ivano razočarata hčeri, mož, ki nori zaradi politike in začne pisati protestna pisma bralcev; zato si najde krog prijateljic med aktivnimi in upokojenimi učiteljicami in se vrže v intenzivno »tretje obdobje« . Zgodi se pra -va kriza medčloveških odnosov v družini. Mož postane iznenada kandidat za državni zbor, ona pa oboževalka vaditelja aerobike . Mlajša hči se pridruži skupnosti Hare Krišne, starejša ima sama doma svojega »politika« . Gospodinjska pomočnica pa za povrh zanosi in ne ve, s kom.
Od tod naprej se dogajanje zapleta in razpleta, se sprevrže v prepire in se na koncu ...
Se vidimo v soboto, 5. 2. 2011.
k
Oscar Wilde
a J oma
(poetično dramo) KD Dobrepolje, Dramska skupina SCENA
SALOMA še zadnjič v Jakličevem domu
Ste si že ogledati poetično dramo SALOMA? Če vam to ni uspelo, imate še eno priložnost
v soboto, 19. februarja 2010, ob 19.00.
Pridite in poglejte! Ne bo vam žal!
Vstopnice bodo na voljo eno uro pred predstavo.
Informacije in rezervacije:
Knjižnica Dobrepolje, tel: 01 786 71 40, e- pošta: sikvidem@gro.sik.si in Marija Kramžar, Kompolje, GSM: 041 816 776

r-
t
16
Iz krajevne organizacije RK
januar 2011
Hvala, ker imate odprte dlani
V decembru, ko vse hrepeni po sreči in miru, ste se občani ponovno večkrat izkazali. Pokazali ste svojo pripravljenost, da želite svoje veselje deliti tudi s tistimi, ki so v stiski.
Majda Škulj s članicami KO RK Dobrepolje v času akcije Drobtinica
Ivan Grandovec, ravnatelj
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem članicam Krajevne organizacije RK Dobrepolje, ki ste pod vodstvom gospe Metke Tegel pristopile k dobrodelni akciji Drobtinica. Majda in Karel Škulj, ki vodita delo trgovine TUŠ na Vidmu, sta omogočila potek dobrodelne akcije 30. decembra 2010. V štiriurni dopoldanski akciji se je ob skrinjici za prosto voljne prispevke menjavalo šest prosto voljk, ki so mimoidočim delile presene čenje z dobrimi in lepimi mislimi. Namesto drobtinice kruha pa so daro -valcem poklonile bonbonček. Ob koncu akcije so ugotovile, da ste mnogi občani imeli resnično odprte dlani. Dokazali ste, da znate dati del novoletnih dobrot tudi za kosila v šoli otrokom oziroma staršem, ki se znajdejo v težki finančni situaciji. V štirih urah se je zbralo kar 859,64 EUR.
Drobtinico ste članice KO RK Dobre polje organizirale že drugič. Ob tem naj povem, da imamo ta denar na poseb -nem kontu, namenjenem izključno za plačilo kosil učencem, kjer je v družini nastala težka finančna stiska. Res je, da
učencem, ki prihajajo iz družin, ki imajo manj kot 5 % povprečne plače v državi kosila plača država, vendar na srečo takšnih družin, kjer bi imeli mesečno prihodka le okoli 65 EUR bruto meseč no, trenutno v naši občini po statističnih podatkih ni. Ker poznam skrb staršev naših učencev, kako si prizadevajo, da otrok ne bi bil prikrajšan za najosnov
nejše potrebe kljub težkemu finančne mu stanju, se nam na prvi pogled zdi, da v šoli ni učenca, ki bi kdaj pa kdaj potreboval pomoč pri plačilu kosila.
Tudi zaradi tega smo večji del sredstev iz leta 2010, ki ste jih darovali pri Drob -tinici, prenesli v leto 2011. Mesečno stane kosilo za učence povprečno od 44 do 50 EUR. To pomeni, da ste občani v tej prednovoletni akciji zbrali za približno 19 mesečnih obrokov. Starše učencev, ki ste izgubili delo in ste brez finančnega nadomestila ter ste v težkem gmotnem položaju, pozivam, da obvestite psiho -loginjo ali pa vodstvo šole o nastali situaciji. V tem trenutku tudi po zaslugi prizadevnih članic RK ne bi smelo biti učenca v naši šoli, ki ne bi imel kosila zato, ker je njegova družina v stiski. Vem, da je lažje dajati kot prositi, vendar med nami je še vedno toliko solidarnosti, da si hočemo pomagati.
Zahvalil bi se rad tudi skavtom, ki so kljub obilici dela obiskali prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter jo obogatili s poslanico Luči miru iz Betle -hema.
Hkrati bi se rad zahvalil tudi našim učencem in dijakom, ki so med božič no novoletnimi počitnicami sodelovali v trikraljevski akciji. Kljub temu, da je že razsajala viroza, ste bili mnogi koledniki zelo požrtvovalni. Hvala tudi staršem, ki ste spodbujali svoje otroke h koledova nju, in vsem, ki ste dali denarni prispe vek. Ti prispevki gredo pogosto tudi za gradnjo šol v območjih, kjer so slovenski misijonarji. Iz revščine in lakote se bodo otroci rešili predvsem z izobrazbo. Ta sredstva pa se namenjajo tudi za zdravs tvene domove in zdravila v teh revnih pokrajinah. Starejša gospa, ki je prikle -njena na stanovanje, mi je po novem letu dejala: »Kako lepo je bilo videti kolednike, ki so šli po cesti. Še bolj pa sem se razveselila, ko sem slišala, da so tudi pri našem vhodu zaželeli mir in vse dobro v novem letu. Kako lepo so vzgo jeni.«
Hvala vsem, ki na kakršen koli način prinašate mir in trenutek olajšanja stiske ter upanje na lepšo prihodnost. ♦
januar 2011
Iz krajevne organizacije RK
17
(TXn IZ KORK DOBREPOLJE
Akcija »Drobtinica« več kot uspešna
V četrtek, 30.12.2010, smo uspešno izpeljali mednarodno akcijo »Drobtinica«.
Odvijala se je v trgovini »Tuš« na Vidmu od 8,00 do 12,00 ure. Šest prostovoljk se je menjavalo ob skri njici in mimoidočim delilo dobre in lepe misli, namesto kruhovih drobtinic pa bombone in jih povabile, da prispevajo v skrinjico RK.
Med 4 urno akcijo sta nas obiskala ravnatelj osnovne šole g. Ivan Grandovec in sekretarka Območnega združenja ga. Anica Smrekar.
Po zaključku akcije je denar preštela tri članska komisija in ne boste verjeli, zbralo se je kar 859,64 EUR. Zbrana sredstva so že nakazana na račun OŠ Dobrepolje za zagotavljanje toplega obroka šoloob -veznih otrok iz socialno šibkih družin.
Hvala vsem, ki ste darovali!
Lepo se zahvaljujemo trgovini »TUŠ« z Vidma, da so nam omogočili »Drobtinico« izvajati v njiho vi trgovini. Zahvala prostovoljkam za njihov čas in voljo, da so pomagale. Še posebna zahvala mladi prostovoljki Ariadna Štorman, ki je zbrala in pri pravila lepe misli, katere smo delili.
Istega dne sta nas obiskala tudi predsednik LIONS Kluba iz Trebnjega g. Rupert Gole in guverner omenjene dobrodelne organizacije gospod Anton Horvatič. Donirali so nam 74 prehrambnih paketov za poplavljene, katere smo razdelili v Stru gah, Dobrepolju in v Grosuplju.
Visokim predstavnikom LIONS Kluba smo v imenu prejemnikov te pomoči izrekli zahvalo. ♦
Darujte 0,5 % dohodnine
Območnemu združenju Rdečega križa Grosuplje
DONATOR LAHKO POSTANETE, NE DA BI SEGLI V ŽEP.
Izpolniti morate le obrazec ZAHTEVA ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJE, ki je na voljo na spletni strani Davčne uprave republike Slovenije http://www.durs.gov.si. Nanj morate vpisati svoj naslov in davčno številko ter našo davčno številko: 65838785. Obstaja pa še bolj enostaven način. Obrazce z že vpisano davčno številko Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje je mogoče dobiti tudi na sedežu OZRK Grosuplje, Taborska 6, Grosuplje, od koder bomo obrazec, ki ga boste podpisali, odnesli na Davčno upravo. Obrazce z vpisano davčno številko imajo tudi predsedniki Krajevnih organizacij Rdečega križa Grosuplje. Izpolnjen obrazec lahko tudi sami pošljete na naslov: DURS, Kolodvorska 4, 1290 Grosuplje. Za več informacij pokličite na tel. št. 01/7811 630 ali 051/380 351.
Z zbranimi sredstvi bomo pomagali ljudem, ki so v socialni stiski ali pa jih je prizadela kakšna nesreča.
Če boste zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije oddali do 31. decembra, jo bo davčna uprava upoštevala pri odmeri dohodnine za leto 2010.
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje
Razstava poprtnikov
' Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge je v sodelovanju z Občino Dobrepolje 10.12.2010 organiziralo razstavo poprtnikov. K sodelovanju smo povabile tudi gospodinje dobrepoljske in struške doline.
Tekst in foto: Lunder Nada
Kar nekaj se jih je odzvalo povabilu in spekle smo lepe poprtnike. Prav vsak je bil poseben in unikaten. Nekatere so pekle po ljudskem izročilu, druge po vzorcu svojih mam in starih mam. Ob štirih, ko se je zbrala ocenjevalna komi -sija, je bilo že vse pripravljeno. Osemind -vajset poprtnikov je čakalo na oceno
komisije, ki so jo sestavljale predsednica ocenjevalne komisije Milka Mele Petrič, Jasmina Mersel, Marta Šuštar in Anja Drobnič. Komisija je odločila, da prejme šest gospodinj bronasto, devet srebrno in deset zlato priznanje. Priznanja sta na proslavi ob občinskem prazniku podelila gospod Janez Pavlin in gospa Pavla Hoče -var.
Ob otvoritvi razstave je spregovoril
gospod župan ter pohvalil naše prizade vanje in delo. Gospa Milka Mele Petrič je predstavila zgodovino poprtnikov, pred sednica DPŽ je prebrala recitacijo, dogo dek pa nam je s citrami popestrila Vero nika Zajc.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim, ki ste prispevali k temu, da je razstava uspela. ♦
Prireditev ob dnevu samostojnosti v Kompoljah
Podružnična šola in vrtec v Kompoljah je pripravila prireditev ob dnevu državnosti. Program smo izvedli 22. decembra v polni dvorani Gasilskega doma.
Petra Andoljšek Žagar, vodja PŠ Kompolje
Učenci in otroci iz vrtca so se predstavili v pestrem programu. Učenci prvega razreda so pripravili dramsko igrico z naslovom Zajčkova hišica. Otroci iz skupine Medvedki so se predstavili s pesmico o snežinki in snežaku. Učenci prvega, drugega in tretjega razreda so veselo zaplesali. Program pa je popestril tudi šolski pevski zbor. Učenci 4. in 5. razreda so zaigrali dramsko igrico u naslovom Zdravilo za Božička. Izrečena so bila voščila tako za krajane kot za našo domovino, ki je praznovala dan samo -stojnosti. Imejmo radi svojo domovino, saj je naša in edina. Skrbimo za to kar imamo, vodi pa naj nas ljubezen do sebe in drugih.
Prireditev je s svojim nagovorom počastil tudi župan Janez Pavlin. ♦
januar 2011
Iz šole
19
Tudi na Podružnični šoli v Strugah proslavili
konec leta ter Dan samostojnosti in enotnosti
Mojca Pugelj
Po uvodni pesmi je vse prisotne pozdravila Mojca Pugelj, vodja PŠ Struge. V svo -jem govoru se je obiskovalcem zahvalila za obisk in jim voščila lepe praznike.
Proslave v Strugah se je udeležil tudi župan, Janez Pavlin, ki je v nekaj besedah poudaril, da ga na šolo v Strugah vežejo lepi spomini. Vesel je, da se skupaj s šolo kraj razvija in živi. Spomnil pa se je tudi na dan samostojnosti in enotnosti, v spo -min na razglasitev rezultatov plebiscita pred 20 leti. Tako rekoč soglasna odločitev volivcev za samostojno državo je politi kom omogočila pospešene priprave na
razglasitev samostojnosti pol leta kasneje. Župan je še dodal, da smo s plebiscitom postali gospodar svoje usode.
Po obeh govorih pa sta zadonela pesem in ples, lica otrok in obiskovalcev pa je razjasnil smeh. Nastopili so najmlajši učenci šole, učenci 2. in 3. razreda, na harmoniko pa sem jih spremljala jaz. Pod mentorstvom Karmen Perko so se pred stavili s spletom Ljudskih pesmi. Sledil je nastop učencev 4. in 5. razreda, ki so se s plesom in petjem že odpravili na morje^ Sledil je nastop Moškega pevskega zbora iz Strug, ter dramskega krožka, ki se je predstavil z dvema igricama. Ker pa je minevalo natanko 20 let, ko smo Slo
venci stopili skupaj in rekli svoj DA svo bodi in samostojnosti, je bilo seveda prav, da so se spomnili tudi našega državnega praznika, dneva samostojnosti. S Prešer novo Zdravljico sta ga počastila učenca Blaž Pugelj in Luka Novak. Na odru pa smo mehove raztezovali Robi Pugelj ter jaz in Tine Pugelj. Zvok naših harmonik je zvenel tako udarno in smelo kot je nekoč donela ena želja, eno upanje^
Na koncu pa največje presenečenje -prišel je čisto pravi Božiček, ki je vse otro -ke, ki so bili pridni, obdaril. Dobili so tor be, dežnike, šolske potrebščine, majice, nogavice, sladkarije^in tako je bil praznični večer popoln. ♦
Obisk varovancev doma sv. Terezije
V petek, 7. 1. 2011, smo učenci in učitelji PŠ Struge obiskali varovance doma sv. Terezije. Pripravili smo jim krajši program ter jih presenetili s skromnimi darilci. Bili so nas zelo veseli, saj smo jim popestrili dan in prinesli nekaj mladostne moči.
Mojca Pugelj, vodja PŠ Struge
Ko sem jim v uvodnem pozdravu zažele la nekaj dobrih misli in želja, se je mar sikomu orosilo oko. To me je zelo ganilo in spoznala sem, kako minljivo je človeš ko življenje. Zavedati se moramo, da je življenjska pot vsakega posameznika različna. V otroštvu in mladosti skorajda ni ovinkov, v starosti pa se začnejo razni
vzponi in padci, razni ostri in manj ostri ovinki. Nekatere zvozimo sami, nekatere s pomočjo sorodnikov, zdravnikov, nekaterih pa se na žalost ne da. Mnogi starej ši ljudje so nam lahko za zgled, k njim se lahko obrnemo po nasvet, so polni izku šenj. V mladosti so nam oni dajali veliko, v starosti pa jim moramo mi vračati.
S strani varovancev smo prejeli poh -vale, všeč jim je bilo, da so v programu
sodelovali skoraj vsi učenci, da nismo pozabili tudi na tiste, ki so priklenjeni na postelje, saj so jih naši učenci z darilci obiskali po sobah.
Tudi prihodnje leto jih bomo obiskali, saj se nam zdi medsebojno sodelovanje med generacijami zelo pomembno.
Iskrena hvala gospodu kaplanu z Vid ma, ki nam je s svojo harmoniko poma gal pri izvedbi ljudskega spleta. ♦
januar 2011
Iz zavoda sv. Terezije
21
Ček v vrednosti 4.000 evrov domu starejših v Dobrepolju
Konec januarja so stanujoči v Zavodu Svete Terezije v Dobrepolju dobili prav poseben obisk. Obiskali so jih klovni zdravniki Rdeči noski, predstavniki Nove Ljubljanske banke in župan občine Dobrepolje Janez Pavlin.
Tekst in foto: Urška Smerkolj
Za vse tiste, ki morda še ne veste, kdo sploh so »Rdeči noski« ^ so humanitarna, nevladna in nepridobitna organizaci ja posebno izšolanih klovnov, ki predvsem hudo bolnim otrokom krajšajo čas, ki ga morajo preživeti v bolniški postelji. Tola žijo jih s humorjem in razumevanjem, prinašajo radost, pomagajo premagovati strah, podarjajo naklonjenost in vračajo voljo do življenja. Poslanstvo Rdečih noskov ni samo redno obiskovanje obo lelih otrok v slovenskih bolnišnicah, ampak tudi vseh obolelih v rehabilitacij skih centrih in domovih za starejše občane.
Direktorici Zavoda Klavdiji Možina so svečano predali ček v vrednosti 4 tisoč evrov. Direktorica je ob prejetju poudari la dobrodelnost, hkrati pa izrazila zado voljstvo, da so stanovalce doma v sklopu akcije obiskali Rdeči noski, ki so tokrat prvič nastopali za starejšo publiko. Takoj po predaji čeka je Tamara Železnik Kuhek, predstavnica NLB - podružnice Moste povedala: »Zavod Svete Terezije smo zbrali zato, ker je v lanskem septembru doži vel poplavo. In ker smo se na NLB odlo čili, da bomo v letošnjem letu donirali dvanajstim domovom po Sloveniji, smo
videli prioriteto prav v tem.« Nadvse zadovoljen pa je bil tudi župan občine Dobrepolje, Janez Pavlin. Zahvalil se je vsem za pomoč in ob tem še enkrat pou daril, da še obstajajo ljudje, ki imajo veli -ko srce.
»Skrb in ljubezen sežeta do zvezd« je sporočilo letošnje akcije NLB, v kateri
bodo člani omenjene banke in njihove skupine skupaj darovali 52. 000 evrov. Tudi letos so se namreč odpovedali poši -ljanju klasičnih novoletnih voščilnic in obdaritvi poslovnih partnerjev, na ta način pa bodo prispevali k izboljšanju kakovosti bivanja v dvanajstih domovih za starejše po vsej Sloveniji. ♦
Zavod sv. Terezije
Videm 33a, 1312 Videm-Dobrepolje
OBVESTILO
V	pritličju Zavoda sv. Terezije se nahaja bar. Opremljen je z vso opremo, tehnično brezhiben, z vso dokumentacijo, ki je potrebna za takojšnje obratovanje. Ima svoje sanitarije ter pokrito teraso na
kateri je možna postrežba skozi vse leto. Nahaja se v prijetnem in mirnem ambientu, ki daje občutek topline in domačnosti.
V	mesecu februarju 2011 ponovno izbiramo ponudbe za najem bara.
Vse zainteresirane ponudnike prosimo, da nam svoje ponudbe pošljejo najkasneje do 20. februarja 2011, na naš naslov:
Zavod sv. Terezije Ga. Brigita Novak
Videm 33a, 1312 Videm- Dobrepolje Tel.: 01/ 781 23 05
Prostovoljstvo
Klavdija Možina
Zjutraj vstanete ob šesti uri zjutraj. Zunaj je še tema. Slišite, kako po hiši hodi sin in njegova žena. Odpravljata se v službo. Odpravljata se v Ljubljano, vrnila pa se bosta okoli pete ure popoldne. Če ne bo kake nesreče ali kolone na cesti. Vnuk še leži, on gre kasneje od doma. Tudi on odhaja v Ljubljano, na fakulteto.
Vi pa ste že budni, a še malo poležite, saj veste, da boste ob tem času le v napo -to pred kopalnico. Imate čas, saj ste v penziji. V tem letnem času pa tudi ni nekega pomembnega dela zunaj hiše za postoriti.
Ob sedmi uri le vstanete. Dovolj je bilo, ne morete se več premetavati v postelji. Celo življenje je bilo potrebno zgodaj vstati, odpraviti živino in druge živali. Potem je bilo potrebno skuhati kosilo. Okoli poldneva so vsi prišli na kosilo, nato so se vrnili po svojih opra vilih na kmetiji.
Danes kmetije ni več. Le še novi del hiše. Stari del je zapuščen, v njem kra ljujejo pajki. Živine nimate več, saj ni časa za to. Vsaj mladi nimajo več časa. Ves dan so po šolah in službah, ko pa pridejo domov, so druge prednosti.
Danes so mladi izobraženi. Toliko stvari znajo, vedo. Neverjetno. Saj ni čudno, da jim šole in službe poberejo ves čas. Sploh pa je vse tako drago in je res potrebno imeti čim boljšo izobrazbo ter nato službo. Plače danes so precej majhne glede na bistven dvig stroškov po nastopu evra kot denarne valute.
Kakorkoli, skuhali boste kosilo. A ga morate v dveh delih. Najprej enkrat zase, ker ne boste zdržali ves dan brez kosila. Okoli dveh pride vnuk domov in bo lačen. Popoldne pa bosta kosila še sin in njegova žena.
Kaj boste pa vi počeli ves dan? Aha, enkrat čez dopoldne me bo najbrž obi skala soseda Mici. Malce lažje hodi kot jaz, pa ker je ravno tako ves dan sama, me obišče, če se le da. Malo se zamoti mo in dan hitreje mine.
Če sklepam po svojih izkušnjah in po tem, kolikor opažam življenja ljudi, mislim, da je približno taka slika starostnika v naši regiji. Seveda, če upoštevamo, da le ta še vedno živi v isti hiši ali stanovanju z družino svojih otrok ter da nima večjih zdravstvenih težav. Slika ni
črna, nasprotno. Po mojem mnenju je zelo pozitivna. Tri generacije družine živijo skupaj, vsak prispeva svoj delež k skupnemu življenju, v okviru svojih zmožnosti.
Pozabimo malce na to, da v opisanem primeru vnuk več let, kot je bilo običaj -no pred 20 leti, živi popolnoma brezskrbno in se lahko popolnoma posveti študiju. Pozabimo tudi za trenutek, da otroci ves dan pravzaprav preživijo v službi in se malo bolj lahko posvetijo družini le za vikende.
Ostanimo pa pri stari mami, ki je ves dan sama, malce »poštima« po hiši, sku -ha kosilo za vse. Kljub temu, da je ves dan več ali manj sama in da so njene zmožnosti zmanjšane zaradi vrste težav, ki običajno spremljajo starostnike, je vesela in zadovoljna. Živi v domačem krogu in še vedno prispeva pomemben del k skupnemu življenju. V njenih letih je mnogo oseb, ki tega ne zmorejo več. Nekateri so nastanjeni v domu za starej -še, saj ni varno zanje, da bi doma ostajali sami ves dan. Otroci se zanje bojijo.
Slej ko prej bomo v taki ali podobni situaciji vsi malo mlajši in še malce mlaj -ši. To je neizbežno, seveda, če nam bo tako dano. In zato je zdaj pomembno to obdobje primerno razumeti, prispevati k izboljšanju teh pogojev ter si s tem zagotoviti starost, kot bi jo želeli sami.
V Sloveniji je precej domov za starej -še. Kako sistem znotraj take inštitucije deluje, je podobno, vseeno pa ne čisto enako. Sploh v zadnjih letih se že na podlagi vrste vladnih dokumentov veli -ko razpravlja o tem, da je področje vars -tva starejših, ki sodi v socialno varnost, potrebno izboljšati, »humanizirati«, prilagoditi potrebam posameznika. V mno -gih domovih se zato pripravljajo in zače -njajo programi oziroma oblika dela, usmerjena v omenjeno smer. Vendar to ni lahko, sploh pa ni to kratkotrajen pro -ces, ampak tudi desetletno obdobje.
Predstavljajte si, da bi bili domovi za starejše nameščeni v različne regije po Sloveniji. Vendar bi za manjše število lju -di nudili 24 - urno nastanitev. Za vse ostale s tiste regije bi bil dom le ena baza. Baza, od koder bi zaposleni hodili v domove ali v hiše, kjer bi bivalo večje število starejših, ki bi si delali družbo in si med seboj pomagali. Tisti starostniki,
ki bi zmogli, bi dnevno prihajali v take baze, kjer bi se srečevali z drugimi sta rejšimi ter mlajšimi prostovoljci na skupnih interesnih področjih. Morda bi dopoldne najprej skupaj popili kavico ali čaj, ob vodenju terapevta bi se malce razgibali, telovadili, potem bi gospe vze le v roke pletilke in med ustvarjanjem malce prepevale. Večja skupina ljudi bi se lotilo priprave časopisa. Podobnega, kot je zdaj Vrtnica sv. Terezije. Pomagali bi jim trije prostovoljci, otroci iz zadnje -ga razreda lokalne osnovne šole. Poleg pa bi bila tudi predstavnica kulturnega društva in s svojim strokovnim znanjem pomagala pri kreiranju.
Mladi bi se naučili, da lahko starejšim pomagajo osvajati, danes nujno potreb no, znanje uporabe računalnika, spleta, hkrati pa bi ugotavljali in se učili od njih modrosti, do katerih lahko pride človek le po dolgoletnih izkušnjah. Prostovolj no delo kot tako, sploh v teh časih, je močno zaželeno na vseh mogočih področjih. Ravno tako je sociala področ -je, kjer je to še posebej poudarjeno. Ne le iz potrebe po dodatni pomoči, pred vsem zaradi same narave področja. Ljudje, ki v okviru socialne pomoči potrebujejo pomoč, imajo pogosto težave, katere lahko bistveno omili prisotnost prostovoljstva. Ta je lahko na pri mer tehnične narave, kot omenjeno zgoraj pri glasilu, moralna podpora in druženje kot pomoč pred izolacijo ose be, spremstvo pri osebah, ki ne zmorejo samostojno na neko pot, aktivnost, pre gled. Skratka, potreb je več, kot bi se dalo na kratko razložiti.
Prostovoljstvo v mestih sicer bolj živi, najbrž tudi zaradi tega, ker je več ljudi na manjši površini. Ni pa to noben raz log, da ne bi moglo delovati na periferi -ji, oziroma na podeželju.
V Zavodu sv. Terezije si prav tako pri -zadevamo pridobiti prostovoljce, tako za družabništvo, občasna spremstva, pogo -vor s stanovalci, pomoč na recepciji^ Res je, da smo še mladi kot zavod, vsee -no pa si želimo čim več mladih, mlajših in starejših iz neposredne okolice, saj smo mnenja, da bo to dolgoročno bis tveno vplivalo na kvaliteto skrbi za sta rejše. In ne pozabimo, da je to pot, po kateri bomo šli vsi. ♦
Utrinki iz 2. novoletnega pohoda na Šentrumar
Slavko Pajntar - Pinki
Ob 10h zjutraj, 2. 1. 2011, se nas je kakšnih 40 pohodnikov zbralo pred gasilnim domom v Hočevju. Pohod sta vodila Drago Grm in Milan Globokar, odpravili pa smo se mimo Cerkve po Pinkijevi poti in nadaljevali po Milanovi poti. V prijetni zimski idili smo
bili v 45 minutah zmerne hoje pri domu na Šentrumarju, kjer pa nas je že čakalo kar nekaj pohodnikov, ki so se na pot odpravili iz drugih smeri (Krka, Zagorica). Med potjo smo si dobro ogledali tudi zanimive smero kaze, ki pomagajo, da se tudi novinci ne izgubijo po poti.
V domu smo se okrepčali s Pinkije -
vimi dobrotami, čajem in kuhanim vinom ter pokramljali v prijetni druž bi. Pohodniki so še kar prihajali in na koncu se nas je zbralo več kot 70.
Pohvaliti pa se moramo tudi z med -narodno udeležbo, saj sta se pohodni -kom pridružila tudi Marino in Vesna iz prijateljskega gobarskega društva Boletus iz Umaga. ♦
17. tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh
Člani Turističnega društva Podgora in Planinskega društva Dobrepolje so v soboto pripravili srečanje krajanov. Kot že veleva tradicija, so se odpravili na pohod z baklami. Tudi letos iz večih koncev, z vodiči pa iz Podgore pred cerkvijo Sv. Miklavža, vse do koče na Kamen vrhu.
Andrej Strnad, TD Podgora
Prijetno druženje ob pomembnem prazniku na predvečer samostojnosti in neodvisnosti naše države, tako kot so včasih gazili v kolonah in v snežnem mrazu ter burji in verjeli v moč osamos -vojitve. Bodimo ponosni, da živimo v taki državi!
Lanska novost pohoda je ta, da smo ga prilagodili za dve ciljni skupini in ga razdelili na dva sklopa:
•	dnevni pohod s pričetkom ob 13uri, ki je prilagojen za otroke in družine ter vse tiste, ki si želite pohod dožive ti tudi malce drugače;
•	nočni pohod z baklami s pričetkom ob 18ih.
Oba pohoda sta vodena z vodiči in sta na srečo ter v veselje potekala brez težav in poškodb.
Projekt Pohod z baklami na Kamen vrh smo si zastavili tako, da bomo v pri -hodnje s Planinskim društvom Dobrepo -lje pohodne trase dodatno označili in pohoda vsebinsko nadgradili. Kaj vse bomo storili, boste lahko preverili, ko se boste pohoda udeležili v letošnjem letu.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi 17. Pohoda z baklami na Kamen vrh.
Za konec pa bi dal v razmislek vsem, ki organizirate prireditve: imel sem priložnost, da sem pred izdajo koledarja
prireditev lahko prebral vse prireditve, ki so del predvidenega plana društva v letošnjem letu, in bil presenečen nad izbiro imen podobnih pohodov.
Nimam nič proti, če je zimsko pohod -ništvo aktualno; imam pa zadržke pri strinjanju izbire naslovov za podobne pohode v naši občini.
Berem, da je preprosto lažje vzeti ide jo, že znani naslov in samo dodati drugo lokacijo. Nekateri so si to drznili storiti celo na naš tradicionalen dan Pohod z baklami. Brez zamere avtorjem omenje -nega, vendar menim, da slovenski jezik, zgodovina, koledarsko leto in navsezad nje domišljija omogočajo veliko več kot samo »copy paste ali po naše kopira nje«. ♦
Mladinsko društvo Dobrepolje
PRedHOVOLETH! PLES AN/MATORjeV
Ker je najpomembnejša vrednota anima-torjev skupno druženje, smo se letos odločili, da se tudi od starega leta poslo -vimo skupaj. Petra in Nastja sta 29. 12. 2010 pripravili prednovoletni ples, na katerem smo imeli tudi delavnice, kjer smo lahko izdelali voščilnico in okrasil
svečko, to pa nato podaril enemu od so animatorjev. Da je bil večer po vrhu tudi sladek, smo iz menija lahko zbrali kapučino (s smetano), kakav (s smetano) ali čaj. Večera se je udeležilo okrog 30 oseb, ki so odšle domov z nasmehi in navdušenjem ob dogodku.
POHOVHA PRENOVA KLUBA
Na pismo, ki smo ga prejšnji mesec objavili kot vabilo na našo čistilno akcijo, se je odzvalo 15 zeeelo pridnih parov rok, pa tudi nekaj 'firbcev', in tako nam je 27. 12. 2010 s skupnimi močmi uspelo postaviti klub na noge. Dekleti sta teme ljito počistili kuhinjo in toaleto, fantje pa so poprijeli za vedra, metle, cunje in počistili po tleh, sestavili DJ - oder, okrasili plesišče, zašili zofe^ V času kosila so nas pričakale pice. Dan sploh ni bil tako zelo naporen, saj so veliko večino reči (predvsem kuhinjskih sredstev) pospra vile kar naše obiskovalke miške, ki so čistilno akcijo očitno organizirale že pred nami. © Tudi s temi smo se sedaj dogo -vorili o prekinitvi uporabe naših prosto rov. Najbolj pridne še vedno čaka obljub -ljena nagrada in sicer MDD majice, ki jih dobite pri Ambrožu!
Vsem udeleženim se najlepše zahva ljujemo za voljo in pomoč!
Pripravila: Nastja Pugelj
PRAZNUJMO Z ZiLNtHOM & SMOOTHti PARTY
Minilo je že 5 let, odkar uspešno deluje naša spletna stran www. zelnik.net, zato smo to morali primerno proslaviti! Dogodek se je zgodil 15. 1. 2011 po občnem zboru Mladinskega druš tva. Da je bilo vzdušje še bolj zabavno, smo v našem »kuhinj skem baru« pripravljali smoo-thy-je (ti. goste sokove). Naredi -li smo jih okrog 50 in od teh so pošli čisto vsi, torej v dobroto le teh ne dvomimo, kar nam je dalo zagon za še kakšen tak večer.
Nastja Pugelj
Za nami je dokaj uspešno leto, pred nami pa so novi izzivi. In že je tu prvi projekt. Organizirali bomo računalniško delavnico, tokrat z naslovom: »Program ski jezik PHP in programiranje v Joomli.« Delavnica bo nekako nadaljevanje lanske delavnice »Izdelava spletnih strani«, za letošnjo delavnico pa bo potrebno neko -liko več računalniškega predznanja.
Delavnica bo potekala 4 ure, in sicer s pričetkom v soboto, 12. 2. 2011, ob štirih popoldne v MC Sion na Vidmu. Na delavnici bomo postavili testno okolje, naloži li Joomlo, se spoznali z osnovami jezika
PHP in arhitekturo Joomle CMS - Siste ma, se naučili uporabljati vire, in posku sili sprogramirati en vključek za Joomlo. Predpogoj za udeležbo je vsaj bežno poznavanje kakšnega programskega jezika in delovanja spletnih strani. Zaželeno je tudi, da prinesete svoj računalnik. Na delavnico se je potrebno prijaviti, ker je število mest omejeno. Za prijavo pošljite e -pošto na naslov ekipa@zelnik.net. Za udeležbo bomo pobrali prispevek po 15 evrov.
Saj veste, več glav več ve. Zato vas vabi -mo, če zveste kaj zanimivega in bi to radi objavili na Zelniku, to tudi storite. To lahko naredite tako, da pošljete vsebino za objavo na ekipa@zelnik.net, lahko pa se tudi registrirate in vsebino objavite sami.
Tomaž Šuštar
Več glav več vel
delavnica
Pr0gramski jezik PHP in
Pr0gram1ranje v Joomli
MC S10n na Vidmu S0b0ta, 12. 2. 2011, ob 16.00
Prijave in informacije
na ekipa@zelnik.net www.zelnik.net
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Odraščanje maminega sinka Binka
Poznam nekega Binkeca iz kraja, kjer sem preživel svoje otroštvo, ki je bil rojen na binkoštno nedeljo. To je edini binkošti, ko njegova mama ni mogla za ta praznik k sveti maši. Binkec je imel poleg vseh prijateljev enega nekako bolj osebnega prijatelja, ki mu je bilo ime Problem, pisal pa se je Vsakdanji, ter prijateljico, ki ji je bilo ime Težava, pisala pa se je Življenj ska. Prijatelj Problem se je z Binkecom družil vsak dan, Težava pa le občasno, a si je srečanja z njo veliko bolj zapomnil. Poglejmo, kako se je vse skupaj začelo: nekega dne je Binkec zaspal in ni šel v šolo. Ko se je zbudil, pogledal na uro in dojel, da bo zamudil šolo, je nenadoma začutil, da mu je nekdo potrkal zadaj po glavi. Ves začuden je vprašal: "Kdo pa si, ki tako neprijetno trkaš po moji lobanji?" "Jaz sem tvoj novi prijatelj, ime mi je Problem, sem zelo zvest in te bom spremljal celo življenje." Binkec je takoj začutil, da bo ta novi prijatelj nekdo, s katerim se bo moral preveč ukvarjati, zato se je odlo -čil, da ga nemudoma predstavi svoji mamici, ki mu je že od malega ustregla pri vsaki želji. Da bi zadovoljila Binkeco -vega prijatelja Problema, je napisala laž no opravičilo, češ da je bolan in Problem je za nekaj časa izginil iz hiše družine malega Binkeca. A kmalu se je spet poja vil, ko je Binkec razbil sosedovo okno, uničil kolo, ki si ga je sposodil od sošolca, pokvaril hišni računalnik in še bi lahko naštevali. In scenarij, ki je sledil, je bil vedno isti. Takoj, ko je Binkecu Problem potrkal po glavi, je stekel k mamici in ji naročil, naj zadevo uredi. Dandanes reče mo takemu odnosu staršev do svojih otrok s strokovnim besedami postrežba od glave do riti. Poseben primer druženja s Problemom je bil, ko je Binkec dobil vročino. Takoj se je seveda spet potožil mamici, ki je v strahu za zdravje Binkeca le tega oblekla in ga takoj peljala k zdravniku. Čeprav je Binkec že znal govoriti, pisati in računati, so morali do zdravnika vsi: Binkec, njegova mamica in prijatelj Problem. Ponavadi je zdravnik napisal zdravila in kmalu so bili spet vsi zadovolj -ni, Problem pa odslovljen. Nekega dne, ko sta Binkec in mamica čakala na pre gled pri zdravniku, sta v čakalnici srečala
sošolca Mankota, ki je k zdravniku prišel kar sam. Mamica se ni mogla zadržati, da ne bi rekla: "Ja kakšno mamico pa imaš, da moraš sam k zdravniku!" pa ji Manko zabrusi: "Še rajši grem sam. Saj imam jezik, bom že znal povedati, kaj mi je." A mamica se ni dala kar tako: "Kdo ti bo pa napisal opravičilo za šolo?" "Ga ne potre -bujem; zjutraj sem namreč kar sam pokli -cal učiteljico in ji povedal, da sem zbolel. Rekla mi je, da opravičila ne potrebuje, ker mi verjame, saj je sicer ne bi sam poklical." Binkec je ves pogovor poslušal z izredno pozornostjo in razmišljanjem... "Kaj?" si je mislil sam pri sebi... "Manko vse stvari s prijateljem Problemom rešu -je sam. Manko ne steče k mamici, ko mu Problem trka po glavi, ampak ga pogleda v oči, naredi načrt za rešitev in nadležne -ga prijatelja odpravi s svojimi dejanji sam, brez mamice, brez očija, brez tetice in botrce... Budala Manko, meni je veliko lažje." In živel je v svojem in mamičinem prepričanju še naprej.
Leta so minevala, življenje je prinašalo čedalje več tegob in srečevanja in trkanja po glavi s strani prijatelja Problema so bila vedno bolj pogosta. Sčasoma se
Pokažimo zobe in odločnost vsakda njim problemom, odpravljajmo nez -drave življenjske navade in sprejmimo telesno aktivnost kot del našega vsakdana.
je dogajalo tudi to, da je Binkec bodisi mamici zamolčal, da je Problem spet na obisku, ali pa se je zgodilo, da mamica zahtevam Problema ni mogla ustreči, saj ni imela časa. In takrat se je le ta razpasel, trkal in vrtal je po glavi našega Binkeca tako močno, da je priklical njegovo novo prijateljico z imenom Življenjska Težava. To je bila nadvse nadležna gospa z debe lo zadnjico, ki ni samo trkala po Binko tovi glavi, ampak je vsakič, ko je pomislil na njo, dobil občutek, da mu gospa sedi na ramenih in ga zabija v tla. Tudi mami -ca je ni mogla odpraviti kar tako, saj za kaj takega zaradi svoje starosti in izčrpa nosti tega ni bila več zmožna. In Binkec je bil v tistem trenutku postavljen pred dejstvo: pogosti obiski Problema Vsakdanjega, ki so se pojavljali zaradi prekomernega kajenja, so priklicali na obisk gospo Težavo Življenjsko tistega dne, ko je Bin -kec zjutraj izkašljal krvavo sluz. A Težave se ne da kar odsloviti, ampak jo je treba odpraviti na daljši rok. Tega pa Binkec ni bil zmožen. Poskušal je na razne načine; med drugim tudi tako, da je za več dni odpotoval v daljne kraje, misleč, da bo Težavo pustil doma; a glej ga zlomka: čim je kamorkoli prišel, je takoj spet začutil vso težo gospe Težave na svojih ramenih; Življenjska Težava je šla za njim... Vsi poskusi so bili torej zaman, Binkec se je zato začel nagibati k obupu. A preden je stopil na pot pogube, se je spomnil na svojega sošolca Mankota. Poklical ga je in ga prosil za pogovor, saj je v letih, ko se nista videvala, Manko postal uspešen družinski terapevt, vedno pripravljen na pogovor in pomoč. Natančno mu je opi sal vse, kar se mu dogaja in Manko ga je pozorno poslušal. Odgovor in primerno rešitev za Binkeca je našel takoj, saj je opisane težave poznal tako iz svojega življenja, kakor tudi iz poklicne prakse. Tako mu je svetoval:
"Tvoje življenje ni zaznamovano z nekim prekletstvom, ki bi ti prinašalo psi -hične bolečine. Tvoje življenje je podob -no življenju večine, razlika je morda v tem, da je bilo v otroštvu preveč lagodno in se ti je z odraščanjem v zavesti ustvar jala norma, ki ti je dajala lažno zahtevo, da mora v življenju vse teči gladko in da morajo eventuelne ovire, ki ti stopijo kadarkoli na pot, reševati ljudje iz tvoje okolice. Zapomni si: Prijatelj Problem preži nate in na vsakega izmed nas ves čas in povsod ter čaka, da mu obrnemo hrbet. Takrat nam neslišno pride za hrbet in potrka po glavi. Vseeno mu je, če ga predamo komu drugemu, da zadosti nje govim zahtevam; naslednjič bo sigurno spet potrkal po naši glavi in ne po glavi tistega, ki nas je rešil pred njim prejšnji krat. Raje se obrnimo proti njemu, mu
januar 2011
Iz društev
27
poglejmo v oči in povejmo: pojdi drugam, ne boš trkal po moji lobanji. To sto rimo s tem, da ga odpravimo sami. Še več; sčasoma bomo prisotnost Problema začutili že tudi, ko bo prežal na nas še od daleč. Takoj ga tudi na daleč odpravimo, še preden bo uspel potrkati po naši glavi. Če pa se slučajno zgodi, da se nam na ramena usede gospa Težava, jo takoj vrzi-mo s hrbta s tako močjo, da se polomi, ko pade na tla. Seveda vse to ni enostav no, še posebej za gospo Življenjsko Teža vo ponavadi že potrebujemo pomoč bliž -njega. Se pa splača začeti čim prej, četu -di nismo več rosno mladi. To velja tudi za naše zdravje. Tam je prijatelj Problem najbolj uspešen, saj je v času polpretekle
zgodovine v ljudeh zgradil prepričanje, da morajo v času, ko zbolijo, pred Prob -lemom poklekniti in ga pripeljati, ne da bi se z njim spopadli, direktno do zdravnika, ga predati zdravniku v reševanje, sami pa storiti nič, pa tega malo. Če jim zdravnik svetuje, kako bi se lahko v prihodnje obiskom prijatelja Problema izognili, tega ne samo, da ne jemljejo resno, še več: mislijo, da jim noče pred pisati "najboljših" zdravil in so celo užaljeni. Zato se z zanemarjanjem prepreče -vanja obiskov prijatelja Problema bole -zenski znaki kljub jemanju raznih tablet kopičijo do take mere, da pride na obisk gospa Življenjska Težava, ki jo nekateri kličejo tudi gospa Zdravstvena Težava. In
ta gospa je na obisku pri tebi, Binko, gle de na to, da pljuvaš kri in ker srečanj s Problemom in Težavo nikoli nisi reševal sam. Tudi zdaj Zdravstvene Težave ne boš mogel odpraviti sam. Zato v tem trenut ku moraš do zdravnika, v bodoče pa le poslušaj moje in njegove nasvete. Moji so tisti, ki sem ti jih že povedal: ne potiskaj glave v pesek, ko ti problem potrka na vrata; reši ga takoj, v bodoče pa ga skušaj začutiti in odgnati že takrat, ko se ti šele približuje. Zdravnikovi pa so tisti v zvezi z zdravim življenjskim slogom, ki prav tako že vnaprej odganja Problem, gospe Zdravstveni Težavi pa sploh ne pusti zra ven, približala se bo lahko šele v pozni starosti."
IZ
»MSI

niiF
Ne bodi sam, pridruži se nam
Kako ste preživeli najdaljšo noč? Vam bo silvestrska noč ostala v lepem spominu? Se vam je zgodilo kaj nepozabnega? Že kar slišim odgovor: »Noč kot vsaka noč, nasled -nji dan, kot vsak navaden dan«. Pa še res je! Tudi pri meni ni bilo nič drugače. Naj vam priznam le to, da mi je na Silvestrovo manjkala vaša družba.
Zdaj pa samo »ŠTART«, in veselo naprej. Za letošnje leto že načrtuje -mo; zabave, izlete. Tudi piknik bo! Pa srečanje naših »najmlajših« v mesecu maju. Če boste za to, imamo lahko tudi pohod po ravnem. Mogo -če nas bodo mimoidoči pozdravili z aplavzom. Kaj mislite, nam bo uspe -lo? Za vse naše dejavnosti za leto
Poslovili so se:
2011 se bomo dogovorili na nasled -nji seji upravnega odbora. Vi pa boste o vsem obveščeni na občnem zboru in v naslednjem »NAŠEM KRAJU«. Za začetek naj vam zau -pam, da bomo imeli 5. marca pusto -vanje, zabaval nas bo ansambel »BO ŽE KAKU« (ansambel poznamo že iz Martinovanja).
13. marca občni zbor, 19. marca pa gremo na enotedenski oddih v hotel Delfin v Izolo.
V letu 2010 je v naše vrste »skoči -lo« 17 novih članov. Žal, moram pa tudi poročati, da se je za vedno od nas poslovilo 14 članov. Ko misliš, da se je vse umirilo, pa pride zopet žalostna vest ^
1.	GODEC Marija, Podgora
2.	PUGELJ Tončka, Videm
3.	CIMERMAN Ciril, Mala vas
4.	ŠUŠTAR Franci, Podgorica
5.	ŠTEH Ana, Videm
6.	HROVAT Anton, Hočevje
7.	ŠUŠTAR Franc, Zagorica
8.	ERČULJ Ivanka, Podgora
9.	ZABUKOVEC Rezka, Zdenska vas
10.	ERČULJ Vinko, Vodice
11.	ADAMIČ Marija, Ponikve
12.	HREN Jože, Zagorica
13.	KOVAČIČ Antonija,Zagorica
14.	MASLO Rozi, Videm
OBVESTILO!
V	društvu upokojencev so že stekle priprave na organizirano letovanje v Izoli. Letovali bomo od sobote 19. 3. pa do sobote 26. 3. 2011.
Za lažjo odločitev vam ponujamo cenik za čas od 1. 3. - 31. 3. 2011.
•	7 dnevni penzion v dvoposteljni sobi/osebo je 252,00 EUR
•	7 dnevni polpenzion v dvoposteljni sobi/osebo je 220,50 EUR
•	7 dnevni penzion v enoposteljni sobi je 296,10 EUR
•	7 dnevni polpenzion v enoposteljni sobi je 264,60 EUR
V	ceni 7-dnevnega penziona je že upoštevan 10 % upokojenski popust.
Plača se še turistična taksa, v višini 1,01 EUR na osebo/dan.
Invalidi s potrjeno člansko izkaznico so oproščeni plačila turistične takse.
Plačilo je po izteku letovanja na recepciji hotela:
•	z gotovino
•	s plačilno kartico na tri čeke
Organizirali bomo avtobusni prevoz v Izolo in nazaj!
Poverjeniki bodo pobirali prijave s plačilom akontacije v znesku 15 EUR skupaj s pobiranjem članarine za leto 2011, to je v prvi polovici januarja.
(RAZ - )VREDNOTENJE DEDIŠČINE?
Izr. prof. dr. Vito HAZLER
Med nekaterimi strokovnjaki s področja stavbarstva in vars -tva dediščine se že nekaj let krepi prepričanje, da so ogrožene bistvene kulturne značilnosti našega naroda, da so ogrožene tipične regionalne in lokalne poselitvene in stavbne identitete. Zgroženi so nad dogajanji v slovenski družbi, ki jo je zajel plaz amerikanizacije in globalizacije in je zato vse manj prostora za nacionalne kulturne posebnosti in značilnosti. Strokovnjaki pa so zgroženi tudi zato, ker se vse več ljudi veliko raje identificira oziroma poistoveti s tujim kulturnim izročilom in tujimi sim boli, kot na primer s slovensko identitetno zakladnico, saj v naš kulturni prostor vstopajo kanadske, ameriške, finske, švedske, bavarske, avstrijske stavbarske prvine, a tistih »tipično« sloven skih nihče več ne upošteva, zato odhajajo na smetišče zgodo -vine.
Toda kaj pravzaprav je identiteta oziroma po slovensko isto vetnost? Na področju stavbarstva v bistvu pomeni skupek sklad -nih oblikovnih potez, ki označujejo določen objekt, stavbo ali napravo v njeni izvirni prepoznavnosti. V nekoliko drugačnem pomenu nekateri teoretiki pod identiteto razumejo vse tiste pojavne oblike in dosežke v preteklosti, ki so lastne in torej značilne za določeno skupnost. Vendar se identiteta nanaša tudi na osebe in pomeni skupek značajskih potez določenega posameznika; torej naj bi bili s takšnimi ali z drugačnimi identite -tami zaznamovani bolj ali manj vsi ljudje in seveda tudi različ -ne socialne, poklicne in interesne skupine. V prostorskem in poselitvenem pomenu bi se naj identitete v različnih oblikah pojavljale tudi po posameznih pokrajinah, regijah, občinah in seveda tudi po državi. Z identitetami naj bi bili torej zaznamo vani prav vsi in vse naše življenjsko okolje. To je v bistvu pomembno tudi za delovanje posameznikov v vsakdanjem življenju, da nas drugi sploh prepoznavajo in zaznajo; in identite te so pomembne tudi za vse pojavne oblike skupnosti in ne nazadnje tudi za poselitveni prostor, ki njegovo etnijo loči od drugih in je zato kulturno drugačna in izvirna.
Toda z identitetami je po navadi velik križ, saj so v javnem življenju vedno del nekega dogovora, ki je po večini omejen le na določeno interesno skupino stanovskega ali političnega značaja. Zato identitete le v izjemnih primerih dosežejo splošni nacionalni konsenz. Takšne splošno sprejete slovenske identi tete so na primer zastava, grb, glavno mesto Ljubljana, z usta vo začrtana demokratična družba, celovitost Piranskega zaliva, slovenščina in njena znamenita dvojina, značilno uniformirani vojska, policija, gasilci in pismonoše, avtomobilske tablice in še bi lahko naštevali. Identitete državne pa so tudi njene narav nogeografske in posledično s tem povezane kulturno - etnološke značilnosti, ki jih na zelo podoben način prepoznavajo geografi, ko govorijo o naravnogeografski podobi Slovenije, krajinski arhitekti, kadar imajo v mislih posamezne pokrajinske tipe, etnologi, ko govorijo o alpskem, panonskem, osrednjesloven-skem in sredozemskem kulturnem območju ter tudi dialekto logi, ko raziskujejo dialektološko razdelitev slovenskega ozem lja.
Z večino teh splošnih nacionalno pomembnih identitet smo se po večini seznanili že doma v družinskem okolju, nato v vzgojnih procesih od vrtca do osnovne šole, nato na delovnem mestu in v drugih oblikah javnega življenja. Zelo pomembni pri dojemanju lastnih in tujih identitet so v zadnjih desetletjih mediji, še posebej televizija in internet, kjer nas iz ure v uro zasipavajo z vse mogočimi identitetami, med katerimi pa še posebej izstopa kulturna in značajska podoba ameriške družbe in njen najbolj izpostavljen člen - zastava; njo kot najprepoz-navnejši znak te družbe vtaknejo v popolnoma vsako oddajo ali film - še v kuharske nasvete! A to je že del premišljene eta tistične strategije prepoznavanja in identificiranja, česar se pri nas šele učimo.
Strokovnjaki ugotavljajo, da so identitete tudi del osebnih in kolektivnih vrednot - del samopodobe posameznikov in skupin oziroma družbene skupnosti. Vendar je treba biti v teh oprede -litvah skrajno pozoren na temeljno lastnost večine identitet -njihovo stalno spreminjanje. Tudi stopnja intenzivnosti kultur nih in vsakdanjih življenjskih identitet ni vedno povsod enaka, zato za dejanske identitete veljajo v bistvu le tiste, ki so žive, ki jih posamezniki in skupnost sprejemajo in so del njihovega gospodarskega prizadevanja ter vsakdanjega ali prazničnega načina življenja. Pri tem se lahko vrednostne ocene o istih kul -turnih in vsakodnevnih življenjskih pojavih zelo razlikujejo, kar ima za posledico različno dojemanje in sprejemanje identitet nih vrednosti in pomenov. Navajamo tri značilne primere:
1)	Narodnozabavna glasba je danes sprejeta kot vrednota slovenske kulturne dediščine. Kot izraz kulturnega in glasbene -ga izražanja je vsakodnevna sopotnica vsaj polovici Slovencem (npr. celo kot pozivnik na mobilniku), saj se z njo se identifici -rajo doma in po svetu. A nekaterim drugim Slovencem ta glas ba ne pomeni nič in se raje identificirajo kot rokerji, pankerji, rejverji ali privrženci klasike.
2)	Pred leti je neka katoliška družina v Zgornji Savinjski doli ni sprejela vero Jehovovih prič. Takoj so prenehali skrbeti za svojo zidano kapelo pred hišo. Kapeli ni pomagala niti strokov na avtoriteta konservatorja, ki je nekaj let prej kapelo uvrstil na seznam kulturne dediščine. Ob terenskem ogledu mu je hišni gospodar pokazal stran iz Stare zaveze z besedilom: »Ne mali-kuj!« in usoda kapele je bila s takim gospodarjevim istovetenjem z njegovim novim verskim prepričanjem že predtem zapečate -na. Danes je »kapela« le še kup z vlago prepojene opeke.
3)	Tudi tretji primer ilustrira različnost razumevanja pojavov. Na poti iz Gornjega Gradu, čez Dobrovlje in Menino, so pred več kot tremi stoletji po gozdnih poteh postavljali t. i. potna znamenja, zelo pomembne orientacijske točke poštnim slom. Na las so bila podobna zidanim religioznim znamenjem. A so po uvedbi rednih poštnih povezav izgubila svoj pomen in potem jih ni nihče več obnavljal. Ker se domačini niti religioz no niti kulturno z njimi ne identificirajo, so do znamenj brez brižni, zato propadajo. »Niso posvečena, zato niso naša skrb!«, pravijo.
Podobno disjunktivne so tudi vrednostne ocene številnih drugih zvrsti stavbarstva, še posebej v primerih, ko se prekri -žajo interesi spomeniškovarstvene stroke in lastnikov. Konser vatoriji prepoznavajo in vrednotijo med drugimi tudi stavbe, ki so jih lastniki že zdavnaj črtali s seznama redne uporabe. Zanje so dotrajale, so nefunkcionalne, zato se z njimi nikakor več ne identificirajo, mogoče le kot vir gradiv (kamen) ali kuriva (les).1
Najpogosteje se takšna neskladja dogajajo ob nadomestnih gradnjah, ko lastniki ob stari stavbi (hiši) po vseh pridobljenih soglasjih postavijo novo. Spomeniškovarstveni delavci si nato na vse načine prizadevajo, da bi lastnik ohranil staro hišo, mu govorijo o »arhitekturni skladnosti«, »prvobitnosti«, »izjemno sti«, »tipičnosti«, »tradicionalnosti« in o drugih strokovnih argumentih, ki pa pri lastniku večinoma ne vzbudijo nikakršnega »sočutja«. Agonija stavbe traja nekaj let, dokler se objekt sam ne poruši. Izhod bi bil mogoče v prenosu stavbe v muzej na prostem, a to so varstveni ukrepi, ki pri nas niso bili nikoli povsem zaželeni.2
Graditelji, lastniki in uporabniki so svoja prebivališča, gos -podarske stavbe in naprave vedno obravnavali zelo racionalno. Zato tudi so naše najstarejše stavbe v svojem obstoju doživlja le vrsto sprememb. Ko so za uporabnike postale nefunkcional ne, pretesne, premalo udobne in neusklajene z dosežki sodob ne gradnje, so jih prezidali po sodobnejših gradbenih merilih, jim dograjevali nove prostore, vgrajevali večja okna in vrata, jih delno podrli ali nadzidali ali pa podrli do temeljev. Zanimivo: pogosto so ohranili (če je seveda bila) samo obokano klet, ki so jo prepoznali kot funkcionalno vrednost (ustrezna vlaga in temperatura, trdnost zidave, atraktivnost prostora idr.).
Danes so le redke po 200 ali celo le pol manj let stare kmeč ke in delavske stanovanjske hiše, ki jih ne bi dosegle vsaj mini -malne preureditve. Podobno so ravnali tudi uporabniki drugih družbenih stanov. Številni in bistveno starejši gradovi (npr. Turjaški grad), cerkve (npr. Dvorska vas), samostani (npr. Stična), mestne palače (npr. Stiški dvorec v Ljubljani) ter drugi objekti so bili deležni večkratnih gradbenih prezidav. Zato kar številne slovenske katoliške cerkve vsebujejo sestavine romanske, gotske in baročne dobe, a jih kljub tej njihovi časovni in likovni hete -rogenosti sprejemamo kot nekaj povsem samoumevnega in normalnega - brez kakršnih koli zadržkov so prepoznane kot ključne identitete posameznih krajev. Takšna je na primer poleg že omenjene tudi župnijska cerkev v Sv. Gregorju nad Velikimi Laščami, podružnična cerkev sv. Trojice v Hrastovljah, župnijska cerkev sv. Štefana v Ribnici in navsezadnje tudi baročna cerkev sv. Križa v Vidmu v Dobrepoljski dolini, ki nikakor ni povsem iz »enega liva« kot objektu iz samo enega likovnega sloga po navadi pravijo umetnostni zgodovinarji.
Povsem podoben odnos do posodabljanj starih in gradnje novih stavb je od nekdaj lasten ljudem v dobrepoljski dolini. V zadnjih desetletjih se je po logiki posodabljanj in nadomestnih gradenj za vedno poslovila cela vrsta »tipičnih« zidanih in lese -nih hiš ter gospodarskih poslopij, ki so bili nekoč ključnega gospodarskega pomena ali so odsevali raznovrstnost bivalne kulture dobrepoljskih družin. Recept je zelo preprost: ko so stavbe postale premalo funkcionalne so jih nekatere začeli preurejati, ko se to ni več obneslo, so jih podrli in nadomestili z novimi. Pri tem niso poznali nikakršnega sočutja do preteklo -sti in »ostarelih« identitet - le tu in tam se še kakšni ostareli oče ali mama ni hotel posloviti od svoje rojstne hiše in so jo zato mladi gospodarji ohranjali le še do njegove smrti.
Vedno je bilo od uporabnikove oziroma lastnikove gmotne moči odvisno, kolikšna je bila intenzivnost omenjenih sprememb, dopolnitev in ohranjaj. Navadno so posodobitvam naj -prej podlegle hiše, nato gospodarska poslopja in šele nazadnje vse drugo. Zelo poredko ali pa zelo postopoma so uporabniki preurejali na primer visokogorske pastirske stanove ali staje; to so bila večinoma letna začasna prebivališča in zavetišča, kjer je bilo povsem zadoščeno osnovnim pogojem prebivanja in varo vanja živali. In prav zato so se na nekaterih pašnih planinah ohranile celo staroselske (keltske) stavbne prvine, ki imajo danes veliko vrednost ter so pomembna identiteta alpske in karavanške pašne kulture. A, če je živa, funkcionalna, se tudi ta identiteta posodablja in danes imamo vse več delujočih planin, kjer se na lesenih strehah pojavljajo sončni in toplotni kolek-torji, televizijske antene, zidani dimniki, prizidki za garaže in druga »sodobna navlaka«, ki je trn v peti vsem skrbnikom narave in kulture.
1	Na Korenu nad Horjulom je pred leti neki lastnik podrl imenitno enonad-stropno zidano družinsko hišo, kjer so pred 2. svetovno vojno ljubljanskim zdravnikom oddajali sobe za nedeljska druženja in oddih. Zdajšnji lastnik tega modela ni hotel prenesti v sodobnost: on bi živel v novi hiši, staro pa bi preuredil v apartmaje. O ohranitvi ni hotel niti slišati, saj je staro hišo identificiral (istovetil) s hladom, prepihom, fizičnim delom, z bivanjskih neugodjem, s predimenzioniranostjo in z energetsko potratnostjo. Hišo je dobesedno sovražil in ko je zbral ekipo delavcev, so jo podrli do temeljev.
2	Polemike v Sobotni prilogi dela v marcu in aprilu na temo Muzej kozolcev na prostem, so več kot zgovorne!
Osnovni namen posodabljanja starih objektov je prilagajanje sodobnim standardom prebivanja in funkcionalnosti. Zato se ob preurejanjih »porazgubijo« za stari objekt značilni strešni zidci - ksimsi, ometi, obrobe oken, nakloni streh, kritine in druge funkcionalno in gradbeno preživele sestavine, ki jih seve -
Slika 1: Zagorica 25. Lastnik si je na temeljih stare kamnite hiše postavil reprezentativno prebivališče. Povsem se je identificiral s predstavami o sodobnih gradbenih vzorih in te smeri nadgradil še s svojsko postavitvijo nosilnih stebrov, kar hišo uvršča med vaške posebnosti in je v bistvu nova identiteta kraja (Foto: V. Hazler, 5. 2. 2010).
da nadomestijo z novimi. Zato strehe dobijo velike strešne napušče, z industrijsko izdelane kritine, izolacijske materiale, nove vrste ometov, kamnite obloge talnih zidcev, velika plastič na okna in drugo. Tudi barvanje pročelij z najbolj živahnimi barvami v dobrepoljski dolini niso več redkost. In kaj je to? Nova dobrepoljska identiteta ali arhitekturni »greh« brez primere, ki se kot kuga širi po vsej Sloveniji.
Takšne pač so sodobne vitalne identitete predstave Sloven cev in tudi Dobrepoljcev. Zato dozidave za lokale in garaže in nadzidave starih stavb niso nobena posebnost, le da v vaškem ali trškem okolju vzbudijo nekaj več pozornosti. V primerjavi s t. i. »razvojno prenovo« Ljubljanskega gradu in s skrajno radi -kalnim dodatkom na operni hiši ali pa bravurozno oblikovano arhitekturo Davčnega urada Slovenije na Šmartinski cesti (nor čevanje iz zdrave pameti: postrani vgrajena okna) so posodob ljena pročelja starih kamnitih hiš v Zagorici (sl. 1), Podpeči (sl. 2) ali Bruhanji vasi (sl. 3) toliko kot pljunek v morje.
Slika 2: Podpeč pri Vidmu. Po barvitosti nove stavbe v dobropoljski dolini v ničemer več ne zaostajajo za hišami drugod po Sloveniji. Za vedno se poslavlja dolgočasna bela in svetlo siva barvitost pročelij iz 70. in 80. let 20. stoletja (Foto: V. Hazler, 5. 2. 2010).
Slika 3: Bruhanja vas. Stare hiše z radikalno prenovo dobivajo povsem nov videz. Le še lokacija in stegnjenost doma spominjata na nekdanjo zasnovo domačije (Foto: V. Hazler, 5. 2. 2010).
Vsekakor se tudi Dobrepoljci danes bistveno bolj identificirajo s sodobnim kot preteklim stavbarstvom, zato v domove po svojih možnostih vgrajujejo najbolj atraktivne konstrukcijske, oblikovne in tehnične rešitve. Problematika varčevanja z ener gijo in segrevanja ozračja je dosegla tudi to območje, zato niso več redke t. i. energetsko varčne, bioklimatske in druge tehnič no napredne hiše. A le malo je tudi v dobrepoljski dolini na novo zgrajenih lesenih hiš, čeprav je območje bogato z lesom. V Podgorici sicer obratuje izvrstna Stolarna, d. o. o., ki proizvaja kakovostno pohištvo za opremo stanovanj in poslovnih pro storov, a to je tudi vse. Lesa je v dolini nedvomno dovolj in z vidika makroenergetske bilance bi bilo veliko smotrneje usta noviti močno lesnopredelovalno industrijo za tisoč ali več delavcev, kot pa da se večji del domačinov še vedno vsak dan vozi v službo v Ljubljano in zapravlja dragoceni čas, energijo in kolektivno onesnažuje ozračje.3 Lesene hiše so namreč eden izmed izzivov sodobnega slovenskega gradbeništva, varstva okolja, varčevanja z energijo in med drugim priložnost, da se ustreže pričakovanjem vseh tistih kulturovarstvenikov in še posebej ljubiteljev t. i. »razvojnih prenov«, ki se še vedno zavzemajo za ohranjanje nekdanjih pokrajinskih stavbarskih identitet - seveda po njihovih merilih. Vendar ta pričakovanja ne bodo mogla več temeljiti na zastarelih romantičnih zazrtostih v 18. in še posebej 19. stoletje, ko naj bi se zgradila »tipična« slovenska stavbna identiteta.4 Tokrat naj dobijo prednost energetsko varčne veščine obvladovanja naravnih gradiv in skrb za usklajen »pogovor« novih ali preurejenih objektov z okoljem.
Vendar je v vseh naših mestih, trgih in vaseh treba poskrbe -ti tudi za ohranitev in vzdrževanje objektov kulturne in naravne dediščine. To je del splošne omike in kulture, ki človeštvo spremlja že od njegove socializacije. Že v praskupnosti so ljud -je določene točke in objekte obravnavali kultno in so jih zato varovali ter ohranjali. Zavestno varovanje kulturnih spomenikov oziroma dediščine sega v obdobje italijanske renesanse, ko so pod vodstvom Rafaela Santija ustanovili posebni urad za vars tvo starin (1515) ter začeli načrtno skrbeti za umetnine in kulturne dragocenosti iz preteklosti, saj so bile te za takratne teri -torialno - politične skupnosti vse pomembnejše. Tudi nekaj sto -letij poznejše razsvetljenstvo je Evropo usmerilo na pot načrtnega ohranjevanja monumentalnih spomenikov, listin in pred -metov iz preteklosti, saj so nastajajoče meščanske države5 spoznavale veliko kulturno in identitetno moč vseh vrst starin. In ta krepitev istovetnosti s preteklostjo se je potem krepila skozi vse 19. stoletje, ko so ustanavljali muzeje, postavljali muzeje na prostem in obnavljali vse več monumentalnih spo menikov - ob enem pa so krepili tudi teoretično in institucio
3	Mogoče se bo na tem področju vendarle kaj izboljšalo. Predsednik vlade Borut Pahor je v torek, 4. maja 2010 ob 17.00 v poročilih na TV 1 vendarle govoril že o lesu kot surovini za razvoj in ne več kot o lesu energentu, iz katerega uspevajo naši gozdarji in energetski načrtovalci proizvesti le t. i. »biomaso«, sicer pa večino hlodovine izvozijo v sosednjo Avstrijo. Pri tem je slovenska katoliška cerkev vodilna.
4	Nekateri romantično naravnani opisovalci stavbarstva preteklih dob imajo domnevno v mislih samo t. i. podeželje - a kaj je to: mogoče vasi in trgi brez mest, nekaj polj, travnikov in gozdov?! Še bolj zabavno pa je to, da ko pišejo in govorijo o t. i. »stavbarstvu podeželja«, omenjajo samo stanovanjske hiše, medtem ko svinjake, pastirske staje, hleve, skednje, kašče, kozolce, kleti in drugo preprosto spregledajo, seveda, ker se ne ujemajo z njihovim zastarelim romantičnim pregledom podobe stavbarstva.
5	Npr. francoska meščanska družba ob koncu 18. stoletja in nato še habsburška monarhija.
6	Npr. znamenita Centralna komisija iz srede 19. stoletja, ki je delovala na temeljih dunajske umetnostnozgodovinske šole.
nalno raven varstva.6 Ta se je z leti močno razširila in je postala podlaga sodobnega varstva kulturne in naravne dediščine. V dobrepoljski dolini je kljub različnim novodobnim preureja njem in posodabljanjem ohranjenih še veliko objektov kulturne dediščine. To so ostanki nekdanjih naselbin in poti, stoletne cerkve in religiozna znamenja, javni spomeniki, pokopališča in hiše, gospodarska poslopja, kozolci, vodne naprave in drugi kulturni artefakti iz preteklosti. To so bogastva doline, ki dajejo območju določen zgodovinski pridih, pomemben za identiteto pokrajine in identiteto občine v njenem političnem, gospodar skem in kulturnem pomenu. Brez teh sicer vse bolj razredčenih identitetnih točk bo lokalna skupnost postala kulturno revna in neprepoznavna. Zato je zadnji čas, da občina korenito in zavestno izboljša odnos do dediščine in jo obravnava kot del svojega strateškega razvoja. Zato mora Občina Dobrepolje takoj izpeljati naslednje ukrepe:
•	poiskati pomoč strokovnih služb (spomeniškega varstva, muzejev, raziskovalnih ustanov z licencami oziroma s poobla stili) za kakovostno vrednotenje dediščine;
•	izdelati mora natančen pregled in nadzor nad dediščino, ki ga morajo najprej poznati vsi svetniki, župan in občinski uradniki;
•	popularizirati mora dediščino med domačini, še posebej v vrtcu in šoli;
•	kritično presoditi možnosti strategije varstva dediščine in njeno vključevanje v sodobno kulturno, tržno in turistično življenje;
•	odločno mora zavrniti romantično interpretiranje vseh vrst kulturne dediščine (snovne in nesnovne) in naravnih zname nitosti;
•	odločno zavrniti sodelovanje zagovornikov »razvojne pre -nove«, ki s takimi posegi uničujejo temeljno substanco kulturne dediščine in spomenikov.
Na podlagi uspešnega izvajanja teh ukrepov bodo izpolnjeni tudi pogoji iz nekaterih mednarodnih konvencij, ki jih je pod -pisala Republika Slovenija in so podlaga (ob resnem uveljavljanju v praksi) za pridobivanje sredstev iz evropskih skladov in naših ministrstev (kultura, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana). Posebej pomembno pa je aktivno vključevanje krajevnega pre -bivalstva v vse oblike razvoja, varstva dediščine in okolja, kar med drugim določajo tudi spodbude, zapisane v znameniti Arhuški konvenciji, ki med drugim predvideva aktivnejšo ude ležbo javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah; kulturna dediščina je nedvomno sestavni del tega okolja. Zato bo treba na področju urejanja in varstva okolja ter kulturne in naravne dediščine v dobrepoljski dolini postoriti korenit »rebalans « dozdajšnjega odnosa do teh vpra šanj. Ljudem bo treba približati
pomen dediščine, saj je izzivov za njeno vključevanje v sodobnost zelo veliko. Predvsem pa bo treba ljudem predsta viti bistveno sodobnejše in učinkovitejše vrednotenje - in vars tvena stroka bo morala v tem bistveno bolje sodelovati z ljudmi, sicer se bodo še naprej razmnoževali šarlatani, ki danes agre sivno promovirajo svoja varstvena prizadevanja v obliki t. i. »razvojnih prenov« in s tem uspevajo fizično razvrednotiti dediščino oziroma jo povsem uničiti. Dediščino imamo ali pa je nimamo. In zato je s spomeniki treba ravnati absolutno stro kovno korektno. V obnovitvenih (ne: prenovitvenih) posegih mora najti spomeniškovarstvena stroka za vsako vprašanje zakaj kompetenten odgovor zato! Ta pogovorna veščina bo morala postati vrlina stroke, sicer bo čez nekaj let še tistih 0,5 % objektov v Sloveniji, ki so prepoznani za kulturno dediščino, izginilo.
KUD IŠKA VAS - dramska skupina
Vabi na ogled gledališke predstave -tragikomedije
ŽRTVE ZAKONSKIH VIHARJEV
avtorja Toneta Cimpermana
v soboto 29. 01. 2011, ob 19,00 uri v Jakličevem domu, Videm - Dobrepolje
Skozi splet družinskih konfliktov in družbeno kritičnega teksta spoznamo dve družini iz popolnoma različnih okolij, katerih usoda se nepričakovano preplete^ Prva družina je ugledna in premožna, oče, glava družine pa
vpliven in uspešen^, v družbi veliko bolj kot doma. Druga družina je družina pozabljenega vojnega invalida iz »dolenjskega jarka«, ki se stežka bori za golo preživetje. Zgodba je postavljena v osemdeseta leta, njena družbena kot partnerska problematika pa je brezčasna, prikazana na humoren in realističen način.
To gledališko delo je bilo krstno uprizorjeno marca leta 1980. Predstava je dvignila veliko političnega prahu in bila kot revijska uprizoritev v Notranjih goricah dne, 4. 4. 1980 s telegramom ZKO Vič prepovedana. ZAKAJ??
Vabimo vas, da si gledališko predstavo ogledate in presodite sami.
Prodaja vstopnic: uro pred predstavo pri blagajni dvorane
Predstava traja uro in pol in ima tri krajše odmore.
Potovanje z motorjem po Iranu (ii. del)
Malce pred Esfahanom zavijeva za Chadegan, kjer je na karti zarisano veliko jezero. Esfahan tako ali tako želiva obiskati na poti nazaj. Na vrhu prelaza se ustavim in naredim nekaj posnetkov čudovitega sinje modrega jezera, ki se vije po dolini med pobočji. Cesta se spusti do jezera in kar naenkrat naletiva na zapornico. Možakar v »kapiji« nama pobere potna lista in dokumente za motorja, nama pa se niti sanja ne, kaj zdaj. Po pol ure čakanja na žgočem soncum do naju pristopi možakar 40-tih let in nama v Angleščini razloži, da se nahajava na eni izmed večjih zajezitev na reki Zayandehrud - ker gre za strateško zelo pomemben objekt, je varnost pač poostrena.
Med čakanjem razloži, da je profesor na fakulteti za hidroinženiring, ter da je na ogled pripeljal skupino študentov. Ker se ravnokar odpravljajo na kosilo, naju povabi, naj se pridruživa. Glede na to, da nama že kruli po trebuhih, hitro sprejme va povabilo. Ko dobiva dovolilnice za pre hod, se študentje napokajo v avtobus in slediva jim na spodnji del jezu, kjer je ob reki čudovit park.
Iz avtobusa prinesejo preproge, jih razgrnejo po tleh. Dekleta se posedejo posebej in fantje posebej, le Ani kot zahodnjakinji dovolijo, da med kosilom sedi v moški družbi. Šofer avtobusa pri -nese velike aluminijaste posode iz kate -rih se vijejo omamne dišave. Vsak dobi porcijo čelokebaba z rižem, solato in pijačo. Študentje so zelo zvedavi. Zanima jih, kakšno je življenje v Evropi v primer javi z Iranom in predvsem, kakšno mne nje imamo glede Irana ter njihovega tre nutnega predsednika.
Po kosilu se Ana presede med dekleta in tam se šele začne zasliševanje, saj je kot ženska, ki vozi motor, po Iranu resnič -na atrakcija. Eden od študentov prinese tradicionalno Iransko glasbilo taar in nanj zaigra nekaj Iranskih pesmi ob pet ju kolegov. Po dveh urah se spočita, sita in polna nove energije podava naprej. Sem in tja mi motor nekaj čudno prede in ne vem, čemu bi pripisal simptome. Kaj kmalu sva ugotovila, da se ves čas voziva zelo visoko, večinoma kar okrog treh tisočakov, vendar pokrajina in temperature ne dajejo tega občutka - a naju vsake toliko časa opozorita motorja, ko kašljata čez višje predele.
Noč naju ujame v mestecu Borujen. Komajda najdeva hotel, pa še ta je ode ruško drag. Za dve osebi plačava okroglih 50 dolarjev. Na splošno nama mesto deluje nekako »zahojeno«. Tudi ljudje se mi zdijo malce zaostali v primerjavi z ostalimi deli, kjer sva že bila. Za nama buljijo, kot bi priletela z Marsa. Na ulici najdeva sladoled in se s kornetom v roki vrneva nazaj v hotel, kjer naju pričaka
cela delegacija. Do mene stopi malce zanemarjen in vidno utrujen možak ter mi želi nekaj povedati. Seveda v Farsiju. Mukoma izvem, da je lastnik hotela v katerem sva nastanjena. Kmalu mi v roke porine svoj telefon, na drugi strani pa mi nekdo, ki se predstavi kot njegov brat. Hiti razlagati nekaj v zvezi z hotelom in neko promocijo, a se ne razumeva naj bolje. No, v petih minutah se je kar oseb -no »naslikal« pred hotelom medtem, ko sem občinstvu razlagal od kje sva, kam greva, koliko konjskih moči ima motor itd.
Možakar se predstavi kot Ebrahim in razloži, da je njegov brat Mohamed, ki mi je prej dajal v roke svoj telefon, lastnik hotela v katerem sva nastanjena, a da gradi povsem nov hotel najvišjega cenovnega razreda le kakih pet kilometrov stran. Prosi naju, če se lahko zjutraj v bodočem hotelskem parku slikava z njim, saj bi bila zanj to zelo velika promocija. Lahko, a želiva na nočitev lep popust, drugače iz tega ne bo nič. Ker sva sobo že plačala, nama namesto popusta oblju
januar 2011
Turistično okno
33
bi bogat zajtrk na mestu fotografiranja ter naju vabi naj prespiva pri njem doma. Zajtrk sprejmeva. A prtljage ob 10h zvečer res nimam namena vozit na drug konec mesta. Čez kako uro sta oba pri -peljala še svoje žene in mlajšega brata Ismaila, ki na bližnji fakulteti študira angleščino.
Zjutraj naju gostitelji, še vsi krmežljavi, počakajo pred hotelom in skupaj se odpeljemo do parka. Ismail hitro najde prostor na zadnjem sedežu Varadera in v petih kilometrih vožnje uživa »sto na uro« medtem, ko ga ostali člani družine fotografirajo iz avtomobila. Zajtrk je kar prehitro minil, naredili smo za album fotografij z vsemi družinskimi člani, v vseh mogočih pozah z motorji in brez. Ko smo se poslovili, so nama za spomin podarili čudovito preprogo, sliko ter naju povabili, naj se na poti nazaj ustaviva, da bova gosta v njihovi hiši. Na poti v mesto do vožnje z motorjem pride še Ebrahim, Mohameda pa ne spravimo na zadnji sedež. Pravi, da se bolj varno počuti v avtu.
VROČE!
Skozi gorovje Zagros naju cesta pelje do Shiraza. Zrak je svež, a ker je cel Iran nekakšna planota, se tudi na višini 3700 m počutiš, kot bi vozil po dolenjskih gri -čih. Le motor sem pa tja malo »pojamra«. Ko se peš kam zaženeš, dajo pljuča hitro vedeti, da nekaj »ne štima«. Pred Shira zom se spustiva malce nižje in takrat vro -čina pritisne brez usmiljenja, pod čelado pa kot v ekonom loncu. Področje je znano predvsem po dobrem vinu, ki se ga tu po Islamski revoluciji prideluje in pije le še na črno. Nekaj ga sicer uradno še pri
delajo za izvoz, v večini pa grozdne jago de pojedo še preden zavrejo.
Iz Shiraza komaj najdeva pravo pot. Iranci imajo zelo čudne cestne table nikjer ne piše smer naslednjega mesta, le avenije in bulevardi. Tako se v vsakem krožišču ustaviva in vprašava za smer. Popoldan motorje parkirava pred, nekdaj mogočnim, Persepolisom, mestom, ki je nekoč vsakemu prišleku pokazalo vso slavo in moč Perzije. Tukaj je le malo pri -ložnosti za spanje. Pred vhodom je neka-šen turistični kompleks, a je spanje v bungalovih prav po Iransko zasoljeno. S cmokom v grlu odštejeva 50 ameriških dolarjev za eno noč in se v mesto odpra viva nekaj pojest.
Čeprav sva sredi puščave, kjer redko pade dež, imava srečo, saj se zjutraj oblaki prav grozeče pomikajo po nebu, in ko
se oblečena v flisu sprehodiva do vhoda, se prav pošteno usuje. Ko pod majhnim nadstreškom čakava, da se nebo izlije, se sprašujem, kako nama uspe priti sem prav na edini deževni dan v celem mese cu. V 10 minutah dež poneha, sonce pa pritisne z vso močjo - težko je verjeti, kakšna sprememba v tako kratkem času. Ko se sprehodiš po stopnišču, ki je nekdaj vodilo v eno izmed najveličastnejših mest, se počutiš kot nekdanji vladarji, ki so tu sejali strah in spoštovanje. Mogoče k temu občutku malce pripomore tudi to, da sem in tja zamenjava turistične znamenitosti, saj naju Iranci z zanimanjem opazujejo. Tako sva nehote zmotila kar nekaj šolskih ekskurzij, saj je mladina, še posebej dekleta, najbolj zvedava. Ta sem in tja Ano kar ''okupirajo'' in ji ena čez drugo postavljajo na tisoče vprašanj, obenem pa še malce vadijo svoje znanje angleškega jezika.
Ko zapuščaš Persepolis, se za WC -ji in grmičevjem skriva zadnje šahovo mesto šotorov.
Iz Persepolisa in kraljevih grobnic se po avtocesti podava malce globlje v puš čavo. Med vožnjo naju Iranci prehitevajo in nama ponujajo sadje in piškote. Tako mi mladenič iz mimovozečega avtomo -bila pri hitrosti 100km/h kar med vožnjo v roko natrese kiselkasto zeleno sadje, kateremu še sedaj ne vem imena.
Pred Yazdom se povzpneva prek 3500 metrov visoko in motorja spet malce pokašljata, za povrhu pa naju vso pot čez planoto pere nevihta. Voziva se po puš čavi skoraj 3000 metrov visoko, a pokra jina ne vzbuja tega občutka.
Yazd je popolnoma puščavsko mesto. Mogoče malce preveč turistično za najin okus. V centru najdeva izredno lep hotel-
ček z notranjim dvoriščem, po kakršnih mesto tudi slovi. Čez dan se tu ne dogaja veliko, saj se zaradi vročine vsi poskri-jejo za hladnimi, iz blata in slame zidanimi zidovi. Mesto oživi šele zvečer, pa čeprav močan veter raznaša pesek po uli -cah in ga rine v vse mogoče odprtine.
Celoten stari del mesta je zidan iz bla ta in slame. Z ozkimi ulicami in notranji mi dvorišči. S tem sistemom gradnje se prebivalci zaščitijo pred sončno pripeko in nadležnimi peščenimi viharji. Skoraj vsaka hiša v Yazdu ima tudi svoj »badgir«, oziroma vetrni stolp. Kvadrast podaljšek, ki štrli iz strehe ujame še tako lahen vetrič in ga ohlajenega v vodnem bazenu, poš -lje v notranjost hiše - nekakšna starodob -na klimatska naprava, ki dejansko funk cionira. Najin glavni cilj v Yazdu so pogrebni stolpi ali stolpi tišine, kot jim tudi pravijo. Pred Islamom je bila na tem območju zelo razširjena religija Zoroa strizma. Zoroastri so zagovarjali čistost osnovnih elementov zraka, zemlje in vode. Zaradi prepričanja umrlih niso nikoli pokopavali, saj bi s tem onesnaži li zemljo, pri sežigu pa bi prišlo do kon taminacije zraka. Da so to težavo rešili, so na vrhu hribov postavili tako imeno -vane pogrebne stolpe, kamor so umrle odložili in pustili. Postopek razgradnje trupla so prevzeli mrhovinarji, ki so tru plo obrali do kosti. Danes se teh postop kov ne poslužujejo več, saj umrle poko -pavajo v betoniranih sarkofagih, ki zago -tavljajo, da razpadajoče truplo ne bo prišlo v stik z okolico.
Zvečer sva našla perzijsko 'telovadnico', kjer še danes izvajajo neke vrste sku -pinsko telovadbo, imenovano Zurkani yeh. Vse se dogaja v okroglem prostoru, ki ima na sredini poglobljen del, name njen približno osmim telovadcem. Možakar, ki sedi na nekakšni prižnici, z bob nom in tekstom daje ritem, od udeležen -cev pa je odvisno, kako bodo glasbo povezali z gibanjem. Celotna vadba traja približno uro, pri njej pa uporabljajo
določene pripomočke, kot so verige in gromozanski keglji, katere vihtijo nad glavami. Gledalci so razvrščeni okrog ringa in ob precejanju čaja skozi zobe spremljajo dogajanje. Čeprav je na prvi pogled vse skupaj videti malce smešno, se moža karji v ringu pošteno spotijo in marsikdo zaradi izčrpanosti sem in tja spusti kakšno vajo.
V hotelčku, kjer sva bila nastanjena, je bival tudi Iranski par, ki si je v Yazdu pri -voščil krajši dopust. On jih je imel okrog 40, ona kakih 10 let manj. Že na prvi pogled se je videlo, da sodita med tradi -cionalne Irance - kar se življenjskih nazo -rov tiče. Presenetilo me je, da sta dopust
preživljala z njegovimi starši v isti sobi. V Iranu je to nekaj povsem običajnega, pri nas pa bi se tašča in 'tamlada' potol -kli med seboj že prvi dan. Kot sem kasne -je izvedel, je to pri njih redna praksa in zakonca na dopust skoraj nikoli ne gresta le v dvoje. Moram priznati, da so bili strašno prijazni, saj so vsakič , ko so naju zagledali na dvorišču iz sobe že nosili čaj, sadje in piškote.
Yazd je bilo težko zapustiti, tako se nama je priljubil. Skozi žgočo puščavo sva jo kar po 'autobahnu' potegnila v Esfahan. Pravijo mu »pol sveta«, in ko si enkrat tam, je popolnoma jasno zakaj. ♦
januar 2011
Šport
35
Ogled biatlonske tekme
Anja Padar
Občina Dobrepolje je sedmošolcem PŠ Struge in matič -ne šole na Vidmu ter nekaterim šestošolcem omogoči -la, da so se 16. 12. 2010 brezplačno podali na neponov ljivo življenjsko dogodivščino, ki bo marsikomu ostala v lepem spominu, ogled biatlonske tekme na Pokljuki. Otroci so se na pot odpravili že ob 8.00 in si ob 10.30 ogledali prvo letošnjo pokljuško moško preizkušnjo, na kateri je sodelovalo preko 100 tekmovalcev, med njimi tudi štirje Slovenci (Klemen Bauer, Jakov Fak, Janez Marič, Peter Dokl), za katere so glasno, vneto, evforično navijali, za Klemna Bauerja pa so pripravili tudi navi jaški transparent. Tekma se žal ni zaključila po naših pričakovanjih; Jakov Fak je bil 38., Klemen Bauer 44., Janez Marič 56. in Peter Dokl 94; se je pa naš dan zaključil z idiličnim slikanjem s pokljuško maskoto in odho dom domov. Z otroki smo polni vtisov odšli proti domu, bogatejši za izkušnjo več in zavedanjem, kaj pomeni vrhunski šport. ♦
Odbojkarji ŠD Dobrepolje zmagovalci medobčinske lige v odbojki
Bojan Novak
Pod okriljem Zveze športnih organizacij Grosuplje že vrsto let potekajo številna rekreativna medobčinska tekmovanja. Odbojkarskega se že od ustanovitve društva udeležuje tudi ekipa ŠD Dobrepolje.
V letošnji ligi za moške je nastopalo 8 ekip iz občin Gro -suplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Tekmovanje je potekalo po dvokrožnem ligaškem sistemu. Vsaka ekipa se je z vsako pomerila dvakrat, enkrat spomladi in drugič jeseni.
Po odličnem jesenskem delu, ko smo uspeli zmagati na vseh sedmih tekmah, smo se naslova prvakov prvič veselili igralci ŠD Dobrepolje.
Ekipo smo zastopali: Bojan Novak, Miha Kuplenk, Simon Mohar, Matej Drobnič, Matjaž Šuštaršič, Jože Babič, Uroš Gač -nik, Dejan Strnad, Jernej Klinc in Andreja Novak.
Naj ob tem bralce, ki jim je všeč igranje odbojke, povabim, da se nam pridružijo vsak ponedeljek od 18.30 do 20.00 v šolski telovadnici. ♦
V boju za napredovanje!
Za nami je začetek tekmovanj v 1. slovenski futsal ligi do 13, 15 ter 18 let, v katerih nastopa Futsal klub Dobrepolje. Pri starejših dveh skupinah imajo domači fantje še povsem realne možnosti za napredovanje med najboljše v Sloveniji.
Sezona je tako v polnem teku. V januar ju in februarju bodo tako pred nami še šte vilne tekme, ki bodo odločale o končnem uspehu naših mladih nogometašev. Vendar, že sam začetek nam je jasno pokazal, da smo enakovredni vsem slovenskim futsal klubom in se z lahkoto kosamo z najboljši mi v državi in to klub temu, da imamo tre ninge v premajhni dvorni in domače tekme igramo v sosednji občini. Vabljeni vsi še enkrat na našo klubsko spletno stran: www. futsalklub - dobrepolje.com ali pa www.fut-sal.si, kjer si lahko pogledate tudi vse ostale zanimivosti v zvezi s klubom in tem športom. ♦
1. slovenska futsal liga U18
Pričetek sezone je bil izjemen, saj so fantje dosegli dve gladki zmagi v Ljubljani proti ekipama Extrema ter Viktor -bita. Tudi nadaljevanje je bilo solidno in tako imajo fantje še vedno vse možnosti za napredovanje med najboljših osem. Trenutno v skupini B zasedajo tretje mesto s šestimi točkami zaostanka za drugim Extremom, ki pa ima kar štiri tekme več in devet točkami zaostanka za vodilno FC Litijo, ki ima tri tekme več.
1. slovenska futsal liga U15
Za nami sta šele uvoda dva turnirja. V štirih tekmah so fantje dosegli zmago, dva remija ter poraz in tako zasedajo drugo mesto v skupini. To tudi še vodi med najboljših šest v državi. Fantje imajo pred sabo sicer še številne tekme, ki bodo na koncu odločale o morebitnem uspehu ekipe.
1. slovenska futsal liga U13
Pri najmlajših tekmovalcih na državnem nivoju pa je eki -pa Futsal kluba Dobrepolje do sedaj zbrala štiri točke in trenutno zaseda peto mesto v prvenstvu, vendar ima dve tekmi več od ostalih sodelujočih.
1. MNZ Ljubljana liga U11 ter U9
Letos se prvič organizira tudi futsal tekmovanje pod okri -ljem Medobčinske nogometne zveze Ljubljana v tekmovanju do 11 ter 9 let. V obeh tekmovanjih Futsal klub Dobre -polje nastopa s po dvema skupinama. Za nami je tudi že prvi turnir v obeh selekcijah, ki se je odvijal v telovadnici na Vidmu. Drugič bomo domače tekme organizirali v marcu.
AVTO SOLA V DOBREPOLJU
ZŠAM GROSUPLJE IMA ŽE NEKAJ ČASA ODPRTO INFORMACIJSKO PISARNO TUDI PRI VAS NA VIDMU, KI JE ZELO DOBRO OBISKANA
V Informacijski pisarni ZŠAM je možno urejati vse v zvezi s pridobitvijo vozniškega dovoljenja:
^ prijava na tečaj cestno prometnih predpisov, ki se pri vas začne 21. 2. 2011 ob 16. uri;
^ prijava na tečaj prve pomoči,
ki se pri vas začne 7. 3. 2011 ob 16. uri;
^ prijava na tečaj varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, ki bo izveden v marcu 2011 v Grosupljem;
^ dogovarjate se lahko za praktično vožnjo; možen začetek vožnje tudi na Vidmu;
^ plačujete lahko vse storitve.
Pisarna se nahaja na Vidmu v Jakličevem domu, 2. nadstropje.
Uradne ure so vsak ponedeljek in sredo od 16. do 17. ure.
E: avtosoiagrosupije&slol.net, www.zsam.avtosola.eu 041 726-324, 01 786-43-23, 051 633-249
januar 2011
Razvedrilo
37
Sudoku
Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!
	8							
6		4	2			1		7
9			7					3
		5						
	6		5	3				8
7		2		9		3		
					5			
4				7		6		5
			1				4	
^K^rieek za sladokusce
Njami dvojno čokoladni cookiji
Sestavine:
15	dag temne čokolade 20 dag bele čokolade 18 dag mehkega masla
16	dag sladkorja 1 jajce
nastrgana lupinica 1 pomaranče 25 dag moke 1 žlička pecilnega praška ščepec soli
Postopek:
Belo čokolado sesekljamo na poljubno velike koščke, temno čokolado pa raztopimo v kozici z žlico tople vode (le to raztopimo nad soparo). Stopljeno čokolado pustimo, da se nekoliko ohladi. Medtem penasto umešamo maslo s sladkorjem, jajcem in pomarančno lupinico. Zmešamo moko s pecilnim praškom in ščepcem soli in jo najprej le polovico vmešamo k maslu, dodamo pa še stopljeno temno čokolado. Za tem dodamo še preostalo moko in nasekljano belo čokolado. Velik, nizek pekač obložimo s peki papirjem ter nanj polagamo majhne kupčke, med katerimi naj bo nekaj centimetrov prostora, saj se med peko nekoliko razlezejo. Pečico ogrejemo na 160 stopinj. Piškote pečemo približno 15 minut. Ko jih vzamemo iz pečice, so še nekoliko rahli, zato jih par minut pustimo in šele nato poberemo iz pekača.
"Pinkijeve dobrote
Piščanec s sirom
Sestavine
50 dag piščančjega mesa žlica margarine ■ sol, poper 2 jajci
2 žlici smetane
4 žlice skute
10 dag nastrganega sira
Priprava
Piščančjemu mesu odstranimo kožico, potem pa meso narežemo na kocke. Popečemo jih na vroči maščobi, da porumenijo. Položimo jih v namaščeno jensko posodo. Do gladkega razmešamo smetano, vmešamo nastrgan sir, skuto, jajca in nekaj sesekljanega peteršilja. Zmes solimo, malce popopramo ter jo razporedimo po piščančjem mesu. Pečico segrejemo na 220°C in pečemo toliko časa, da se zmes lepo raztopi in nekoliko zapeče.
Življenjski slog
Vse več je okoljskih problemov, vse več je izumrtja živali, resnica je znana...
Temperatura ozračja in oceanov se bo zvišala. To je zelo velik problem, ki se ga žal ne zavedamo dovolj, vendar posledice bodo občutili naši potomci. Povprečna tempe -ratura ozračja ob Zemljini površini se je v letih 1905 do 2005 povečala za 0,74 °C. Ocenjeno pa je, da se bo tempe -ratura površja Zemlje povišala za 1,1 do 6,4 °C v 21. stoletju. Ogrevanje zemlje in višanje gladine morij naj bi se nadaljevalo še več kot tisoč let tudi, če se količina toplo grednih plinov ne bi povečevala v ozračju. Večina segreva nja povzročijo toplogredni plini, kot so ogljikov dioksid, metan in ozon ter učinek tople grede. Največ zaslug zara di povišanja temperature ima človek, predvsem zaradi izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. V dobi industriali -zacije se je učinek globalnega segrevanja močno povečal. Izgorevanje nafte, bencina in premoga so glavni vzroki onasneževanje narave.
POSLEDICE GLOBALNEGA SEGREVANJA:
•	krčenje gozdnih površin
•	taljenje ledenikov, ledu in zmanjšanje Antarktike in s tem ogrožeanje in izumrtja marsikatere živalske vrste
•	zmanjševanje in izginjanje otokov
•	spremembe v padavinah zaradi globalnega segrevanja lahko povzročijo poplave in suše, povzročijo selitve in imajo negativen gospodarski vpliv, ki ima lahko usodne posledice na vse živalske vrste
Znanstveniki so prepričani, da bo v obdobju naslednjih 50 let zaradi globalnega segrevanja izumrla okoli četrtina vseh kopenskih živali in rastlin. Predvideli so, da bo do leta 2050, kljub morebitni srednji stopnji klimatskih sprememb iz Zemlje izginilo več kot milijon bioloških vrst. Kar med 15 in 37 odstotkov bioloških vrst bi eventualno lahko izumr lo.
KAJ NAREDITI?
Zanimivo je, kako se večina ljudi ukvarja s problematiko današnjega časa. Problemi in afere, ki se zgodijo danes, so pomembnejše kot onesneževanje okolja. Ne zanima nas, koliko živalskih vrst je zaradi onesneževanja okolja ogro ženih in kakšne posledice bodo nosili naši potomci. Žal se tega ne zavedamo. A vseeno lahko že sedaj sami zmanjšamo učinek globalnega segrevanja. Potrebno je zmanjšati porabo fosilnih goriv in izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. Z energijo je potrebno ravnati racionalno in poiskati nove energetske vire. Uporabljajte varčne žarnice in uporabite recikliran papir. Kupujte izdelke z manj embalaže in ločujte odpadke. Hodite peš in uporabljajte javni transport. Lahko pa okoljsko ozaveščate sebe in druge.
Alenka Bajrami
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, deda, pradeda, brata in strica
ANTONA HROVAT
iz Kompolj (12.03.1925 - 15.12.2010)
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom
in prijateljem, ki ste ga obiskovali in mu krajšali dneve. Zahvaljujemo se osebju Zavoda Sv. Terezije in dr. Mariču, ki ste mu pomagali po svojih najboljših močeh. Hvala gospodu župniku za obiske in lep poslovilni obred, moškemu pevskemu zboru, trobentaču in Cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba.
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše.
Hvala tudi vsem, ki ste ga kropili, se od njega poslovili in nam izrekli sožalja.
Vsi njegovi
V	spomin Tonetu Hrenu
V	četrtek, dne 20. 1. 2011, smo pokopali Toneta Hrena (Povliščev Tone) iz Podgorice, drugače živečega v Ljubljani. Bil je eden od
nas, starejših Podgoričanov, po izobrazbi diplomiran ekonomist. V spominu je ostal kot sponzor bronastega kipa v Jakličevem domu - Frana Jakliča, pa tudi sicer smo se kljub razdalji občasno srečevali v Dobrepolju. Bil je eden od nekdanjih študentov Podgoričanov in Videmca -Prelesnika Toneta, ki smo se uprli komunizmu, doma in povsod drugod, koder
smo živeli. Bronasti kip Frana Jakliča že nekaj let stoji na posebnem portalu v glavni dvorani Jakličevega doma.
France Nučič, dipl. pravnik
Novo v Sloveniji!
Jla:!>4Eîn (:>ogled, popolna zaščita.
Strešna okna DOMIX v leseni ali PVC izvedbi, so spričo vrhunske izdelave, odpornosti na ekstremne vremenske pojave, dobro izolativnost in enostavnost montaže, prava izbira slehrnega graditelja.
Imamo vse. Skoraj vse. www,raix,si
Ml

TRGOVINA LJUBLJANA
Stegne 15,1000 Ljubljana Telefon: 01/513 13 40 Fax: 01/513 13 49 e-mall: lnfo@mlx.sl
PE VELENJE
Kosovelova ulica, 3320 Velenje Telefon: 03/898 60 52 Fax: 03/898 60 55 e-mall: velenje@mlx.sl
PE PONIKVE
Ponikve 96,1212 Videm Dobrepolje Telefon: 01/788 71 90 Fax: 01/788 71 92 e-mail: ponikve@mix.si

ZúbcBifnnntvQ, ustna higloia, pAcnjardúlci^, pnilEtihiip esbebtui zúbctnhtvsibi«.
ZDRAVLJENJE ZOB IN BOLEZNI OBZOBNIH TKIV
cikava 36 A, 1290 Grosuplje, gsm: 051 797 797, t; 01 7865 424, e; (irfo®center-ustre-hlglene,sl
wiiniiïemerusine-liigiene
MniM^ latfln fn ^rnrf w m llatfH
fVOvv JVIOIRIIOVflVKVIIU
^sla^EVOHùm
LONovi stanovanjski krediti
ugodne obrestne mere, nizki stroški odobritve daljša ročnost
Potrošniški krediti
S potrošniškimi krediti do dodatnih sredstev na hiter in enostaven način Sedaj še ugodneje.
LONove depozitne akcije
najboljša obrestna mera
- do 5,00 %
Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem.
Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 781 01 30
www.lon.si
HRANILNICA LON
3'UtiiUSfro M. ^uiet-Kur OsebtK fJiUúi
lax: OI/SIQ SS 31. f-rruil: pr>biOamĚ.r>«l. del. lai. pun - pet. Sh - 12h. - 17li
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.