84 Cerkvene stvari. Strossmayerjeva postna okrožnica. Svitla zvezda obnebja jugoslovanskega, prevzvišeni biskup Josip Ju raj Strossmayer je razveselil se svojo postno okrožnico ves slovanski, posebno slovanski-katoliški svet. Iz nje veje prijetni duh pravega domoljubja; iz nje veje srčna ljubezen do katoliške cerkve in posebej do stolice rimske kot studenca dušnega in telesnega blagostanja. Z milim glasom kliče in vabi prevzvišeni vladika v jako obširuem listu naše nezjedi-njene brate Slovene, raztresene po ledenih širjavah velike Rusije, po zelenih livadah Srbije, Moldave, Vala-hije, Bosne in po prijaznih južnih deželah avstrijske države, naj se vendar enkrat odpovedo nesrečnemu raz-kolništvu in povrnejo v naročje rimske katoliške cerkve. Zjedinite se! kliče visi pastir, kajti v jedinosti se stolico rimsko je vir vsake sreče začasne in večne. A ne sam jaz, kliče in vabi vas tudi namestnik Kristov papež Leo XIII. v okrožnici svoji; da še celo vabi vas po njem sama previonost božja. Kaj je življenje, poziv in delovanje solunskih bratov med našimi preddedi in nju poslavljenje v najnovejšem času, nego klic božji, da se zjedinite! Ni li poslal Najvikši našim očetom moža, da jih združita; in sicer moža, ki sta jedinost visoko čislala kot najimenitnejši znak prave cerkve. Skušala sta jo ohraniti in utrditi, kar kaže vsaka nju stopinja bodi si pred prihodom bodi si po prihodu k našim očetom. Nista li iskala in našla na poti h Kozarom ostanke rimskega papeža sv. Klemena, naslednika sv. Petra? in ni pokazal Bog s tem činom nju srčno ljubezen do stolice rimske? Kakošno je bilo nju življenje v Carigradu? Ali nista pokazala pri vsaki priložnosti, da ne držita se Totijem, marveč z Rimom? In ko ju pokliče Najvikši v naše pokrajine, bilo je nju delovanje glavni namen, da bi zvezala naše brate z Rimom. V to svrho poslužujeta se jezika slovanskega in prestavita sv. pismo in druge cerkvene knjige na jezik slovanski — sredstvo, ki je najbolj pospeševalo jedinost Slovenov z naslednikom sv. Petra. Ako želita kacega privoljenja ali tolažbe, ne obračeta se v Carigrad, marveč v Rim; ona ne iščeta sreče v viru prevzetnosti, ošabnosti in raz-pora, iščeta je raji v viru ponižnosti, ljubezni in jedinosti; z jedno besedo, ne obračeta se v novi, marveč v stari Rim. Zato jima je hvaležen namestnik Kristov, ter pospešuje nju delovanje med Sloveni s tem, da potrdi slovenski jezik kot liturgični jezik; drugič da osnovi „panonsko-moravsko" nadškofijo neodvisno od nemških škofov; v to svrho imenuje in posveti ju v škofa. Konstantina, najvrlejšega boritelja rimske cerkve, imenuje Cirila; kajti kakor nekdaj Ciril Aleksandriski proti Nestorianizmu, tako bojuje se sedaj naš sv. brat proti razkolništvu. Ker pa kmalu umre, pokoplje ga Rim kot najvikšega cerkvenega dostojaustvenika. Enako spoštuje Metoda, ter ga varuje po smrti Cirilovi proti ptujim navalom. 85 Tako nas je klicala božja previdnost za časa Cirila in Metoda po nju delovanju, sedaj kliče nas po nju poslavljenju. Ona hoče, da se spominjamo naših dobrotnikov, ter ju slavimo; istinito slaviti pa ju zamo-remo le, če posnemamo nju namene in čednosti s tem, da smo pravi in zvesti sinovi rimske cerkve in stolice. One stolice, ki nas je in nas še vedno z materinsko ljubeznijo k sebi vabi. Da nas pa res ljubi in zelo čisla, pokazala je uže čestokrat, bodi-si za časa blago-vestnikov naših, bodi-si sedaj o nju poslavljenju. Hočemo li več pričakovati od nasprotnika Kristovega, nego da nam zatrjuje, „da je Slovanom očividno pridržana v bodočnosti posebna važnost tudi v pogledu strogo verskem, ne samo med evro-pejskimi, marveč tudi med azijatskimi narodi, ter da senadja, da se bode poslužil Gospod tega naroda za večo slavo svoje cerkve." Bodimo hvaležni našim dobrotnikom in prijateljem, oklenimo se rimske stolice, ter služimo ji se združenimi močmi. Nikakor ne dopustimo, da bi naši nezjedinjeni bratje še dalje služili razkolništvu, ki je po rojstvu grško in ne slovansko. Skusimo jih pridobiti vsak po svoji moči tako, da bodemo 6. aprila leta 1885. skupno in združeni obhajali tisočletnico blagovestnika našega Metoda. V to pomozi Bog in sv. brata Ciril in Metod! *) *) To je glavna misel okrožnice, ki obsega 3 velike pole in je z ,,Glasnikom" iz Dijakova došla „Novicam". Ivan Lavrenčič.