URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 36	Ljubljana, sobota 16. oktobra 1982
1640.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije Izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnji obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Preostanek izrečene kazni zapora se odpusti
P r o 1 e t u Draganu, rojenemu leta 1960 v Pančevu, se s pomilostitvijo odpusti neprestani del kazni enega leta in osem mesecev zapora.
2.	člen
Izrečena kazen zapora se zniža
H a n ž 1 u Julijanu, rojenemu leta 1940 v Mariboru, se s pomilostitvijo izrečena kazen dveh let in šest mesecev zapora, zniža za eno leto.
St. 25-1/82
Ljubljana, dne 30. septembra/ 1982.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Viktor Avbelj L r.
\	1641.
Na podlagi 7. točke 379. Sena ustave Socialistične republike Slovenije, 1 člena zakona o pomilostitvi in 102. členu kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb — pomilostitev po uradni dolžnosti
Kazenski pregon se odpusti
Makek Slavici, rojeni leta 1955 v Nedinjcih se odpusti kazenski pregon zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa
St. 25-1/82
Ljubljana, dne 30. septembra 1982.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Viktor Avbelj .1. r.
Cena 36 dinarjev	Leto XXXIX
1642.
Na podlagi 93. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) izdaja republiški sekretar za pravosodje in upravo
PRAVILNIK o stalnih sodnih tolmačih
1.	člen
Ta pravilnik določa pogoje za stalne sodne tolmače, njihove pravice in dolžnosti, postopek za njihovo imenovanje, in opravljanje preizkusa znanja oseb, ki želijo biti imenovane za stalne sodne tolmače.
2.	člen
Stalni sodni tolmači so osebe, ki prevajajo govorjeno ali pisano besedo iz uradnega v tuj jezik, iz tujega v uradni jezik ali iz tujega v drug tuj jezik v sodnih postopkih in v drugih primerih, ko se zahteva prevod stalnega sodnega tolmača.
Stalni sodni tolmači so tudi osebe, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih.
Stalni sodni tolmači prevajajo na zahtevo sodišča, državnega organa, organizacije, skupnosti ali občanov.
3.	člen
Za stalnega sodnega tolmača je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ, lahko pa tudi tuj državljan ali oseba brez državljanstva, ki ima pravico do dela v Jugoslaviji;
—	da je polnoleten;
—	da ima najmanj srednjo izobrazbo;
—	da izkazuje zavzetost in družbeno aktivnost pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema;
—	da je uspešno opravil preizkus znanja za stalnega sodnega tolmača, določen s tem pravilnikom.
Republiški sekretar za pravosodje in upravo (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretar) lahko oprosti preizkusa znanja osebo, za katero ugotovi, da je zmožna opravljati delo stalnega sodnega tolmača.
1	4. člen
Oseba, ki želi biti imenovana za stalnega sodnega tolmača, vloži vlogo z dokazili, da izpolnjuje pogoje iz prve do četrte alinee 3. člena tega pravilnika pri Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat).
Kandidata, za katerega republiški sekretariat ugotovi, da izpolnjuje pogoje iz prve do četrte alinee
3.	člena tega pravilnika, se pismeno obvesti o datumu preizkusa znanja najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za preizkus znanja.
5.	člen
Pri kandidatih za stalnega sodnega tolmača se preveri znanje iz:
—	temeljnih institutov s področja družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema;
—	organizacije pravosodnih in upravnih organov;
—	temeljnih institutov kazenskega in civilnega prava, ki se najpogosteje pojavljajo pri delu stalnih sodnih tolmačev (v obtožnicah, v sodnih in upravnih odločbah, tožbah, oporokah, pogodbah in javnih listinah).
Znanje z navedenih področij se preveri v uradnem in tujem jeziku, za katerega bo kandidat imenovan.
z Gradivo za preizkus znanja pripravi in ga daje kandidatom na razpolago republiški sekretariat.
6.	člen
Preizkus znanja se opravlja pismeno in ustno.
Pismeno se preizkusi znanje z nalogo, ki je lahko prevod tožbe, obtožnice, sodne ali upravne odločbe, pogodbe, spričevala ali druge listine.
Ustno se preizkusi kandidatovo znanje s področij iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, v uradnem in tujem jeziku.	,
Kandidatu za stalnegh sodnega tolmača, ki je diplomiran pravnik, se preizkusi znanje z navedenih področij le v tujem jeziku.
Kandidatu za stalnega sodnega tolmača, ki je že opravil preizkus znanja po tem pravilniku, se pri imenovanju za sodnega tolmača za vsak nadaljnji tuj jezik preizkusi znanje s področij iz prvega odstavka
5.	člena le v tujem jeziku. '
7.	člen
Preizkus znanja za kandidate za stalne sodne tolmače za govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih obsega:
—	govorico slušno prizadetih: gestikuliranje, znakovni govor, prstno abecedo;
—	preizkus znanja s področij iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika.
8.	člen
Preizkus znanja za stalnega sodnega tolmača se opravlja pred komisijo, ki jo sestavljajo predsednik, najmanj dva člana in zapisnikar.
Komisijo vsakokrat imenuje republiški sekretar izmed strokovnih delavcev republiškega sekretariata, visokošolskih učiteljev Filozofske fakultete, članov Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije, članov Zveze slušno prizadetih Slovenije, in po potrebi tudi drugih oseb, usposobljenih za preizkus znanja iz posameznega tujega jezika.
Komisija ima sedež pri republiškem sekretariatu, kjer se tudi opravlja preizkus znanja.
Komisiji pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji.
9.	člen
O preizkusu znanja se za vsakega kandidata piše zapisnik, ki vsebuje: priimek in ime, stalno prebivališče kandidata sestavo komisije, jezik (oziroma govorico) za katerega se opravlja preizkus znanja, datum preizkusa, potek preizkusa in uspeh preizkusa.
Komisija oceni uspeh preizkusa znanja z oceno »JE OPRAVIL« ali »NI OPRAVIL«.
O uspešno opravljenem preizkusu znanja izda komisija kandidatu potrdilo. Obrazec potrdila je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
'	10. člen
Kandidat, ki preizkusa znanja ni opravil, ga lahko ponovno opravlja v roku, ki ga določi komisija, vendar ta ne sme biti daljši kot šest mesecev.
11.	člen
Stalni sodni tolmači se imenujejo za nedoločen čas in za območje celotne SR Slovenije.
Odločbo o imeriovanju Stalnega sodnega tolmača izda republiški sekretar. V odločbi mora biti poleg osebnih podatkov naveden tudi jezik, za katerega je tolmač imenovan.
O imenovanju stalnega sodnega tolmača se obvesti predsednik temeljnega sodišča, na območju katerega ima sodni tolmač' stalno prebivališče.
12.	člen
Predsednik temeljnega sodišča iz prejšnjega člena takoj po prejemu odločbe o imenovanju pokliče stalnega sodnega tolmača, da poda pred njim slovesno izjavo.
Besedilo, slovesne izjave se glasi: »Izjavljam, da bom svoje delo kot stalni sddni tolmač opravljal vestno in natančno in po svojem najboljšem znanju«.
. 13. čien
O slovesni izjavi se sestavi zapishik,, v katerega se vpiše datum in besedilo izjave. Zapisnik podpišejo predsednik temeljnega sodišča, zapisnikar in stalni sodni tolmač.
Na odločbi o imenovanju stalnega sodnega tolmača potrdi predsednik temeljnega sodišča, da je stalni sodni tolmač dal slovesno izjavo.
Zapisnik o slovesni izjavi pošlje predsednik temeljnega sodišča republiškemu sekretariatu, ki imenovanje stalnega sodnega tolmača objavi v Uradnem listu SRS.
14.	člen
Stalni sodni tolmač lahko začne z delom šele potem, ko je dal slovesno izjavo po tem pravilniku.
15.	člen
Stalni sodni tolmač ima štampiljko, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče
s pristavkom: »Stalni sodni tolmač za .................
jezik«. Štampiljka je okrogla, s premerom 38 mrh.
Republiški sekretariat priskrbi stalnemu sodnemu tolmaču štampiljko na njegov račun. Stalni sodni tolmač sme uporabljati štampiljko samo pri opravljanju dolžnosti stalnega sodnega tolmača.
16.	člen
Stalni sodni tolmač potrjuje pravilnost prevoda listine pod besedilom z napisanim ali odtisnjenim zaznamkom »Podpisani (osebno ime stalnega sodnega tolmača), z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in upravo z dne ..................................
št. ______________ imenovani stalni sodni tolmač za
.........-________ jezik, potrjujem, da se ta prevod
popolnoma ujema z izvirnikom, ki je sestavljen T ................... jeziku«.
Pri prevodu v tuj jezik pripiše stalni sodni tolmač pod zaznamek iz prejšnjega odstavka tudi prevod zaznamka v tujem jeziku.
Pod zaznamek vpiše stalni sodni tolmač datum in kraj sestave zaznamka, ga podpiše in odtisne svojo štampiljko.
Kadar inia prevod dve ali več strani, morajo imeti strani zaporedne številke; listi in pole morajo biti sešiti, konci vrvice pa pritrjeni z vinjeto, na katero se odtisne štampiljka. Stalni sodni tolmač mora podpisati vsak posamezni list ali polo prevoda in odtisniti nanjo svojo štampiljko.	i
17.	člen
Podpis stalnega sodnega tolmača na zaznamku prevedenih listin, namenjenih za uporabo v inozemstvu, overi republiški sekretariat, če je taka overitev predpisana oziroma potrebna.
18.	člen
Stalni sodni tolmač vodi knjigo prevedenih listin, v katero vpisuje: zaporedno številko, dan prejema listine za prevod, naslov sodišča, državnega organa, organizacije, skupnosti in občana, za . katerega prevaja listino, kratko oznako vsebine listine in morebitne pripombe.
Knjiga prevedenih listin mora biti sešita in overjena s pečatom temeljnega sodišča in s podpisom predsednika temeljnega sodišča, na območju katerega ima stalni 'sodni tolmač stalno prebivališče.
19.	člen
Predsednik temeljnega sodišča, na območju katerega ima stalni sodni tolmač stalno prebivališče, nadzoruje njegovo delo ter o nerednem ali malomarnem opravljanju dolžnosti stalnega sodnega tolmača obvešča republiški sekretariat. /
Predsednik temeljnega sodišča lahko zahteva od stalnega sodnega tolmača na vpogled knjigo prevedenih listin.
20.	člen
Stalni sodni tolmač ima pravico do plačila za svoje delo, in sicer:
1.	za prevod listine iz tujega v uradni jezik 318 dinarjev za stran (30 vrstic po 62—63 tiskarskih znakov) ;
2.	za prevod listine iz uradnega v tuj jezik 381 dinarjev za stran;
3.	za prevod listine iz tujega v tuj jezik 444 dinarjev za stran;
4.	za prevod listine iz jezika drugega naroda Jugoslavije v slovenski jezik ali obratno 318 .dinarjev za stran.
Plačilo za prevod listine, ki obsega manj kot eno stran, je sorazmerno manjše, vendar ne manj kot 150 dinarjev.
Zd vsak nadaljnji izvod prevoda listine ima stalni sodni tolmač pravico do plačila v višini 10 %> od plačila po prvem oziroma drugem odstavku tega člena.
Za zahtevnejše prevode listin znanstvene ali tehnične narave, se sme nagrada iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena povečati, vendar največ za
50 %.
21.	člen
Za pregled in overitev prevoda, ki ga je oskrbela stranka sama, pripada stalnemu sodnemu tolmaču polovica plačila iz prejšnjega člena.
22.	člen
Za ustno prevajanje pripada stalnemu sodnemu' tolmaču 305 dinarjev za vsako začeto uro dejanskega prevajanja.
Za ustno prevajanje iz jezika drugega naroda Jugoslavije v slovenski jezik ali obratno pripada stalnemu sodnemu tolmaču 254 dinarjev za vsako začeto uro dejanskega prevajanja.
Ko ne prevaja, gre stalnemu sodnemu tolmaču za navzočnost od njegovega prihoda ob določenem času na kraj, kjer naj prevaja, ter med narokom oziroma drugim uradnim dejanjem za vsako začeto uro 73 dinarjev, če mu ne pripada nadomestilo za izgubljeni zaslužek po 24. členu tega pravilnika.
23.	člen
Plačilo iz 20., 21. in 22. člena tega pravilnika je določeno v neto zneskih.
24.	člen
Stalni sodni tolmač ima poleg plačila za delo tudi pravico do povrnitve vseh stroškov (potni stroški, stroški prehrane in prenočišča ter izgubljenega zaslužka), ki jih je imel v zvezi s prevajanjem v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v kazenskem in pravdnem postopku.
Plačilo za delo in povrnitev stroškov odmeri stalnemu sodnemu tolmaču organ, ki je odredil prevajanje.
25.	člen
Kadar mora plačilo za delo in stroške izplačati stalnemu sodnemu tolmaču sodišče, ki je preverjanje odredilo ali so bili zneski za to vnaprej založeni, je sodišče dolžno izplačati stroške tolmačem najkasneje v 30 dneh po vloženi zahtevi za plačilo in povrnitev stroškov.
26.	člen
Republiški sekretar razreši stalnega sodnega tolmača njegove dolžnosti:
1.	če sam zahteva razrešitev;
2.	če ne izpolnjuje več pogojev za stalnega sodnega tolmača, določenih v 3. člehu tega pravilnika,
3.	če svoje dolžnosti ne opravlja redno ali če jih ne opravlja vestno.
27.	člen
Razrešeni stalni sodni tolmač mora v treh dneh po prejemu odločbe o razrešitvi oddati republiškemu sekretariatu svojo štampiljko. Razrešitev in vrnitev štampiljke se vpiše v imenik stalnih sodnih tolmačev, razrešitev pa se objavi v Uradnem list« SRS.
28.	člen
Republiški sekretariat vodi imenik stalnih sodnih tolmačev.
Prepise imenika in njegovih sprememb pošilja republiški sekretariat sodiščem v SR Sloveniji, kjer je občanom, državnim organom, organizacijam in
skupnostim na vpogled.
29.	člen
Vsako spremembo stalnega prebivališča je stalni sodni tolmač dolžan sporočiti republiškemu sekretariatu, ki vpiše spremembo v imenik,
30.	člen
' Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za stalne sodne tolmače, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih.
31.	člen
Stalni sodni tolmači, imenovani po dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom po določbah tega pravilnika.
32.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehata veljati pravilnik o stalnih sodnih tolmačih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 12/80) in pravilnik o programu preizkusa znanja oseb, ki želijo biti imenovane za stalnega sodnega tolmača (Uradni list SRS, št. 3/80).
1643.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 12/82, 13/82, 15/82, 18/82, 20,82, 21/82, 22/82, 23/82, 24/82, 25/82, 27/82, 31/82, 32/82, 34/82 in 35/82)
33.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
I.	V tabeli pod točko 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje
spremembe:
St. 74/A-1/80
Ljubljana, dne 23. julija 1982.
k
Republiška sekretarka za pravosodje in upravo
Kristina Kobal 1. r.
Z
1.	Pri zaporedni številki 3 občina Celje se:
—	v stolpcu 6 vnese stopnja 0,30;
—	v stolpcu 18 stopnja 12,07 nadomesti s stopnjo
12,37;	\
—	v stolpcu 19 stopnja 27,52 nadomesti s stopnjo
27,82.
Socialistična republika Slovenija Republiški sekretariat za pravosodje in upravo
POTRDILO
o opravljenem preizkusu znanja za stalnega sodnega tolmača
iz ____________________'.________________________________
rojen(a) dne _______________________ v __________________
stanujoč ................................................
je dne ......................... opravil (a) pred komi-
sijo pri Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo v smislu pravilnika o stalnih sodnih tolmačih (Uradni list SRS, št. 36/82) preizkus znanja za stalnega sodnega tolmača za _________________________________
2.	Pri’ zaporedni številki 60 občina Žalec se:
—	v stolpcu 8 stopnja 2,36 nadomesti s stopnjo
1,49;
—	v stolpcu 9 stopnja 0.54 nadomesti s stopnjo
1,21;
—	v stolpcu 10 stopnja 5,99 nadomesti s stopnjo
4,49;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo 0,24;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,34 nadomesti s stopnjo
0,09;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,02 nadomesti s stopnjo
0,95;	V
—	v stolpcu 16 stopnja 1,02 nadomesti s stopnjo 0,95;
—	v stolpcu 18 stopnja 13,18 nadomesti s stopnjo 10,24;
—	v stolpcu 19 stopnja 26,99 nadomesti s stopnjo 24,65.
II. V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje pri-.	.....- -...................—•— ........ spevkov iz dohodka« se:
Številka:	Pri zaporedni številki 60 občina Žalec:
Datum:
Zapisnikar:
Predsednik
komisije:
9,44;
0,15.
v stolpcu 3 stopnja 11,64 nadomesti s stopnjo v stolpcu 4 stopnja 0,16 nadomesti' s stopnjo
Člani komisije: Zig
III.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-34/81
1
Ljubljana, dne 8. oktobra 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1644.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81 in 34/82) izdaja Republiška uprava za druž- / bene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V	odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82,♦ 4/82,' 7/82, 9/82, 12/82, 13/82, 15/82, 18/82, 20/82, 21/82, 22/82, 23/82, 24/82, 25/82, 27/82, 31/82, 32/82, 34/82 in 35/82) se v tabelah točke 2:
—	pri zaporedni številki 3 občina Celje stopnja 12,07 nadomesti' s stopnjo 12,37;
—	pri zaporedni številki 60 občina Žalec stopnja 13,18 nadomesti s stopnjo 10,24.
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 8. oktobra 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene
prihodke
Tone Pengov 1. r.
1645.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi' posebnih izobraževalnih skupnosti za agroživilstvo, lesarstvo, gradbeništvo. gostinstvo, ekonomsko usmeritev in kulturo sprejeli
SKLEP
o vplačilu razlike med obračunano In plačano obVeZ-nostjo prispevka iz dohodka posebnim izobraževalnim skupnostim za obdobje januar—september 1982
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti vplačajo ob vplačilu akontacije prispevka za usmerjeno izobraževanje posebni izobraževalni skupnosti za agroživilstvo, lesarstvo, gradbeništvo, gostinstvo, ekonomsko usmeritev ter kulturo za tekoči mesec tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar—september 1982 in obračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljeno s periodičnim obračunom za isto obdobje.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Ljubljana, dne 15. oktobra 1982.
Predsednik
skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije Tone Ferenc 1. r.
1646.
Na podlagi petega odstavka 1. člena in drugega odstavka 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni . list SRS, št. 27/82) sklenejo občinske skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o merilih in kriterijih za določanje denarnega dodatka k denarnemu nadomestilu oziroma denarni pomoči osebi za čas brezposelnosti
1.	člen'
Občinske skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) se s tem samoupravnim sporazumom dogovorijo za uporabo meril in kriterijev pri določanju višine denarnega dodatka za vzdrževane člane ožje družine osebi oziroma upravičencu, ki mu je priznana pravica do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči.
2.	člen
Denarni dodatek se prizna upravičencu do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči. Se njegovi dohodki skupaj z dohodki članov njegove ožje družine na osebo v mesečnem povprečju preteklega leta ne presegajo zneska, ki je enak višini ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov,
3.	člen
Za posameznega vzdrževanega člana pripada upravičencu do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči denarni dodatek v naslednji višini od ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov:
—	za enega vzdrževanega člana	do 6 •/•
—	za dva vzdrževana člana	do 12 Vi
—■ za tri vzdrževane člane	do 19 •/•
—	za štiri ali več vzdrževanih članov do 28*/«
Višina denarnega dodatka, ki pripada upravičencu do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči po prejšnjem odstavku, se poveča za 50°/o:
—	če je upravičenec samohranilec ali edini hranilec
—	če preživlja težje telesno ali duševno prizadetega člana ožje družine, za vsakega takega člana.
Skupna višina izplačanega denarnega dodatka posameznemu upravičencu po 1. in 2. odstavku tega člena ne sme preseči 25 %> ugotovljenih minimalnih živ-Ijenskih stroškov.
4.	člen
Pravica do denarnega dodatka gre upravičencu do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči dokler obstoje pogoji iz 2. in 3. člena.
Pristojna služba skupnosti za zaposlovanje ugotavlja obstoj teh pogojev vsakih 12 mesecev.
5.	člen
Upravičenec lahko uveljavlja pravico do denarnega dodatka k denarnemu nadomestilu oziroma denarni pomoči dokler mu gresta ti dve pravici, ne more pa je uveljaviti več, ko izgubi pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči'.
6.	člen
Upravičenec, ki uveljavlja pravico do denarnega dodatka k denarnemu nadomestilu oziroma denarni pomoči, mora pristojni službi predložiti ustrezne dokumente, s katerimi dokazuje obstoj pogojev za uveljavljanje te pravice.
Če se na podlagi predloženih dokumentov ugotovi, da je upravičenec prejemal sredstva, ki mu ne pripadajo po tem sporazumu, se preveč izplačana sredstva izterjajo z' izvensodno poravnavo.
7.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo vse občinske skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji. Samoupravni sporazum začne veljati, ko skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije s sklepom ugotovi, da so ga sklenile vse občinske skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji, uporabljati pa se začne 8 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
Podpisniki: občinske skupnosti za zaposlovanje
1647.
Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je na svoji 3. seji dne 29. septembra 1982 sprejela naslednji
ugotovitveni sklep
Skladno s 7. členom samoupravnega sporazuma o 1 merilih in kriterijih za določanje denarnega dodatka k denarnemu nadomestilu oziroma denarni pomoči osebi za čas brezposelnosti skupščina zveze skupnosti ugotavlja, da so samoupravni sporazum sklenile vse občinske skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji.
Predsednik skupščine •	' Andrija Vlahovič 1. r.
/,	1648.
Na podlagi 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 27/82), 27. Člena samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 13/81) ter tretjega odstavka
6.	člena družbenega dogovora o merilih za zagotavljanje podatkpv o nezaposlenih osebah (Uradni Ust SRS, št. 58/80). je_ sprejela skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na seji dne 29. septembra 1982
SKLEP	<
o enotnih kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči brezposelne osebe zaradi neupravičene odklonitve zaposlitve
1.	člen
S tem sklepom se določajo enotni kriteriji, na podlagi katerih bodo skupnosti za zaposlovanje ugotavljale, ‘kdaj izgubi brezposelna oseba pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, če je neupravičeno odklonila- ponudeno zaposlitev na delih in nalogah, ki ustrezajo njeni strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
2.	člen
Skupnosti za zaposlovanje bodo pri presoji neupravičene odklonitve ponudene zaposlitve brezposelni osebi v smislu 1. člena tega sklepa upoštevale naslednje enotne kriterije:
1.	brezposelna oseba izgubi pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, če odkloni zaposlitev na delih in' nalogah:
—	ki ustrezajo stopnji in smeri strokovne izo- . brazbe, kakršna še je zahtevala pri delih in nalogah, ki jih je opravljala oseba pred nastopom brezposelnosti, vendar največ do stopnje. in. smeri dejanske strokovne izobrazbe te osebe,
—	ki zahtevajo nižjo strokovno izobrazbo iste ali
sorodne smeri, Če ta oseba razpolaga z ustreznimi znanji, ali ji .je hkrati bilo zagotovljeno izpopolnjevanje strokovne izobrazbe (prekvalifikacija), usposabljanje z delom ozirorha delovna rehabilitacija ter če ima za ponudeno delo ustrezne psihofizične lastnosti. Ta kriterij se uporabi v primeru, če brezposelni osebi po šestih mesecih od začetka prejemanja nadomestila oziroma pomoči ni bilo mogoče ponuditi zaposlitve po prvi alinei te točke;	'
2.	brezposelna oseba izgubi denarno nadomestilo oziroma denarno pomoč, če odkloni izobraževanje oziroma usposabljanje, ki zagotavlja ustrezna znanja, potrebna za predvideno 'zaposlitev po drugi alinei 1. točke, oziroma če napotena oseba po lastni krivdi ali iz velike malomarnosti ne izpolnjuje učnih in delovnih obveznosti, določenih s programom izobraževanja oziroma -usposabljanja;
3.	brezposelna oseba izgubi denarno nadomestilo oziroma denarno pomoč, če odkloni začasno zaposlitev v izjemnih primerih (poplave, potresi, pozebe, nujna spravila kmetijskih pridelkov, obrambne priprave ipd.), ko so organizirane družbene akcije, ki jih razglasi pristojna družbenopolitična skupnost zd od-
pravo nastalih posledic ali njihovo preprečitev in so ji s takšno zaposlitvijo zagotovljena sredstva za preživljanje;
4.	brezposelna oseba izgubi denarno nadomestilo oziroma denarno pomoč, če odkloni zaposlitev, ki ji je ponudena po prejšnjih točkah tega člena in je kraj zaposlitve oddaljen manj kot 40 km od kraja njenega stalnega bivališča ter dosegljiv s sredstvi javnega prevoza oziroma če odkloni zaposlitev v kraju, ki je oddaljen več kot 40 km od kraja njenega stalnega bivališča in so ji bili hkrati ponudeni ter zagotovljeni osnovni nastanitveni pogoji, opredeljeni z občinskim samoupravnim sporazumom o minimalnih pogojih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev ter pogoji, opredeljeni z zveznim družbenim dogovorom o merilih za zagotavljanje podatkov o nezaposlenih osebah.
Pod zaposlitvijo v smislu tega člena je šteti po-nudeno zaposlitev za določen ali nedoločen čas, s polnim ali z najmanj polovičnim delovnim časom.
V primeru, da je osebni dohodek po ponudeni zaposlitvi za krajši od polnega delovnega časa manjši od višine denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, ki jo je oseba prejemala v času brezposelnosti, pripada osebi v breme skupnosti za zaposlovanje razlika nadomestila do ,te višine in sicer ves čas, dokler se razlika ne izenači.
3.	člen
Oseba, ki je bila napotena v zaposliteY po drugi alinei 1. točke prejšnjega člena, obdrži še naprej pravico, da jo skupnost za zaposlovanje prednostno napoti v zaposlitev na delih in nalogah, ki ustrezajo njeni dejanski strokovni izobrazbi.
4.	člen
Za ugotovitev, ali oseba izpolnjuje delovne in psihofizične zahteve ponudene ji zaposlitve po drugi alinei 1. točke 2. člena, je pristojna strokovna komisija I. stopnje za ugotavljanje delovnih zmožnosti pri pristojni, skupnosti za zaposlovanje. Zoper odločitev komisije je možna pritožba na komisijo II. stopnje pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije,
katere odločitev je dokončna. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa komisije I. stopnje.
Do ustanovitve komisij iz prvega odstavka tega člena opravljajo to delo komisije I. in II. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe.
5.	člen
V smislu 7, alinee 29. člena zakona o zaposlovanju za primer brezposelnosti izgubi brezposelna oseba pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči tudi v primeru, če se dvakrat zaporedoma ne zglasi pri skupnosti za zaposlovanje in tega ne opraviči.
Šteje se, da se brezposelna oseba ni zglasila pri skupnosti za zaposlovanje, če se kljub dvakratneitiu pismenemu vabilu pristojne službe, s katerim ji je bila ponudena zaposlitev, ni zglasila v roku 3 dni po prejemu vabila ah pismeno opravičila izostanek v roku 3 dni.
Pri brezposelnih osebah, ki imajo stalno bivališče izven območja SR Slovenije, se šteje, da se oseba ni zglasila, če se na pismeno' povabilo ni odzvala službi za zaposlovanje, pristojni po kraju stalnega bivališča te osebe. V tem primeru skupnost za zaposlovanje, ki je zavezana za zagotavljanje nadomestila, ravna v smislu 11. člena samoupravnega sporazuma o refundaciji finančnih sredstev, izplačanih kot materialna pomoč začasno nezaposlenim osebam.
6.	člen
S tem sklepom preneha veljati samoupravni sporazum o enotnih kriterijih za ugotavljanje neupravičene odklonitve zaposlitve brezposelne osebe, ki prejema dajatve iz zavarovanja za primer brezposelnosti (Uradni ilst SRS, št. 10/82).
7.	člen
Ta sklep začne veljati Osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Andrija Vlahovič 1. r.
ORG AN 3 IN ORGANIZACIJE V OBČINI
V	CERKNICA
1649.
Izhajajoč iz tega
—	da so delavci, kmetje, delovna inteligenca in vsi napredni delovni ljudje, združeni v Osvobodilni fronti s komunistično partijo na čelu v narodnoosvobodilnem boju zrušili stari družbeni red, ki je temeljil na izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neenakopravnosti in ustvarjali pogoje za razvoj samoupravnih socialističnih družbenih donosov,
—	da sedanja ustavna ureditev zagotavlja občini kot samoupravni temeljni družbenopolitični skupnosti razvoj in napredek na vseh področjih, delovnim ljudem pravico, da uživajo rezultate živega in minulega dela,'neposredno odločanje delovnih ljudi in občanov o vseh pomembnih družbenih vprašanjih, družbeno solidarnost in skladno delovanj-' občanov, organizacij združenega dela jn drugih organizacij,
—	da so v občini ustvarjeni pogoji za nadaljnji napredek v povezovanju in oblikovanju združenega dela
—	da so s sodelovanjem Zveze komunistov. Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zveze sindikatov. Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske in Zveze socialistične mladine kot sestavnih delov družbenopolitičnih in samoupravnih odnosov v občini dosežene bistvene spremembe v družbenopolitičnih odnosih, ki so omogočile, da je Skupščina občine Cerknica na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. marca 1982 po predhodni' javni razpravi v socialistični zvezi delovnega ljudstva sprejela
STATUT občine Cerknice
I. TEMELJNA NAČELA
I
Samoupravljanje, ki temelji na ustavno opredeljenem družbenoekonomskem in političnem sistemu, je za delovne ljudi in občane občine Cerknica neodtujljiva pravica in dolžnost.
Nihče ne sme delovnim ljudem in občanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavljajo ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, ustava Socialistične republike Slovenije in ta statut. Delovni ljudje in občani uresničujejo in varujejo te svoboščine, pravice in dolžnosti neposredno v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, Zvezi sindikatov, Zvezi socialistične mladine in v Zvezi združenj borcev narodnoosvobodilne vojne ter družbenih organizacijah, društvih in združenjih, katerih idejna, vodilna in politična sila je Zveza komunistov. Tu se dogovarjajo za politično ih akcijsko enotnost socialističnih sil v usmerjanju družbenega razvoja.
II
Delovni ljudje in občani negujejo, razvijajo in poglabljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja, ljudske revolucije in socialistične izgradnje ter s tem ustvarjajo idejnopolitične pogoje za vsestranski razvoj socialistične samoupravne družbe.
Delovni ljudje in občani so dolžni neposredno in v Samoupravnih organih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih in združenjih ter v državnih organih s svojo dejavnostjo:
—	krepiti in širiti materialno osnovo družbe in posameznikov, s tem, da razvijajo proizvajalne sile, večajo delovno storilnost in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose,
—	ustvarjati pogoje za odpravljanje razlik med umskim in fizičnim delom, da bo delo izraz ustvarjalnosti človekove osebnosti, .
—	razvijati in širiti oblike samoupravljanja ter graditi med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka,
—	razvijati in krepiti bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije,
—	prispevati k uresničevanju človekovih svoboščin pravic, humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, krepitvi solidarnosti med ljudmi in spoštovanju človekovega dostojanstva,
—	razvijati vsestransko sodelovanje z vsemi narodi v skladu z načeli neuvrščene politike naše države ter solidarnosti delavskega razreda in Vseh delovnih ljudi.
Delovni ljudje in občani občine Cerknica neposredno v samoupravnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih in združenjih in v občinski skupščini organizirajo in izvajajo priprave na splošni ljudski odpor ter organizirajo družbeno samozaščito. S tem . zagotavljajo osnovne pogoje varovanja svobode, neodvisnosti in suverenosti narodov in narodnosti Jugoslavije in naše samoupravne socialistične družbe.
in
Delovni ljudje in občani v občini odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov v temeljnih in
drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih ter združenjih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
Delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja v temeljnih organizacijah združenega dela. Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravic do dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev ter si pridobiva osebni dohodek.
Delavci v združenem delu tudi zunaj organizacije združenega dela, v okviru družbenopolitične skupnosti preko delegatskega sistema neposredno odločajo in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge sarpoupravne pravice v družbi ter odločajo o zadovoljevanju splošnih, skupnih in osebnih potreb.
V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselij, komunalnih dejavnosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in izboljševanja človekovega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela. S samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine se povezujejo za uresničevanje teh in drugih interesov z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju krajevne skupnosti in zunaj nje.
IV
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, telesne kulture, socialnega varstva ter socialnega skrbstva, zdravstva, varstva človekovega okolja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in na drugih področjih, ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki. opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih skupno, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za financiranje teh dejavnosti opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz odnosov na področjih, za katere so ustanovljene.
Delovni ljudje in občani, ki ustanovijo samoupravno interesno skupnost, urejajo na načelih enakoprav-nosti medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, s statutom in pogodbo.
Z ureditvijo teh razmerij, pravic, obveznosti in odgovornosti, mora biti delovnim ljudem in občanom, ki združujejo sredstva za uresničevanje ciljev samoupravne interesne skupnosti, zagotovljena pravica, da odločajo o teh sredstvih. Delavcem v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, na katerem je bila samoupravna interesna skupnost ustanovljena, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uresničujejo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
V
Delovni ljudje in občani, samoupravno povezani in organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih in združenjih in v krajevnih skupnostih, uresničujejo svoje pravice in dolžnosti tudi v občinski skupščini. Temeljno izhodišče za organiziranje in delovanje delegatskega skupščinskega sistema je zastopanje vseh avtentičnih interesov delovnih ljudi in občanov.
VI
Zveza komunistov v občini, kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, je s svojim usmerjevalnim, idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politike za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev samoupravne socalistične družbene zavesti. V socialistični zvezi delovnega ljudstva občine delovni ljudje in občani, družbenopolitične in družbene organizacije, društva ter združenja in vse organizirane socialistične sile na čelu z Zvezo komuriistov uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V ta namen zlasti:
—	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo po- . litične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve,
—	določajo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in družbenih funkcij,
—	obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in usposabljanja kadrov,
—	spremljajo .delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izražajo svoja mnenja in ocene,
—	ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju.
Zveza socialistične mladine in druge organizacije, ki združujejo mlade, se zavzemajo, da postanejo marksistični svetovni nazor, programski cilji in opredeljenost ter naloge Zveže komunistov Jugoslavije opredelitev in. osnova za družbeno aktivnost mlade generacije. Zveza socialistične mladine in druge družbene organizacije in društva, ki združujejo mlade ljudi se zavzemajo za nadaljnji razvoj samoupravnega socializma.' ki temelji na idejah in političnih ciljih naše revolucije.
Družbene organizacije, društva in združenja v občini delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije in samoupravnega razvoja naše družbe v okviru svojih programov dela.
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot družbenopolitična organizacija aktivnih borcev NOV deluje v okviru enotne fronte organiziranih socialističnih sil. Zavzema se za večje in intenzivnejše angažiranje vseh borcev iz narodnoosvobodilne borbe in njihovih organizacij skbpaj z mladimi generacijami v boju delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov za utrjevanje in nadaljnje bogatenje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne graditve. Zavzema se za čimhitrejše in čimboljše reševanje materialnih in drugih vprašanj borcev, kar je tudi pomembna dolžnost vseh družbenih in državnih organov in organizacij.
Delavci, prostovoljno organizirani v sindikatih se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in za tako svojo vlogo v družbi ih političnem sistemu, ki ustrezata interesom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih in drugih pravic in interesov delavcev, za samoupravno usklajevanje posamičnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev, za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično določanje kandidatov za člane delegacij, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
Občina je dolžna v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotoviti Socialistični zvezi delovnega ljudstva in drugim organiziranim socialističnim silam v občini materalne in druge pogoje za uresničevanje njihovih funkcij, določenih z ustavo in tem statutom. Družbene organizacije, društva in združenja se financirajo praviloma iz svojih sredstev in v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
VII
Občinska skupščina uresničuje sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v družbenih svetih, na sejah njenih zborov, organov in delovnih teles in predstavnikov skupščine v organih in oblikah dela družbenopolitičnih organizacij, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z usklajevanjem programov dela in akcij in v drugih oblikah medsebojnega sodelovanja.
VIII
V družbenih svetih, ki so kot družbena telesa sestavni del delegatskega sistema, delovni ljudje in občani, združeni v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter, v družbenopolitičnih organizacijah, zaradi uresničevanja z ustavo določenih pravic, obveznosti in odgovornosti uresničujejo družbenopolitično usklajevanje pri oblikovanju in izvajanju politike, pripravi odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov občinske skupščine in tako prispevajo k razvijanju sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne demokracije.
IX
Resnično, vsestransko, pravočasno in popolno obveščanje delovnih ljudi in občanov o političnih in gospodarskih vprašanjih o delovanju organov in organizacij in o drugih splošnih in skupnih vprašanjih je pogoj samoupravnega odločanja, uveljavljanja nadzorstva ter ustvarjanja aktivnega javnega mnenja in zato ena izmed temeljnih pravic delovnih ljudi in občanov.
V	družbenem sistemu informiranja se vsi, ki sodelujejo v procesu obveščanja v delegatskem sistemu, samoupravno sporazumevajo o najustreznejših načinih informiranja delovnih ljudi in občanov ter pri tem uporabljajo predvsem javna sredstva informiranja. Pri tem morajo dajati prednost primerjalnim informacijam v procesu odločanja, na podlagi katerih se delovni ljudje in občani lahko pravočasno samoupravno odločajo in zavzemajo stališča.
X
Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Cerknica in so podlaga za tolmačenje njegovih določb.
Iz temeljnih načel morajo izhajati vsi akti, ki določajo politiko razvoja v občini.
II.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Cerknica je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	občini Cerknica delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih oganizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Občina Cerknica je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet, kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanje z zakonom ali tem statutom drugače določeno. Sedež občine je v Cerknici.
3.	člen
Območje občine je določeno z zakonom.
Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino.
4.	člen
Občina Cerknica ima grb in zastavo, ki se določita z odlokom.
5.	člen
Praznik občine Cerknica je 19. oktober, v spomin na partizanski napad na okupatorski postojanki v Ložu in Bezuljaku 1941. leta.
6.	člen
Občina Cerknica ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«. Pod grbom je napis »Cerknica«.
7.	člen
Občani občine Cerknica so tisti, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče.
8.	člen
Občina podeljuje zaslužnim delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, enotam in organizacijam narodnoosvobodilne vojne in družbenim organizacijam ter društvom priznanja.
Priznanja občine Cerknice so:
—	podelitev domicila
—	podelitev naziva častnega občana
—	druga priznanja, ki se določijo z odlokom in pravilnikom občinske skupščine.
III.	DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV
1.	Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi in družbenoekonomska razmerja
9.	člen
V občini Cerknica temelji socialistična družbenoekonomska ureditev na svobodno združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbem reprodukciji v celoti.
Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi je zagotovljen z ustavo, zakoni in s tem statutom.
10.	člen
Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in omejevati delavca, da bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter pogojih in rezultatih
11.	člen
Del dohodka, ki je rezultat dela v izredno ugodnih naravnih razmerah ali je rezultat izrednih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini.
Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini temeljni na samoupravnih, osnovah.
12.	člen
Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom dosežene dohodke, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.
13.	člen
Družbenoekonomski položaj delovnega človeka v občini je zagotovljen z ustavo in zakoni ter s tem sta-
tutoip.
14.	člen
V	socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delovni ljudje združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja ter se povezujejo' v sistem samoupravnega združenega dela.
V	sistem samoupravnega združenega dela se povezujejo tudi kmetje in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi v lasti občanov, 3 tem da na podlagi skupnih interesov ter po načelu prostovoljnosti in enakopravnosti združujejo svoje delo in sredstva v zadruge ali druga delovna združevanja in na tej podlagi sodelujejo z organizacijami združenega dela.
15.	člen
Organizacije združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno uporabo občanom, morajo ustvarjati možnosti in spodbujati organizirarije potrošnikov blaga in storitev .za planiranje in usklajevanje odnosov med proizvodnjo in prodajo na trajnih osnovah.
16.	člen
Občanom je zajamčena lastnina pravice na predmetih, ki so namenjeni za osebno rabo, rabo ali zadovoljevanje njihovih kulturnih in drugih osebnih potreb. Občani imajo lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih, ža zadovoljevanje osebnih in družinskih potreb ter za opravljanje dejavnosti z osebnim delom.
Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem zemljišču, skladno z ustavo in pod pogoji', ki
jih določa zakon.
17.	člen
Zajamčena je svoboda samostojnega osebnega dela občanov z delovnimi sredstvi v njihovi lastnini. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom, lahko skladno s pogodbami in zakonom na načelih enakopravnosti združujejo svoje delo in svoja sredstva v zadrugah in drugih organizacijah.
2. Položaj delavca v združenem delu
18.	člen
Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, .da uporabljajo družbena sredstva s skrbnostjo dobrega gospodarja in jih kotf materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo in povečujejo.
19.	člen	1
Obveznosti delavcev in organizacije združenega dela do splošnih in skupnih potreb se določajo odvisno od sposobnosti gospodarstva, da jim v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti dela in s potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo dolgoročnim interesom razvoja produkcijskih sil, zagotovijo njihovo zadovoljevanje.
20.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združenega dela uresničujejo .Samoupravno -delavsko. nadzorstvo neposredno s tem, da nadzorujejo izvrševanje splošnih samoupravnih aktov, uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, izvajanje odločitev organov samoupravlja-
nja in oblasti, uporabo sredstev, poslovanja ter finančno in materialno stanje organizacij združendga dela.
21.	člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumevanjem združujejo delo in sredstva v okviru občine ali izven nje.
22.	člen
Zaradi doseganja optimalnih gospodarskih rezultatov, racionalnih konceptov in modernizacije tehnoloških ter organizacijsko poslovnih postopkov delovni ljudje in občani pospešujejo znanstveno in' raziskovalno delo.
23.	člen
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo njegove in družbene produktivnosti dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu, osebni dohodek za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustrezajo rezultatom njegovega dela in osebnega1 prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečevanju dohodka temeljne organizacije združenega dela.
3.	Družbenoekonomski položaj kmetov in obrtnikov
24.	člen
Kmetu in članom njegovega gospodinjstva, ki se ukvarja s kmetijstvom in dela s sredstvi, na katerih ima lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uresničuje z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolago z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in -sblidarhosti zagotavlja socialno varnost.
Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.
25.	člen
V skladu z zakonom lahko kmetje svobodno združujejo svoje delo, zemljišča in druga delovna sredstva,
■ ki so njihova lastnina v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja dela .v odnosih trajnega sodelovanja s ciljem, da izboljšajo kmetijsko proizvodnjo, se organizirano vključujejo v blagovno menjavo in s tem ustvarjajo pogoje za zagotovitev lastne socialne varnosti. "
26.	člen
S samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti se določijo dejavnosti zadruge, odnosi med zadružniki in ustanavljanje temeljnih organizacij kooperantov.
27.	člen
Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalne in produktivne izrabe tal, varstva kmetijskih zemljišč in izboljšanja posestne ter zemljiške strukture se kmetijske in gozdnogospodarske organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in kmetje ter drugi občani združijo v samoupravno kmetijsko zemljiško skupnost v občini
28.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo samostojno osebno delo z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, ima-
jo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznost kot delovni ljudje v organizacijah združenega dela.
4.	Družbeno planiranje
29.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	skupno razvojno družbenoekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi zagotavljajo uresničevanje razvoja občine Cerknica, njeno usklajevanje v širših družbenopolitičnih skupnostih,
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celotno družbeno reprodukcijo ter možnostmi, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah družbene reprodukcije,
—	usklajevanje odnosov pri razvoju gospodarstva in družbe ter materialnimi razmerji med posameznimi deli družbene reprodukcije, obvladovanje tržne stihije in neekonomičnih pogojev pridobivanja dohodka,
—	najugodnejše razmerje razvoja proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih možnosti ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka.
30.	člen
Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevaiija planov. Planiranje dohodka obsega planiranje možnosti in osnov za doseganje in rast dohodka, njegovo razporejanje na osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve v okviru medsebojno dogovorjenih pravic in obveznosti.
V	dohodku, ki ga dosegajo TOZD materialne proizvodnje, so vloženi rezultati celotnega združenega dela. Zato se z delitvijo tako doseženega dohodka ugotavljajo materialne osnove za delo delovnih ljudi v gospodarskih in družbenih dejavnostih.
31.	člen
Družbeni plan občine temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih planih in dogovorih o temeljih družbenega plana občine kot tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj občine.
V	družbenem planu mora biti zagotovljena modnost in kontinuiranost družbenega planiranja. Družbeni plan mora vsebovati gospodarske, socialne in prostorske dejavnosti.
32.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne, krajevne in druge skupnosti ter organizacije usklajujejo svoje plane in programe dela in razvoja med seboj in z družbenim planom občine.
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih, samoupravnih, interesnih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah so odgovorni za oblikovanje in zagotavljanje skupnih interesov in ciljev, ki so določeni s programi in plani razvoja svojih skupnosti in družbenimi plani občine.
33.	člen
Srednjeročni družbeni plan občine je temeljni plan celotnega razvoja občine. Srednjeročni plan občine se sprejema praviloma na obdobje petih let.
Občina ima tudi dolgoročni plan, ki se sprejema za daljše obdobje. Odločitev o izdelavi srednjeročnega in dolgoročnega plana sprejme skupščina občine.
34.	člen
Plan samoupravne organizacije oziroma skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, plan, občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine.
35.	člen
Organi upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti ter organi skupščine občine morajo zagotavljati pogoje za pravočasno 'pripravo planskih dokumentov.
Upravni organi in strokovne službe skupščine občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov, realnost ocen in predlogov.
36.	člen
Za zagotovitev uresničevanja in oblikovanja družbenih planov lahko občinska skupščina in njem organi sprejmejo skladno z zakonom ustrezne predpise in ukrepe.
Ce do roka določenega za predložitev predloga družbenega plana občine ni bil dosežen dogovor' o usklajenosti posameznih nosilcev planiranja, predlaga izvršni svet skupščine občine UKrepe, za katere je poblaščena s predpisi.
/	37. člen
Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za "samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Sindikat deluje pri družbenem planiranju tako, da sproža pobude za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o osnovah planov in se sam ude’3žuje sporazumevanja in dogovarjanja zvezi z določanjem osnov in meril za pridobivanje in razporejanje dohodka.
38.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za. katere je z zakonom ali odlokom Skupščine občine Cerknica določeno, da opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan tako, da je zagotovljeno uresničevanje posebnega družbenega interesa.
39.	-člen
Samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravne interesne skupnosti sklepajo organizacije in skupnosti, ki so ustanovile interesno skupnost in vse
organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi preko samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in. interese, skladno z določili statuta te samoupravne interesne skupnosti.
40.	člen
Dogovor o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delovnimi ljudmi in občani v združenem delu in v krajevni skupnosti izvršni svet v imenu občine ter pristojni -organi organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
41.	člen
izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini občine v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat letno predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju SKupaj z oceno možnosti za razvoj v naslednjem obdobju ali letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanja plana v tekočem letu.
Ce izvršni svet ugotovi, da družbenega plana občine ne bo mogoče uresničiti, predlaga skupščini občine spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po .enakem postopku kot je določen za sprejem družbenega plana.
5.	Sredstva za splošne in družbene potrebe v občini
42.	člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani, ki na področju družbenih dejavnosti po načelu vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne ter skupne potrebe in interese uporabnikov ter delavci organizirani v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, organizirani v sa-samoupravnih interesnih skupnostih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter v postopkih družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja skladno z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljaj a teh dejavnosti ter o obsegu 'in načinu združevanja sredstev za te namene.	v-
Sredstva za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb prispevajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v kateri delajo, iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih in drugih dohodkov.
43.	člen
Izjemoma lahko občinska skupščina v nekaterih primerih z odlokom in v pogojih, kot jih določa zakon, predpiše, kolikšne prispevke naj obvezno plačujejo uporabniki za zadovoljevanje določenih skupnih potreb.
44.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb delovni ljudje plačujejo določene davke iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih in drugih dohodkov ter od premoženja, davke, takse in druge davščine.
Te dohodke predpisuje občinska skupščina z odlokom po predhodni javni razpravi.
Sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb se zbirajo v proračunu občine.
45.	člen
Splošne družbene potrebe v občini so:
—	financiranje državnih organov
—	financiranje ljudske obrambe in družbene samozaščite
—	varstvo borcev iz pristojnosti občine
—	zagotavljanje socialne varnosti občanov
—	sredstva za potrebe v gospodarstvu in druga področja zaradi skladnejšega razvoja občine in izboljšanja življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov
—	financiranje programov družbenopolitičnih organizacij
—	solidarno financiranje manj razvitih krajevnih skupnosti
—	obveznosti občine določene z veljavnimi predpisi, pogodbami ali s samoupravnimi splošnimi akti.
46.	člen
Delovni ljudje in občani lahko združujejo svoje delo in sredstva z delovnimi ljudmi in občani v drugih družbenopolitičnih skupnostih, kadar je to potrebno za izvrševanje in zadovoljevanje splošnih družbenih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov.
47.	člen
Da bi delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo delavcem in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem in občanom na voljo praviloma najmanj 30 dni.
6.	Združevanje delovnih ljudi in občanov v samoupravne interesne skupnosti
48.	člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb na področju družbenih in drugih dejavnosti v materialni proizvodnji, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb uporabnikov, v katerih pa delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edina podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih ' uspehov, se združujejo delavci in drugi delovni ljudje ter občani neposredno in po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih z uporabniki njihovih storitev v samoupravno interesno skupnost. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne skupnosti določa sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v skupščino interesne skupnosti.
49.	člen
Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine določi obvezno ustanovitev take skupnosti oziroma ustanovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpišejo obveznost plačevanja prispevkov skupnosti in določi obveznost sodelovanja oziroma združevanja samoupravnih interesnih skupnosti za skupno izvajanje določenih nalog.
Dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena mora samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok skupščine.
50.	člen
Ce samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega druž-
benega pomena, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in v postopku, kot to predpisuje zakon, s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela.
51.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delavci, delovni ljudje z občani v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje Stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi z občani ter družin, ki so po ustavi'in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
52.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe na področju komunalnih dejavnosti.
Delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti ter delavci organizacij združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij združenega dela s samoupravnim sporazumom ustanovijo komunalno skupnost.,
V	komunalni skupnosti odločajo o planih komunalnih dejavnosti, o združevanju in uporabi sredstev za komunalne dejavnosti, o pogojih in načinu opravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevanju drugih skupnih' interesov na področju komunalnih dejavnosti. Uporabniki in izvajalci komunalnih storitev s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne zadeve in interese uresničujejo v komunalnih dejavnostih in katere v zvezah teh skupnosti’.
53.	člen
V	samoupravnih interesnih skupnostih s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter drugih družbenih dejavnosti delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti svobodno s skupnimi interesi, določajo razvojno politiko, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti. Delovni ljudje kot neposredni uporabniki storitev družbenih dejavnosti in delavci delovnih organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom določajo, katere nujne potrebe in interese uresničujejo
v občinski in katere v širši samoupravni skupnosti oziroma zvezah teh skupnosti.
54.	člen
Delavci ter drugi delovni ljudje in občani v občini skrbijo, da se vzgojnoizobraževalna dejavnost uresničuje v enotnem vzgojnoizobraževalnem sistemu, oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti, vzajemno in solidarno izenačujejo' materialne možnosti za vzgojo in izobraževanje in skrbijo za stalno rast izobraževalne ravni delavcev in delovnih ljudi, za napredek, za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev' in drugih strokovnih delavcev za vzgojp in izobraževanje, ustanavljajo osnovne šole in zagotavljajo pogoje za njihovo delo ter uresničujejo druge skupne interese ha področju vzgoje in izobraževanja.
55.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini oblikujejo skupne interese po raziskovalni dejavnosti, usmerjajo raziskovalne pobude, dajejo pobude za načrtovanje’družbenega razvoja občine, sodelujejo pri oblikovanju politike in programov raziskovalne dejavnosti v republiki; skrbijo za informiranost o raziskovalnem delu, pomembnem za razvoj občine, pospešujejo uporabo raziskovalnih rezultatov v praksi in uresničujejo druge skupne interese po raziskovalni dejavnosti.
56.	' člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti (ustvarjanje, posredovanje in varstvo kulturnih vrednot) ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese nh'področju kulture.
57.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva- za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani občin v okviru regije odločajo in usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanje zdravstvene dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.
Delavci, delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu' varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za , življenje in delo primernih higienskih razmer.
Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov.
58.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj teiesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in cjbčana, oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujejo teiesnokulturne dejavnosti v vzgojnovarstvenih
zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter ustanavljanje množičnih teiesnokulturnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, vzdrževanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
.59. člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delavci ter delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje' družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgo-. jo in socialno varnost vseh otrok ter. opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
60.	člen "
■ Delovni ljudje in občjmi zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese po socialnem varstvu tako, da oblikujejo in uresničujejo program socialnega varstva v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih, ki so jih ustanovili za posamezna področja in se zaradi usklajevanja posameznih vidikov socialnega varstva združujejo v samoupravne interesne skupnosti .za socialno varstvo, ki zajema samoupravne interesne skupnosti s področij otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, stanovanjskega gospodarstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
7.	Varstvo invalidov in borcev
61.	člen
Borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne in njihovim družinskim članom, predvojnim revolucionarjem, borcem za severno mejo in dobrovoljcem občina s širšo družbeno skupnostjo zagotavlja socialno varnost in posebne pravice določene z zakonom.
62.	člen .
Naloga občine je, da posebno spremlja probleme in razmere borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne ter družin padlih borcev in skupaj z organizacijami združenja borcev narodnoosvobodilne vojne, organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami in skupnostmi sprejema ukrepe za izboljšanje njihovih materialnih in. stanovanjskih razmer ter zdravstvenega varstva tistim, ki tega varstva nimajo iz drugega naslova.
8.	Kadrovska politika in zaposlovanje
63.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini in usmerjajo kadrovanje v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike in v skladu s plani.
64.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih, 'oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidira-
nje delovnih ljudi na odgovorna dela in naloge v organizacijah združenega dela in dragih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
65.	člen
Zaradi uspešnega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
66.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v. organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občini.
Delovni, ljudje in občani oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
67.	člen
Delovni ljudje v združenem delu in tisti, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, oziroma delovni ljudje, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje, v kateri po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanja v primeru brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
9.	Urejanje prostora in varstvo človekovega okolja
68.	člen
Delovni ljudje in občani skladno z dogovorjeno politiko in programi določajo program in politiko urbanizacije, prostorskega urejanja, smotrne izrabe stavbnih, kmetijskih in drugih zemljišč in jo' uresničujejo z urbanističnimi programi, urbanističnimi ter zazidalnimi načrti. Posebno pozornost posvečajo razvoju stanovanjske graditve ter razvoju tistih gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine.
69.	člen
Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, skupščine občine in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti je zagotavljati možnost za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in s tem zagotavljati osnovne možnosti za življenje in delo. Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, skupščine občine ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti je preprečevati 'zdravju in okolju škodljive pojave, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
70.	člen
Večja naravno zaključena pokrajinska območja s prvobitno in kultivirano naravo, ki jo odlikujejo naravne znamenitosti ali pokrajinske lepote, kulturni spomeniki oziroma spomeniki človekovega dela, ki ji dajejo poseben značaj ter imajo rekreacijski pomen, občinska skupščina lahko razglasi za krajinske parke in jih kot take posebej zavaruje.
Občinska skupščina lahko posebej zavaruje tudi naravne in hortikulturne spomenike ter posamezne rastlinske in živaiske vrste, ki so značilne za območje ali del območja občine.
71.	člen
Za ohranjanje in izboljševanje človekovega okolja, občinska skupščina sodeluje s sosednjimi občinami in republiškimi organi pri dogovarjanju o skupnih interesih in nalogah na tem področju, pospešuje ustrezne oblike družbene in samoupravne organiziranosti, skrbi za uspešno delovanje ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti, komunalnih služb, nadzornih služb in raziskovalnih skupnosti ter spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o akcijah in naložbah za preprečevanje, zmanjševanje ali odpravljanje onesnaževanja človekovega okolja.
10.	Krajevne skupnosti
72.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog samoupravno organizirajo v krajevno skupnost.
Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter za opravljanje nalog se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane oziroma dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
73.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo, delijo in jo združujejo delovni ljudje in občani na podlagi javne razprave, stališč in dogovora v organizacijah socialistične zveze delovnega ljudstva, ob izpolnjevanju naslednjih pogo-jev: .
samoupravno organizirane vaške skupnosti, geografska zaokroženost območja,
—	družbenoekonomska utemeljenost,
—- število prebivalstva,
—	možnost za oblikovanje kulturnega, telesnokul-turnega in vzgojnoizobraževalnega teritorialnega centra,
—	odločilno sodelovanje pri socialnozdravstveni in komunalni politiki v občini,
—	organiziranje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
74.	člen
Krajev na skupnost ima svoj statut.
Statut krajevne skupnosti določa:
—	vaške skupnosti ali soseske in načela njihovega delovanja,
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
—	območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti.
—	naloge in način dela organov krajevne skupnosti,
—	način oblikovanja in sprejmanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti,
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
—	vprašanja o katerih se odloča na referendumu.
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
—	način financiranja krajevne skupnosti,
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
75.	člen
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva, " da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti. Po končani javni razpravi1 svet krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj danih v javni razpravi pripravi predlog statuta.
Statut sprejme skupščina krajevne skupnosti. Statut je sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretjini 'vseh članov skupščine dčlegatov krajevne skupnosti.
76.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
77.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali izdvojitev in priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—	krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva,
—	skupščina delegatov krajevne skupnosti,
—	najmanj 5 Vo delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju za katerega se predlaga sprememba.
Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi razpravljati in izvesti javno razpravo na tem področju.
Zbor delovnih ljudi, ki sklepajo o ustanovitvi krajevne skupnosti, skliče in vodi predsednik krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva.
78.	člen
Skupščino krajevne skupnosti sestavljajo delegati vaških skupnosti, delegati temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in delegati temeljnih organizacij združenega dela, v katerih so zaposleni delavci iz te krajevne skupnosti ter delegati samoupravnih interesnih skupnosti.
79.	člen
V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o opravljanju nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na naslednjih področjih:
—	medsebojni odnosi v naselju, urejanju naselij in drugega prostora ter prebivanje,
—	upravljanje s stanovanji,
—	otroško varstvo in socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura,
—	javno obveščanje,
—	telesna kultura ter rekreacija.
—	komunalne in druge dejavnosti za neposredno
zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev,	__
—	varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov,
—	splošni ljudski odpor in družbena zaščita,
—	varstvo naravnega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov,
—	upravljanje s stvarmi v družbeni lastnini ter druga področja skupnega življenja in dela,
—	sprejemajo programe in plane razvoja te skupnosti, s katerimi določajo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredelijo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom.
80.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobijo na drug način:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti,
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
—	z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na obnpočju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine,
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine,
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopo-
litičnih in družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti,	y
—	z drugimi sredstvi.
-	81. člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje svojih določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom na podlagi programa razvoja krajevne skupnosti povezujejo in združujejo svoja sredstva s sredstvi drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih organizacij in občine.
82.	člen
Skupne potrebe, ki zadevajo več krajevnih skupnosti, rešujejo krajevne skupnosti med seboj z dogovarjanjem v okviru občine ali izven nje.
83.	člen
Z namenom da delovni ljudje in občani organizirano delujejo v krajevnih skupnostih, oblikujejo va-
ške skupnosti po enotnih funkcionalnih in družbenoekonomskih kriterijih:
—	števila prebivalstva,
—	gravitacijske povezanosti,
—	skupne značilnosti gospodarstva in komunale,
'— izobraževanja, kulture, socialne varnost! in podobnega.
V večjih naseljih se lahko oblikujejo kot samoupravne skupnosti soseske.
84.	člen
Vaške skupnosti in soseske v skladu s programi in plani krajevne skupnosti samostojno urejajo določene probleme gospodarskih in komunalnih dejavnosti, zlasti tiste, ki zadevajo ožje interese vasi ali skupnosti
85.	člen
Vsaka vaška skupnost oziroma soseska mora imeti v skupščini krajevne skupnosti najmanj eno delegatsko mesto.
IV.	OBLIKE ODLOČANJA DELOVNIH LJUDI
IN OBČANOV
1.	Oblike družbenega samoupravljanja
86	člen
Pri uresničevanju svojih družbenoekonomskih In drugih samoupravnih pravic odločajo delovni ljudje in občani občine Cerknica z osebnim izjavljanjem na referendumu, na zborih delavcev, na zborih delovnih ljudi in občanov, s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami, v javnih razpravah, anketah in z drugimi oblikami.
Referendum
87	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v občini, odločajo z referendumom neposredno o vprašanjih, ki imajo splošen pomen za delavca ter delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
S statutom oziroma drugim samoupravnim sploš*. nim aktom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se določijo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom ter organe in postopek za izvedbo referenduma.
88.	člen
Skupščina občine obvezno mzpiše referendum za uvedbo samoprispevka za financiranje skupnih druž- . benih potreb in v drugih, z zakonom določenih primerih.
Referendum se lahko razpiše tudi, kadaBt.tako sklene občinska skupščina, da se delavci v združenem delu oz. delovni ljudje in občani v krajevnih skuppo-stih vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugpga akta, da potrdijo že sprejeti odlok ali drugi akt, ali. da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen	,	V
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. ...
89.	člen
i Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije občine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, občinske samoupravne interesne skupnosti ter zbori delavcev oziroma zbori delovnih ljudi in občanov. O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v roku 60 dni in skleniti, da se referendum razpiše, ali predlog ža razpis zavrniti.
O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja.
90.	člen
Razen o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali tem statutom, mora občinska skupščina razpisati referendum, kadar to zahteva posamezni zbor občinske skupščine v zadevah s svojega delovnega področja, najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti z območja občine, občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva ali občinski sindikalni svet.
91.	člen
Občinska skupščina razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v uradnem glasilu občine.
V odloku se določi besedilo vprašanja, ki bo postavljeno na referendumu, dan izvedbe ter območje, za katerega se referendum razpiše.
92.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum.
Če je referendum v občini ali krajevnih skupnostih razpisan zaradi uvedbe samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovanja tudi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, ki še nimajo volilne pravice, so pa zaposleni v temeljni organizaciji združenega dela oziroma drugih delovnih organizacijah in skupnostih.
93.	člen
Odločitev na referendumu je v občini ali krajevni skupnosti sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi oziroma občanov, ki imajo na območju, na katerem se referendum izvaja, pravico glasovanja. Odločitev sprejeta na referendumu se objavi v uradnem glasilu občine. Odločitev delovnih ljudi in občanov je za občinsko skupščino obvezna.
Občinska skupščina eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o istem predlogu.
94.	člen
Referendum v občini vodi občinska volilna komisija.
Občinska volilna*komisija ugotavlja in razglaša rezultate referenduma.
Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov
95.	člen
Delavci oziroma delovni ljudje in občani na svojih zborih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih:
— obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so
širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj,
—- obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, 'skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupnbsti ter o njih odločajo oz. dajejo mnenja in predloge,
—	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja,'
—	predlagajo občihski skupščini in njenim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti,
—	samostojno odločajo o zadevah,. ki jih določa ta statut oziroma statut samouprave organizacije in skupnosti.
96.	člen
Zbori delavcev ter delovnih ljudi in občanov so dolžni razpravljati o vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v razpravo in o drugih vprašanjih, po sklepih občinske
skupščine.
Zbore sklicujejo pristojni organi samoupravnih organizacij in skupnosti.
Kolikor zbori delovnih ljudi in občanov obravnavajo in sklepajo o vprašanjih, ki se tičejo občine kot celote ali delovanja občinske skupščine, jih'sklicuje predsednik občinske skupščine.
97.	člen
Organi krajevne skupnosti, organi občinske skupščine in organi upravljanja v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, so dolžni obravnavati na zborih delovnih ljudi in občanov sprejeta stališča, mnenja, pobude in predloge ter zbore delovnih ljudi in občanov obvestiti o storjenih ukrepih oziroma 0 stališčih do teh predlogov.
98.	člen
Statut oziroma drugi ustrezni samoupravni splošni akti temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo čbmočje, način sklica ter postopek za delo zborov delavcev ter delovnih ljudi in občanov.
Javna razprava
99.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da se o posameznih vprašanjih iz njene pristojnosti, ki imajo poseben politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni pomen za občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, izvede javno razpravo in s tem zagotovi neposredno in aktivno udeležbo delovnih ljudi v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih pri pripravah, obravnavi in sprejemanju odločitev o'zadevah skupnega in splošnega pomena.
Javno razpravo organizira socialistična zveza delovnega ljudstva ali organizacija-sindikata.
V javni razpravi sodelujejo delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, skupščina občine in nj.eni organi ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
100.	člen
Skupščina občine mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
—	statuta občine, njegove spremembe in dopolnitve,
—	družbenih planov razvoja občine,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove materialne obveznosti,
—	razpisa občinskega posojila in
—	osnutke drugih predpisov in aktov, za katere to določa zakon oziroma kadar tako odloči skupščina.
101.	člen
Zadeve, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delavcev oziroma zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v zborih in organih skupščine občine ter na drugih organih, predvidenih s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
102.	člen
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o zadevi, dani v javno razpravo je dolžan:
—	osnutek, akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
—	določiti primeren rok za javno razpravo,
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj in stališč in predlogov,
—	skrbeti za to, da so udeleženci javne razprave obveščeni, bodisi posamično, bodisi skupinsko o tem, kakšno stališče je o predlogu zavzel predlagatelj.
2.	Samoupravno sporazumevanje in družbeno
dogovarjanje
103.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni. Samoupravni spdrazum in družbeni dogovor se skleneta v skladu z izraženo voljo udeležencev.
104.	člen
Z družbenimi dogovori delavci in delovni ljudje ugotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družnega pomena.
Družbene dogovore sklenejo občinska in zainteresirana organizacija združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije.
105.	člen *
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi.
Udeleženci družbenega dogovora sporazumno in v skladu z zakonom določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
Ce z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ skleniti, če se je zanj izjasnila večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela, ki sklepa družbeni dogovor.
106.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili, ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje. •
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih dogovora.
107.	člen
Družbenopolitične organizacije neposredno sodelujejo pri oblikovanju in sklenitvi ter uresničevanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
108.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in^usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti organizacije združenega dela, banke in druge finanče organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja. samoupravne 'interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarske zbornice ter druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikat
109.	člen
Občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in lahko določi, da so organizacije in skupnosti dolžne začeti postopek za samoupravno urejanje vprašanj skupnega pomena.
IM. člen
Udeleženci sporazuma so lahko tudi delovni ljudje, ki opravljajo obrtno ali drugo dejavnost, oziroma delavec, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije oziroma če združuje svoje delo in sredstva v druge oblike združenega dela in sredstev.
111.	člen
Ce družbeni dogovor sprejmejo samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela ali drugih skupnosti, v katerih sta združeni dve tretjini delavcev v občini, občinska skupščina sprejme ustrezne ukrepe in predpise za uresničevanje ciljev družbenega dogovora.
112.	Sen
Vsi samoupravni sporazumi \n družbeni dogovori se objavijo v uradnem glasilu občine.
113.	člen
Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
Ce sindikat ne podpiše sporazuma iz prvega odstavka tega člena, lahko sindikat sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče.
3.	Skupščinski sistem
114.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
115.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih ip podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih, državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ na način določen z ustavo in zakoni,
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo tudi študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in načini, ki jih določa zakon.
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi. Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe, in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo.
116.	člen
Če se med mandatnim obdobjem občinske, skupščine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija in skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske . skupščine v skladu z zakonom in odlokom skupščine občine.
117.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih ž delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, M jim glede na merila, določena s tem sta-
tutom, ne pripada, samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja enega ali več skupnih delegatov v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanje skupnih stališč za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine. Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine.
Če do roka, ki je določen za oblikovanje konferenc delegacij, niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konferenc, se konference oblikujejo z odlokom skupščine občine.
118.	člen
Število delgatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, tako da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij združenega dela oziroma posameznih območij.
119.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi oziroma interesi v občini, delegira iž svojega sestava, glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščmi ali njenih organih, svoje delegate tako kot meni, da bodo najbolje zastopali stališča in interese organizacije ali skupnosti v skladu s skupnimi interesi.
Posamezni delegati se lahko določijo kot stalni člani za delo v delovnih telesih ali v stalnih organih občinske skupščine. Če je član delegacije izbran za predsednika zbora, lahko delegacija za obravnavanje določene zadeve pošlje na sejo še nadomestnega delegata.. V tem primeru predsednik zbora nima pravice glasovati.
120.	člen
Člane delegacij volijo delovni ljudje in občani temeljnih samoupravnih delegacij in skupnosti neposredno in s tajnim glasovanjem. Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje in občani teh organizacij in skupnosti v organizacijah Socialistične zveže delovnega ljudstva oziroma organizacijah sindikata na kandidacijskih konferencah.
Pravica in dolžnost organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma sindikata je, da v sodelovanju ■ z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovi- demokratičen kandidacijski postopek, ki omogoča delovnim ljudem in občanom, da svobodno izrazijo svojo voljo, pri predlaganju in določanju kandidatov.
121.	člen
MOJIM : : ^ v. v -' ■ / -	- -	-
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, Ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališči svojih delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi interesi in potrebami, vendar šo samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
Občinska skupščina je na zahtevo delegacije dolžna preko svojih strokovnih in delovnih teles, upravnih organov in izvršnega sveta.zagotoviti strokovno pomoč
pri obravnavi posameznih zadev, o katerih bodo delegati odločali v skupščini.
122.	člen
uelegacija ima pri opravljanju svoje funkcije zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z zakonom, tem statutom in odlokom občinske skupščine, delegira iz svojega sestava delegata v zbore občinske skupščine,
—	obravnava vprašanja, za katera je zainteresirana samoupravna organizacija oziroma skupnost, ki se obravnavajo v občinski skupščini in o katerih se odloča v tej skupščini zaradi sporazumevanja z drugimi delegati in zaradi zavzemanja stališč v skupščini,
—	sodeluje, prek delegatov v celotnem delu in odločanju v Skupščini,
—	spremlja delo skupščine in delegatov v skupščini ter obvešča samoupravno organizacijo in skupnost o vprašanjih k: se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini, kakor tudi o predlogih delegacij in delegatov v drugih samoupravnih organizacijah in skup-nosim,
—	v skladu s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti temeljne samoupravne organizacije in skupnosti predlaga svoji samoupravni bazi v obravnavo vprašanja za katera je tako samoupravna skupnost kot delovni ljudje še posebno zainteresirana, pred odločanjem o teh vprašanjih v skupščini,
—	prek delegatov daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejem aktov in odločitev skupščine v skladu z zakonom, tem statutom ter uresničuje druge pravice, določene v poslovniku skupščine,
—	vabiti na seje individualni poslovodni organ ali člane kolegijskih poslovodnih organov, predstavnike drugih samoupravnih organov ter predstavnike družbenopolitičnih organizacij ter zahtevati od njih stališča, mnenja, poročila in druge podatke o problematiki, o kateri se bo odločalo na skupščini,
—	dati pobudo, da se skliče skupna seja z delavskim svetom oziroma svetom krajevne skupnosti oziroma drugim samoupravnim organom temeljne samoupravne organizacije m skupnosti,
—	dati pobudo, da se skliče zbor delavcev oziroma zbor delovnih ljudi in občanov.
123.	člen
Pri uresničevanju svoje delegatske funkcije morajo imeti delegati in delegacije organizirano pomoč delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organov in strokovnih služb. V svoji organizaciji oziroma skupnosti, v organu, v katerem delujejo ter v organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma sindikatu.
Organi in organizacije iz prvega odstavka tega člena so dolžni zagotoviti delegatom:
—	pravočasno, razumljivo, objektivno in vsestransko informacijo,
—	načrtno ter sistematično usposabljanje za opravljanje delegatske funkcije,
—	materialne in druge pogoje za opravljanje njihove delegatske funkcije.
124.	člen
Delegacija mora obveščati organizacije in skupnosti, ki jih zastopa o svojem delu in delu delegatov in je
za svoje delo odgovorna tej organizaciji in skupnosti.
Za odgovorno delo delegacij skrbijo organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikati.
Delegacija lahko predloži v obravnavo samoupravni organizaciji in skupnosti vsako vprašanje. Delegacija je dolžna obravnavati vprašanja, določena s tem statutom, z drugim splošnim aktom, ki jih predloži organ upravljanja samoupravne organizacije ali skup-.nosti.
Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev vprašanj iz pristojnosti skupščine občine in drugih vprašanj skupnega interesa.
125.	člen
Delegat uživa pri opravljanju svojih dolžnosti v skupščini imuniteto. Podrobnejše določbe o imuniteti delegatov se opredelijo v poslovniku občinske skup-ščine.^
,	126. člen
Zbori skupščine občine predstavljajo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Skupščina občine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom, z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, 'način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
127.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi samoupravnimi splošnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerja med delegati, delegacijami in samoupravnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami, kakor tudi način in obliko medsebojnega obveščanja ter druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
V.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnost
128.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave, zakonov in tega statuta.
129.	člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini:
—	določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine,
—	sprejema statut občine,
—	spre j ema-družbeni plan občine,
—	sprejema občinski proračun in potrjuje zaključni račun o izvršitvi proračuna,
—	sprejema odloke in druge splošne akte,
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacijo združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in usklajuje njihove interese,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju.
—	obravnava in odloča o vprašanjih s področja ljudske obrambe ki družbene samozaščite,
----opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo,
—	določa temeljno organizacijo občinskih upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila,
—	skrbi za izvajanje sprejete politike, odlokov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov, organizacij in skupnosti v zvezi z njihovim uresničevanjem,
—	sodeluje s Skupščino SR Slovenije, skupščinami občin in skupščinami drugih družbenopolitičnih skupnosti,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
—	voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
—	voli in razrešuje oziroma imenuje in razrešuje predsednika in sodnike rednih in samoupravnih sodišč in druge funkcionarje skladno z zakoni, odloki in drugimi splošnimi akti,
—	opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonih in tem statutu.
2.	Sestava
130.	člen
Skupščino občine sestavljajo:
—	zbor združenega dela,
—	zbor krajevnih skupnosti,
—	družbenopolitični zbor.
131.	člen
Zbor združenega dela sestavljajo delegati, ki jih delegirajo:
1.	temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti s področja gospodarstva,
2.	temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti s področja vzgoje, izobraževanja in kulture,
3.	temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti s področja zdravstva in socialnega varstva,
4.	skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo m delovna sredstva,
5.	skupnosti delovnih ljudi državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih ljudi, ki 'niso organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih.
132.	člen
Zbor krajevnih skupnosti sestavljajo delegati, ki jih delegirajo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Vsaka krajevna skupnost mora imeti v zboru krajevnih skupnosti najmanj eno delegatsko mesto.
133.	člen
tiružbenopolitični zbor sestavljajo delegati, ki jih delegirajo delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah.
Dogovor o sestavi liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru sklenejo delegacije družbenopolitičnih organizacij na občinski konferenci SZDL.
134.	člen
Občinska skupščina določi z odlokom število dele-, gaclj in delegatskih mest v posameznem zboru ter merila, po katerih delovni ljudje in občani v temeljnih in
drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih delegirajo delegate v zbore občinske skupščine.
3.	Pristojnost in delo zborov
135.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na sejah zborov.
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo:
—	zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno,
—	zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno,
—	zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti samostojno.
Določene zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi zakona in tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti z območja občine, Odloča pristojni zbor občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
136.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	odločajo o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za gospodarski in družbeni razvoj občine,
—	sprejemajo statut in spremembe ter dopolnitve statuta občine,
—	sprejemajo poslovnik občinske skupščine- in ga spreminjajo ter dopolnjujejo.
—	sprejemajo program dela občinske skupščine,
—	odločajo o podelitvi priznanj občine,
—	odločajo s spremembah mej in območja občine,
—	odločajo o medobčinskem sodelovanju in medobčinskih odnosih.
—	obravnavajo poročila o delu izvršnega sveta, organov državne uprave in organizacij ter skupnosti s področij posebnega družbenega interesa.
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega in srednjeročnega razvoja in akte o tekoči družbenoekonomski politiki.
—	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike,
—	zaposlovanje in socialno varnost,
—	skrb za udeležence NOV in drugih vojn
—	kadrovsko politiko in štipendiranje,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijtidi in občanov in družbene lastnine,
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	razpis referenduma in samoprispevka ter uvedbo ljudskega posojila v občini ali na območju več krajevnih skupnosti,
1 — ustanovitev, organizacijo in delovno področje upravnih organov, organizacij in strokovnih služb občinske skupščine ter temeljnega sodišča, samoupravnih sodišč in drugih pravosodnih organov in organizacij,
—	ustanovitev družbenih svetov,
—	ustanovitev in določanje delovnega področja delovnih teles občinske skupščine,
—	dajejo soglasja in potrjujejo samoupravne splošne akte temeljnih in drugih organizacij združene-
ga dela ter skupnosti s področja posebnega družbenega pomena,
—	pooblaščajo izvršni svet, da odloča o posameznih zadevah, če le-te niso v izključni pristojnosti skupščine,
—	volijo oziroma imenujejo oziroma razrešujejo:
—	predsednika in člane delovnih teles občinske skupščine,
—	predsednika in sodnike temeljnega sodišča, samoupravnih sodišč in druge občinske funkcionarje, če tako določa zakon, odlok ali splošni akt občinske skupščine,
—	sekretarja občinske skupščine,
—	predstojnike občinskih upravnih organov,
—	dajejo soglasje k imenovanju ali razrešitvi funkcionarjev, za katere tako določa zakon ali drug predpis,
—	opravljajo druge zadeve skladno z ustavo, zakonom in tem statutom.
137.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
•— volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
. — volijo in odpokličejo člane Predsedstva SR Slovenije,
—	glasujejo o listi kandidatov za delegate v zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije.
—	volijo delegacijo zbora občin Skupščine SR Slovenije,
—	opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon ali ta statut.
138.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	obravnavata vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje delovnih ljudi in občanov s področja financiranja, planiranja in urejanja prostora,' izgradnje in urejanja naselij, stanovanjske in komunalne dejavnosti,
—	gospodarjenja s stavbnimi in kmetijskimi zemljišči, javnega prometa in drugih področij, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora,
—	določata davčno politiko in sprejemata Odloke in druge splošne akte o davkih, taksah in drugih dajatvah,
—	ddjeta soglasje k'ustanovitvi in programu organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomeha,
—	odločata o začasnih ukrepih zoper terpeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter o pričetku postopka redne likvidacije.
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, kjer ne uspe sapnoupravno sporazumevanje tn družbeno dogovarjanje. če tako določa zakon,
—. sprejemata odloke in druge splošne akte s področja:
. — stanovanjskega in komunalnega gospodarstva,
—	stavbnega zemljišča, zemljiškega katastra, kmetijskih zemljišč ih gospodarjenja z gozdovi.
—	blagovnega prometa, turizma in gostinstva,
—	varstva pred požari in drugimi naravnimi nesrečami,
—	varstva kulturne in naravne dediščine,
—	prometa in zvez,
—	financiranja družbenopolitične skupnosti in samoupravnih skupnosti,
—	družbenoekonomskega položaja in združevanja kmetov ter samostojnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov.
•— informiranja in obveščanja,
—	razpravljata in odločata o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delovanje ljudi v združenem delu in v krajevnih skupnostih, pa jih ne obravnavajo vsi zbori enakopravno, oziroma posamezen zbor samostojno.
139.	člen
Zbor združenega dela samostojno sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	družbeni plan razvoja občine in delitev dohodka,	V
—	delovna razmerja delavcev in varstvo pri clelu,
—	varstvo kakovosti proizvodov in storitev,
—- področje bančništva, zavarovalništva in službe družbenega knjigovodstva,
—	samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih ih družbenih področjih,
—	usmerjanje in usklajevanje posamičnih in skupnih interesov delovnih ljudi na področju združenega dela,
—	sprejema začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora,
—	določa listo kandidatov za izvolitev članov disciplinskih komisij, ki so izven temeljne ali druge organizacije združenega dela ali skupnosti,
—	vol; skupine delegatov za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije,
—	voli predsednika in člane svojih delovnih teles.
140.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	življenje in delo delovnih ljudi in občanov V krajevni skupnosti,
—	vprašanja, ki so skupnega pomena za krajevne skupnosti,
—	vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest, ulic in trgov ter lokalnih cest in njihovega poimenovanja,
—	področja združevanja občanov, javnih shodov in
prireditev,	x
—	usklajuje delo krajevnih skupnosti, spodbuja sodelovanje med njimi in oblikuje priporočila Za razvoj in delovanje teh oblik,
—	obravnava vprašanje uporabe in gospodarjenja z dobrinami v splošni rabi in o tem sprejema stališča, sklepe in predloge,
—	obravnava in usklajuje financiranje krajevnih skupnosti,
—	odloča o spremembi območij katastrskih občin,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora ter predsednika in člane njegovih delovnih teles,
—	opravlja druge zadeve S področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če niso pristojnosti drugega zbora.
141.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj občine, skrbi, da se na Vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja občine uveljavljajo temeljne smeri samoupravnega razvoja in v zvezi s tem sprejema stališča in daje predloge zboroma občinske skupščine oziroma Skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti.
142.	člen
Družbenopolitični zbor enakopravno obravnava in sprejema odloke in druge splošne akte s pristojnima zboroma na naslednjih področjih:
—	uresničevanje, razvoja in varstva z ustavo določenega samoupravnega socialističnega sistema,
—	uresničevanja ustavnega položaja in enakopravnosti narodov in narodnosti,
—	temeljnih vprašanj s področja kadrovske politike. .
—	sodelovanja z občinami, skupnostmi občin in organizacijami,
—	ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini.
Družbenopolitični zbor samostojno:'
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora ter predsednike in člane njegovih teles,
—	voli delegate družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije.
143.	člen
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja občine,
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo pravic in svoboščin človeka in občana,
■ — družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov,
—	družbeno pravno pomoč,
—	združevanje občanov, javne shode in prireditve ter pravni položaj verskih skupnosti,
—	družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja,
—	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov.
144.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o njem, zavzemati stališča in dajati predloge pristojnima zboroma, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvajanje njegovih nalog.
Pristojna zbora morata pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
Če pristojna zbora s takim stališčem oziroma predlogom ne soglašata, je lahko odlok ali drug akt, na katerega se lahko stališče ali predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek, določen s poslovnikom občinske skupščine.
145.	člen
'Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja" zahteva od izvršnega sveta skupščine občine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svoje pristojnosti zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
146.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti z območja občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakopravno n zborom združenega in zborom krajevnih skupnosti sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na dejavnosti navedenih področij, in sicer:
—	določanje politike na posameznem interesnem področju,
—	sprejemanje razvojnih programov,
—	drugih zadevah z omenjenih področij, ki so bistvenega pomena za usklajen razvoj posamezne dejavnosti.
147.	člen
Priprava predloga dnevnega reda. njegov sprejem, potek in vodenje sej, faze sprejemanja odlokov, splošnih aktov in drugih odločitev, preverjanje stopnje soglasja in način glasovanja, način usklajevanja stališč, javnost dela in druge, za občinsko skupščino pomembne zadeve, se natančneje določijo s poslovnikom občinske skupščine.
148.	člen
Delegati v zborih občinske skupščine razpravljajo in usklajujejo stališča, da bi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu za odločitev', dosegli soglasje. Po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnim glasovanjem oziroma izjavljanjem.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, če z zbori občinske skupščine enakopravno odloča posamezna skupščina samoupravne interesne skupnosti.
149.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka in drugega akta. lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali in tudi sprejeli na skupnem zasedanju. V takem primeru glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
Predsednik občinske skupščine lahko sporazumno s predsedniki zborov skliče skupno zasedanje zborov, na katerem zbori obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za vse zbore.
150.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor veljavno sprejme odlok, splošni akt ali drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če ta statut ne predvideva višje stopnje soglasja.
Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Kadar zbori občinske skupščine odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji.
Glasovanje je javno, razen takrat kadar tako določa zakon, ta statut ali poslovnik skupščine.
151.	člen
Kadar zaseda več zborov na ločenih sejah, so odloki in drugi splošni akti sprejeti, če jih vsi zbori sprejmejo v enakem besedilu.
Če se zbori o besedilu odloka ali akta ne sporazumejo, vsak zbor ponovno obravnava sporna vprašanja.
Če se tudi po ponovni obravnavi ne sporazumejo, določijo skupno delovno telo, ki naj doseže soglasnost besedila. V to telo imenuje vsak zbor enako število delegatov.
Če se zbori tudi po poročilu delovnega telesa o predloženem besedilu ne sporazumejo, se skliče skupna seja vseh zborov. Kolikor se tudi na skupni seji ne sporazumejo v besedilu, odstopijo predlog odloka ali drugega akta izvršnemu svetu, da pripravi nov pred-log.'besedila.
152.	člen
Pristojni zbor lahko sklene, da gre osnutek odloka ali drugega splošnega akta v javno razpravo v temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti.
K obravnavi odloka ali drugega splošnega akta se lahko na sejo zbora povabijo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organizacij in skupnosti.
4.	Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov
153.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli s tajnim glasovanjem izmed delegatov v zborih občinske skupščine na predlog občinske konference SZDL, po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidata sta izvoljena, če sta dobila večino glasov delegatov na skupni seji, na kateri je navzoča večina delegatov vsakega zbora.
Predsednik in podpredsednik sta izvoljena za dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika oziroma podpredsednika skupščine izvoljena največ dvakrat zaporedoma.
154.	člen
Predsednik skupščine:	v
*	— predstavlja občinsko skupščino,
—	sklicuje in vod: skupne seje vseh zborov,
—	skrbi, da se dela po tem statutu, poslovniku in drugih aktih skupščine,
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme več zborov občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti,
—	opravlja druge zadeve po zakonu, tem statutu in poslovniku.
_ Če je'predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik skupščine ali predsedniki zborov.
Predsednik skupščine sprejema posamezne ukrepe v vojnih razmerah, kadar se predse.dstvo ne more sestati.
155.	člen
Podpredsednik skupščine pomaga pri delu predsedniku in v dogovoru z njim opfavlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
156.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed svojih delegatov na predlog občinske konference SZDL. Predsednik predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje odloke in druge akte, ki jih zbor sprejme in opravlja druge zadeve, ki so mu dane po tem statutu, poslovniku in drugih aktih skupščine. v
Kadar je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
V primeru, da predsednik zbora ne skliče seje zbora, jo skliče predsednik občinske skupščine. Predsednik in podpredsednik zbora sta izvoljena za dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika oziroma podpredsednika zbora izvoljena največ dvakrat zaporedoma.
157.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsednik in sekretar izvršnega sveta ter sekretar skupščine. Kadar predsedstvo skupščine obravnava zadeve, o katerih razpravlja skupščina .^samoupravne interesne skupnosti enakopravno s pristojnim zborom občinske skupščine, sodeluje pri delu predsedstva tudi predsednik te skupščine interesne skupnosti.
Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinskih upravnih organov. ,
158.	člen
Predsedstvo občinske skupščine kot usklajevalno in posvetovalno telo občinske skupščine:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles ter njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje s skupnostmi občin in Skupščino SR Slovenije,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
—	predlaga sredstva, ki naj bodo v proračunu zagotovljena za delo delegacij skupščine in njenih delovnih teles,
—	skrbi za izvajanje tega statuta in poslovnika,
—	zahteva od izvršnega sveta, upravnih organov in delovnih teles skupščine ter drugih predlagateljev, da ustrezno dopolnijo gradivo za sejo skupščine, če smatra, da je to potrebno za obravnavo na sejah zborov,'
—	opravlja druge zadeve po poslovniku občinske skupščine.
159.	člen
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se le-ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnost določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane.
160.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko teh-ničnih nalog zvezi z delovanjem skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z . delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina sekretariat skupščine, ki ga vodi sekretar skupščine. Sekretarja občinske skupščine imenuje občinska skupščina.
Organizacijo in delovno področje sekretariata ureja odlok občinske skupščine.
5.	Delovna telesa skupščine in njenih zborov
.	161. člen
Za proučevanje posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti, zlasti za pripravo predlogov predpisov in drugih aktov ustanovi občinska skupščina ali njen zbor stalna ali občasna delovna telesa.
162.	člen
Stalna delovna telesa in njihovo delovno področje, pooblastila in način dela, se opredelijo z odlokom.
Občasna delovna telesa se ustanovijo s sklepom. Ko občasno delovno telo opravi nalogo, za katero je bilo ustanovljeno, preneha obstajati.
163.	člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
—	svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
—	komisijo za kadrovsko politiko,
—	komisijo za družbeni nadzor,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za odi\ose z verskimi skupnostmi,
—	komisijo za odlikovanja^
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	komisijo za samoupravno pravo,
—	komisijo za ugotavljanje izvora premoženja,
—	volilno komisijo,
—	odbor za priznanja Občine Cerknica.
164.	člen
Delovna telesa lahko zahtevajo od predstojnikov upravnih organov poročila o izvajanju sprejetih aktov občinske skupščine ali zbora.
Delovna telesa lahko zahtevajo obvestila ali pojasnila tudi od drugih državnih organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti.
VI.	DRUŽBENI SVETI
165.	člen
Zaradi organiziranega družbenega vplivanja na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja z doslednim uresničevanjem delegatskih odnosov, zaradi organiziranega ustvarjalnega spodbujanja razvoja socialističnih samoupravnih odnosov in zaradi čimširšega družbenega vplivanja na uresničevanje funkcije oblasti in izvajanje družbene politike ter Opravljanja drugih družbenih zadev, se ustanovijo družbeni sveti.
Družbeni sveti se ustanovijo za področje političnega sistema in tudi družbenoekonomskih odnosov.
166.	člen
Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom občinske skupščine na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta.
Odlok o ustanovitvi družbenega sveta opredeljuje področje delovanja, udeležence in način njihovega delovanja, zagotavljanje sredstev, strokovna opravila in druga vprašanja, ki so pomembna za delo družbenega sveta.
VII.	IZVRŠNI SVET
1.	Funkcije in način dela. izvršnega sveta
167.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je kolegijski izvršilni organ skupščine občine.
Izvršni svet Skrbi za izvajanje politike ter za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme skupščina občine in za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenopolitično in ekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren skupščini občine v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje' na vseh področjih družbenega življenja ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja občine.
Izvršni svet je odgovoren skupščini občine za delo upravnih organov, predvsem zato, da vsak na svojem področju izvajajo ali zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina občine in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov in splošnih aktov.
168.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni Svet:
-i— izvaja politiko skupščine občine ter zagotavlja v mejah Svojih pravic in dolžnosti pogoje za razvoj
socialističnih samoupravnih odnosov ter uresničevanje funkcije in politike skupščine občine,
—	skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi' predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračun občine, odloki in drugi splošni akti skupščine občine,
—	predlaga skupščini občine izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter določa predloge družbenih planov občine,
—	predlaga Občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna,
—	izvršuje občinski proračun,
—	daje skupščini občine mnenje o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
—	izdaja akte za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine 'in posameznih zborov,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine občine s področja ljudske obrambe, varnosti jn družbene samozaščite, -
—	skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in izvrševanje obrambnih priprav v občini,
—	določa predlog obrambnega in varnostnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni,
—	obravnava varnostno problematiko in daje mnenja o varnostni oceni,
—	ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab civilne zaščite,
—	sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za zaščito, reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer,
—	predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu ter sredstva za financiranje priprav v dejavnosti, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	zastopa občinsko skupščino v civilno pravnih razmerjih,
—	usklajuje in usmerja delo Občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine,
—	nadzoruje delo upravnih organov in razveljavlja njihove akte, ki so v nasprotju z zakonom, splošnim predpisom skupščine ali s predpisom, ki ga je sam izdal,
—	odloča o sporu o pristojnosti, med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—	predpisuje splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog ter, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih,
>— daje soglasje k aktu o organizaciji in sistemiza-zaciji delovnih mest v upravnih organih,
—	daje mnenje k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvam delavcev s posebnimi pooblastili,
—	imenuje in razrešuje vodilne delavce v upravnih organih,
—	določa, da je skupna poraba posameznih vrst opreme, zlasti tehničnih sredstev za delo, obvezna za več ali vse upravne organe,
—	enkrat letno ocenjuje prispevek delovne skupnosti upravnega organa k izvrševanju njegovih funkc’j del in nalog,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije del občinskih upravnih organov,
—	imenuje in razrešuje sekretarja izvršnega sveta,
—	odloča v premoženjskopravnih zadevah, kolikor ni glede posameznih vprašanj v zakonu drugače določeno,
—	potrjuje oziroma daje soglasje k samoupravnim sporazumom in statutom samoupravnih interesnih skupnosti, če je tako določeno v zakonu,
—	na predlog uprave družbenih prihodkov odobrava odpise družbenih obveznosti občanov,
—	skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v upravljanju občine in odloča o njihovem razpolaganju,
—	z delavci delovnih skupnosti upravnih organov sklepa samoupravne sporazume, s katerimi se določajo osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti upravnega organa in njegovo razporejanje ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
—	določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili,
—	ustanavlja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti,
—	sprejema poslovnik o svojem delu,
—	sodeluje in skrbi za koordinacijo dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom, tem statutom in 'drugimi predpisi občinske skupščine.
169.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje izvršni svet z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi^	I
, Pri svojem delu se lahke povezuje tudi s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami ter s posameznimi družbenimi, strokovnimi in znanstvenimi delavci.
170.	člen
Izvršni svet sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume s katerimi se izvaja v odlokih, družbenem planu in na drug način izražena politika skupščine občine.
171.	člen
Seje izvršnega sveta, so praviloma javne.
Izvršni svet lahko sklene, da je seja tajna, če smatra, da je to potrebno, glede na gradivo, ki se bo obravnavalo na seji.
Izvršni svet lahko, odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih je prejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma da bodo na razpolago javnosti šele po poteku določenega časa.
Na seje izvršnega sveta so lahko vabljeni tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja.
Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu, zlasti o odločitvah, sklepih in stališčih glede vprašanj, ki jih obravnava, prek sredstev javnega obveščanja in drugih informacijskih sredstev.
172.	člen
Izvršni svet im? svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo: »SocialisVčna republika Slovenija, Skupščina, občine Cerknica — izvršni svet.«
173.	člen
Izvršni svet Sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi izvršni svet, skladno z določbami tega statuta svojo notranjo organizacijo, način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter druga za njegova dela pomembna vprašanja.
174.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in določeno število članov.
Predsednika in podpredsednika voli skupščina občine za dobo štirih let brez možnosti ponovne izvolitve.
Člane izvršnega sveta voli skupščina občine za dobo štirih let in so po poteku te dobe lahko izvoljeni še za štiri leta.
175.	člen
Predsednika izvršnega sveta izvoli občinska skupščina na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva, podpredsednika in člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta na podlagi mnenja občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, katerih funkcija v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ali družbenopolitični organizaciji ni združljiva s funkcijo člana! izvršilnega organa, predvsem ne predsednik organa upravljanja, predsednik ali član izvršilnega organa upravljanja, individualni poslovodni organ organizacije združenega dela. predsednik in član kolegijskega poslovodnega organa organizacije združenega dela in ne oseba na stalnem delu v izvršilnem organu družbenopolitične organizacije.
176.	člen
Predsednik izvršnega sveta:
—	predstavlja izvršni svet,
—	vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu,
—	sklicuje seje izvršnega sveta in jim predseduje,
—	skrbi za zakonitost del9 izvršnega sveta,
—	opravlja druge zadeve, ki jih ima po ustavi, zakonih, tem statutu in poslovniku izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje sredstev proračuna.
177.	člen
Predsednik podpisuje predpise, ki jih sprejema izvršni svet. Predsednik podpisuje tudi druge akte izvršnega sveta, lahko pa za to pooblasti sekretarja izvršnega sveta ali druge člane izvršnega sveta.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh njegovih pravicah in dolžnostih, podpredsednik izvršnega sveta.
178.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
179.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih izvršni svet sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri uveljavljanju socialističnih samoupravnih družbeno-
t
ekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter se udeleževali obravnavanj in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet.
V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani pravico sodelovati pri delu vsakega telesa izvršnega sveta in izrekati svoje mnenje in predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališči izvršnega sveta le-tega predstavljajo v občinski skupščini.
180.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko povabi k sodelovanju na seje izvršnega sveta tudi funkcionarje upravnih organov in strokovnih služb, ki niso člani izvršnega sveta in predstavnike organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kadar izvršni svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na dejavnost teh organizacij in skupnosti.
181.	člen
Izvršni svet lahko oblikuje stalne in občasne komisije in odbore za predhodno obravnavo vprašanj za spremljanje in proučevanje stanja v občini ter pripravo predlogov za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti.
Izvršni svet s sklepom določi stalne in občasne komisije in odbore, njihovo delovno področje in število članov.
Člane komisije in odborov imenuje izvršni svet izmed svojih članov, strokovnjakov in drugih družbenih delavcev s področja, za katero je komisija ali odbor ustanovljen.
Komisija in odbore vodijo praviloma člani izvršnega sveta.
2.	Razmerje izvršnega sveta do občinske skupščine, njenih zborov, upravnih organov, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela
.	182. člen
Izvršni svet poroča skupščini občine o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju družbenega plana, odlokov in drugih splošnih aktov ter daje predloge za določanje politike, izdajo odlokov in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja iz svoje pristojnosti, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine občine, njihova telesa in delgati skupščine občine.
183.	člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zbora skupščine, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta, ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine občine in članov izvršnega sveta, ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine občine na kateri bi izvršni svet obrazložil svoja stališča.
#
184.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine, katerega izdaja je predlagana, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drugi splošni akt, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj 10 delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice mora skupščina obravnavati. Če skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico je ta dolžan odstopiti.
185.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Izvršni svet, njegov predsednik ali član ima pravico svoj odstop obrazložiti.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali. če mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
186.	člen
Če izvršni svet oceni, da se na določenem področju družbenega življenja v občini ne izvaja določena politika, ne izvajajo zakoni, odloki in splošni akti ali družbeni plan, mora nemudoma ukrepati v okviru svojih pooblastil in predlagati skupščini občine ustrezne ukrepe.
Če izvršni svet ne ukrepa pravočasno, se v skupščini občine začne postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje. Postopek se izvede na način, ki ga določi skupščina občine.
187.	člen
V	skladu s svojo odgovornostjo za delo občinskih organov mora imeti izvršni svet vpogled v delo teh organov, predvsem kako ti organi zagotavljajo izvajanje politike ter zakonov, načrtov družbenega in ekonomskega razvoja, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in predpisov izvršnega sveta.
V	ta namen občinski upravni organi obveščajo izvršni svet o stanju in problematiki na ustreznem področju ter so mu na njegovo zahtevo dolžni dati podatke in poročila o zadevah s svojega delovnega področja.
18&. člen
Izvršni svet usmerja in usklajuje delo upravnih organov. Pri tem obravnava periodična oziroma letna poročila in draga vprašanja, ki se tičejo delovnih področij posameznega upravnega organa, zavzema načelna stališča o temeljnih in drugih posameznih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov ali ukrepov na posameznih upravnih področjih.
189.	člen
Izvršni svet nadzoruje delo upravnih organov. Pri tem lahko razveljavi akt izvenpravnega postopka, ki ga je izdal upravni organ v nasprotju z zakonom, odlokom ali splošnim aktom skupščine občine oz. izvršnega sveta.
190.	člen
Izvršni svet je dolžan ugotoviti dejansko stanje, kadar skupščina občine, njen organ ali družbenopolitična organizacija opozorijo na nepravilnost v delu upravnega organa.
Izvršni svet začne postopek za oceno njegovega dela ali pa, če je potrebno za oceno strokovnosti posameznih odgovornih oseb ter ustrezno ukrepa. O svojih ugotovitvah in ukrepih obvesti izvršni svet organ, ki je opozoril na nepravilnost.
191.	člen
Izvršni svet zagotavlja pogoje za racionalno in učinkovito delo upravnih organov.
192.	člen
Izvršni svet je dolžan pri svojem delu obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov Skupščine občine Cerknica.
Ce izvršni svet ne sprejme mnenja družbenega sveta,,pošlje o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov skupščini občine in drugim udeležencem pri delu družbenega sveta.
193.	člen
Razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri načrtovanju razvoja ustreznih dejavnosti pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih.
194.	člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela skupščina občine.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi s posredovanimi stališči, predlogi in mnenji. Samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke informacije in poročila glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike.	,
195.	člen
Izvršni svet predlaga skupščini občine, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnosti iz prejšnjega odstavka tega člena bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini občine ustrezne začasne ukrepe.
196.	člen
Izvršni svet opravlja nadzor nad zakonitostjo dela temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih organizacij in skupnosti, s posebnim poudarkom na družbenoekonomskih odnosih in samoupravne organiziranosti.
Izvršni svet predlaga skupščini občine sprejem začasnih ukrepov, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so
huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
197.	člen
Organizacije združenega dela in druge delovne organizacije in skupnosti so, v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi akti skupščine občine dolžne izvršnemu svetu na njegovo zahtevo pošiljati podatke in obvestila s področja njihove dejavnosti.
Organizacije združenega dela in druge delovne organizacije in skupnosti so dolžne vabiti predstavnike izvršnega sveta na tiste seje njihovih samoupravnih teles, na katerih obravnavajo vprašanja, ki bi la|iko bistveno vplivala na odgovornost izvršnega sveta za stanje v občini.
198.	člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo sodeluje s krajevnimi skupnostmi, jim posreduje svoja sta-' lišča, predloge in mnenja, ki se nanašajo na izvrševanje politike razvoja krajevnih skupnosti.
Krajevna skupnost obvešča izvršni svet o stališčih in predlogih, ki jih je zavzela do posameznih vprašanj, ki jih obravnava izvršni svet.
199.	člen
Izvršni svet je dolžan sam ali preko pristojnih občinskih upravnih organov nuditi krajevnim skupnostim ustrezno strokovno pomoč pri oblikovanju planov in izvajanju drugih pomembnih nalog z njihovega delovnega področja.
Kadar izvršni svet na svoji seji obravnava zadeve s področij, ki so posebnega pomena za krajevno skupnost, ima predstavnik krajevne skupnosti pravico sodelovati na seji izvršnega sveta.
VIII.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
200.	člen
Občinski upravni organi se ustanovijo za posamezna upravna področja in so odgovorni za stanje na področjih za katere so ustanovljeni skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu.
201.	člen
Upravni organi v mejah svojih pooblastil in pristojnosti:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke, druge predpise in splošne akte skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter predpise izvršilnih organov in izvajajo smernice skupščin ter načelna stališča in smernice izvršilnih organov,
—	odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni,
—	spremljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, in 'dajejo pobudo za reševanje vprašanj na teh področjih,
—	odločajo v upravnih stvareh,
—	opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve,
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte,
—	opravljajo druge zadeve, ki jih določata ustava in zakon oziroma ta statut, ter drugo strokovno delo za skupščino in izvršilni organ.
202.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svoje prstojnosti. Pri svojem delu so se dolžni ravnati
skladno z načelnimi stališči skupščine občine in njenega izvršnega sveta.
Občinski upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, organizacijami, združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in družbenimi organizacijami ter društvi.
203.	člen
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni in kot kolegijski upravni organi.
„Za opravljanje funkcije državne uprave na področjih, na katerih je izvrševanje politike, zakonov, odlokov ter drugih predpisov in splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti posameznega upravnega organa, se ustanovijo individualno vodeni upravni organi.
204.	člen
Na področjih, na katerih je potrebno zagotoviti koordinacijo ter sodelovanje upravnega organa z drugimi upravnimi organi oziroma drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena, kot tudi enotnost pri izvajanju dogovorjene politike ter enotnost pri izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov, se ustanovijo komiteji, _kot kolegijski upravni organi.
205.	člen
Občinska skupščina lahko sporazumno z drugimi občinami ustanovi skupni upravni organ oziroma upravno organizacijo za opravljanje določenih upravnih nalog iz občinske pristojnosti.
206.	člen
Upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe vodijo funkcionarji.
Funkcionarje imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta, po predhodnem. mnenju komisije za kadrovsko politiko.
Predsednike komitejev imenuje in razrešuje skupščina občine izmed članov izvršnega sveta.
207.	člen
Funkcionarji iz prejšnjega člena se imenujejo za štiri leta in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani še za štiri leta.
IX.	AKTI SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
208.	člen
Skupščina občine in njeni organi sprejemajo oz. izdajajo pri opravljanju svojih nalog naslednje akte:
—	skupščina občine: odloke, družbeni plan, proračun, zaključni račun, deklaracije,' resolucije, stališča, smernice, priporočila, sklepe, obvezne razlage, odločbe:
—	izvršni svet izdaja: odredbe, sklepe, navodila, smernice, priporočila, odločbe,
—	upravni organi: odredbe, navodila, odločbe, sklepe.
209.	člen
Pobudo za izdajo odloka ali drugega splošnega akta lahko poda vsak delegat v zboru, izvršni svet občinske skupščine, skupščina samoupravne interesne skupnosti, delovno telo občinske skupščine ali posameznega zbora, prav tako pa tudi upravni organi s svojega delovnega področja.
Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka ali drugega splošnega akta tudi o zadevah, ki spadajo v pristojnost drugega zbora.
Zahteve za izdajo odloka lahko dajejo tudi družbenopolitične orgariizacije, samoupravne organizacije in skupnosti ter občani.
210.	člen
Predlagatelj odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina je praviloma izvršni svet.
Če je predlagatelj odloka oz. drugega akta kateri drugi pooblaščeni organ, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina je dolžna pred sprejemom takega akta obravnavati mnenje izvršnega sveta.
211.	člen
Odloke in druge akte sprejema skupščina praviloma v dveh fazah in sicer najprej kot osnutek in nato kot predlog.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti ali če nalaga nove materialne obveznosti.
212.	člen
Po hitrem postopku (združitev prve in druge faze) se lahko izda odlok ali drug akt takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe.
213.	člen
Postopek za sprejemanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
214.	člen
- Odlok ali drug splošni akt se objavi v uradnem glasilu, ki ga določi občinska skupščina in začne v Ijati osmi dan po objavi, če ni v samem aktu drugače
določeno.
215.	člen
Odlok ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, razen če v predpisu ni določeno, da velja le za del območja občine.
X.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
216.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog in interesov skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne .pomoči, sodeluje občina Cerknica z drugimi občinami in drugimi organizacijami ter skupnostmi skladno z ustavo, tem statutom in drugimi akti.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih dejavnosti oziroma pristojnosti.
217.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s Skupščino SR Slovenije in njenimi organi, izmenjujejo njen j a o zadevah, ki so pomembna za občino in repub-Ijko ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnavajo zbori republiške skupščine.
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SRS tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja de’egate v zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine. Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin, združenega dela občinske skupščine pa za zbor združenega dela republiške skupščine.
Predsedstvo občinske skupščine koordinira delo skupščin in na predlog delgatov in posameznih organov določi katera vprašanja z delovnega področja Skupščine SRŠ ah Skupščine SFRJ bo v fazi osnutka ali predloga obravnavala občinska skupščina ali njen zbor kot konferenca delgacij.
218.	člen
Zadeve iz pristojnosti Skupščine SRS, ki jih ne obravnava občinska skupščina ali njen zbor kot konferenca delegacij, obravnavajo skupine delegatov, izvoljene izmed delgatov v zborih občinske skupščine za zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Skupine delegatov oblikujejo stališča na podlagi smernic in stališč oblikovanih v občinski skupščini, posameznem zboru ali družbenopolitičnih organizacijah.
Organizacijo skupin delegatov in način dela ureja poseben sporazum, sklenjen med občinami, ki tvorijo okoliš.
219.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SRS tudi tako, da skupaj z njenimi zbori in organi ustanavlja delovna telesa za proučevanje stanja in pojavov v občini in za sprejemanje posameznih ukrepov.
Za obravnavanje posameznih vprašanj se lahko organizirajo skupni sestanki in posvetovanja s predstavniki republiške skupščine, njene predstavnike se vabi na seje občinske skupščine, se jim pošilja potrebna vabila in razvija druge oblike medsebojne sodelovanja.
V	sodelovanju z republiško skupščino in drugimi republiškimi organi se vključuje tudi izvršni svet občinske skupščine in drugi organi ter organizacije in skupnosti v občini.
220.	člen
Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona.
Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških dajati poročila, obvestila in mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev.
221.	člen	v
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in medsebojnih interesov ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije, in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko dve ali več občin ustanovijo skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združijo v regionalno skupnost občin.
V	medobčinskem organu samoupravljanja ali medobčinski skupnosti delegati sodelujočih občin usklaju-
jejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin oz. v statutu skupnosti občin oz. medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah m skupnostih.
222.	člen
Občiha Cerknica je član skupnosti slovenskih občin.
V skupnosti s prejšnjega odstavka in drugih primerih medobčinskega sodelovanja zastopajo občino delegati ki jih določi občinska skupščina.
223 člen
Skupščina občine lahko z dogovorom v okviru občinske konference SZDL sklepa pobratenja z občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in občinami ter mesti zunaj naših meja.
Listino o pobratenju sprejme v imenu občine občinska skupščina.
Z listino o pobratenju se določi tudi program medsebojnega, usklajevanja oz. način sprejemanja programa sodelovanja.
XI.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ V OBČINI TER OBVEŠČANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
224.	člen i
Občinska skupščina in njeni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije morajo zagotoviti javnost svojega dela skladno z zakonom. Javno je delo državnih organov, organov upravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, skupnostih in društvih.
Z zakonom se določijo' podatki, ki pomenijo tajnost ali pa se ne smejo uporabljati.
225.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico, da so obveščeni o vseh vprašanjih, ki- so pomembna za občino in njen razvoj ter o delovanju in pomembnejših odločitvah občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki opravljajo družbene zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega interesa.
226.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost: predsednik skupščine, predsedniki zborov in predsednik izvršnega sveta.
O delu upravnih organov obveščajo javnost predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
227.	člen
Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih, družbenopolitičnih in dreužbenih organizacijah in skupnostih ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov, se lahko v občini ustanovi informacijsko dokumentacijska služba, ki lahko deluje samostojno ali v sestavi druge organizacije ali skupnosti.
228.	čleft
Uresničevanje načel javnosti in obveščanja ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi interesi, ki jih določa zakon.
XII.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
229.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih in drugih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in pooblastil, zato so pri svojem delu pod družbenim nadzorstvom.
230.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini je kolektivno odgovoren izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje skupščina.
231.	člen
Funkcionarji občinske skupščine in izvršnega sveta so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti in ocene njihovega dela lahko občinska skupščina oz. izvršni svet postavi vprašanje njihove zaupnice, ga odpokliče in razreši opravljanja funkcije.
232.	člen
Organizacije združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, delegacije in delegati imajo pravico dati pobudo za ugotovitev odgovornosti občinskih upravnih organov in organizacij ter strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, ugotoviti dejansko stanje in storiti vse potrebne ukrepe. O ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
233.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop pojasniti.
V	0<J	:j	'	• li'	-
XIII.	DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE TER NADZORSTVO NAD ZAKONITOSTJO
234.	člen
Občina je temeljni nosilec sistema družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
235.	člen
Občani uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakoni in drugimi predpisi,- tem statutom in samoupravnimi splošnimi akti.
236.	člen
V	občini Cerknica uresničujejo občani družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine v' organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter preko naslednjih organov:
1.	Občinska skupščina in njej odgovorni organi,
2.	Temeljno sodišče in samoupravna sodišča,
3.	Temeljno javno tožilstvo,
4.	Občinsko javno pravobranilstvo,
5.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja,
6.	Postaja milice,
7.	Občinski sodnik za prekrške.
1.	Občinska skupščina in njej odgovorni organi
237.	člen
Občinska skupščina je odgovorna za izvajanje politike družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Da bi občinska skupščina uresničila svojo dgovornost iz prejšnjega odstavka, obravnava ob sodelovanju z njej odgovornimi organi, splošna vprašanja glede uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine ter sodeluje z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Če nastanejo v organizacijah združenega dela bistvene motnje v samoupravnih razmerjih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, lahko občinska skupščina nastopi zoper tako organizacijo z začasnimi ukrepi družbenega varstva s tem, da:
—	zadrži izvršitev sklepov, posameznih aktov ali dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi ali prizadeta družbena lastnina ter začne postopek pred pristojnim sodiščem;
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev;
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili;
—	odstavi oziroma razpusti posamezen organ in imenuje začasen organ;
—	odreja še druge z zakonom določene ukrepe.
2.	Temeljno sodišče in samoupravna sodišča
238.	člen
Temeljno sodišče in samoupravna sodišča varujejo s svojimi odločitvami svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost. .	‘	v
239.	člen
Sodišče odloča o sporih, o temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, o pravicah in obveznostih družbenopolitične skupnosti; izreka kazni in druge kazenske sankcije storilcem kaznivih dejanj in drugih dejanj, ki so kot kazniva določena z zakonom, odloča o sporih o premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje o takšnih sporih ni poverjeno samoupravnim sodiščem in drugih razmerjih, če tako določa zakon.
240.	člen
Samoupravna sodišča so samostojni družbeni organi, ki v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in skupnostmi, spore iz medsebojnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v njih ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če jim jih poverijo in če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo izključno
redna sodišča in spore o pravicah, s katerimi občani prosto razpolagajo, če jim jih poverijo.
241.	člen
Temeljno sodišče se ustanovi praviloma za območje več občin.
Ustanovitev, ukinitev, krajevno območje in sedež sodišča določi zakon po predhodnem mnenju pristojnih občinskih skupščin.
242.	člen
Samoupravna sodišča ustanavljajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani s samoupravnim aktom ali pogodbo, za določene vrste sporov pa tudi z zakonom.
Samoupravna sodišča se ustanovijo kot splošna sodišča ali posebna sodišča združenega dela, stalne, priložnostne ali notranje arbitraže, samoupravna sodišča pri družbenih organizacijah in društvih in poravnalni sveti.
3.	Temeljno javno tožilstvo
243.	člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
244.	člen
Ustanovitev, ukinitev, krajevno območje in sedež javnega tožilstva določa zakon.
Za ustanovitev, prenehanje ter spremembo območja in sedeža temeljnega javnega tožilstva je treba predhodno dobiti mnenje pristojnih občinskih skupščin.
245.	člen
Javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike imenujejo in razrešijo na predlog javnega tožilca SR Slovenije pristojne občinske skupščine.
4.	Občinsko javno pravobranilstvo
246.	člen
Občinsko javno pravobranilstvo je samostojen organ občine, ki zastopa občino, njene organe, organizacije in skupnosti, ki so pravne osebe pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic ter izvršuje druge pravice in dolžnosti določene z zakonom.	1	1
247.	člen
Občinskega javnega pravobranilca in njegovega namestnika imenuje in razreši občinska skupščina.
5.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
248.	člen
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojen organ občine nastopa z ukrepi in pravnimi sredstvi ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da varuje samoupravne pravice delovnih Ijvdi in družbeno lastnino.
249.	člen
Družbenega pravobranilca samoupravljanja občine imenuje in razreši občinska skupščina na način, ki je določen z zakonom.
6.	Postaja milice in uprava za notranje zadeve
250.	člen
Postaja milice je organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne in državne varnosti na ob-močj; ibčine.
Postajo milice ustanovi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
251.	člen
Komandirja postaje milice imenuje brez razpisa in' ga tudi razreši skupščina občine po predhodnem soglasju republiškega sekretarja za notranje zadeve.
Komandir postaje milice je za svoje delo in delo postaje milice in njenih oddelkov odgovoren skupščini občine in republiškemu sekretarju za notranje zadeve.
252.	člen
Uprava za notranje zadeve je območni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve, za opravljanje določenih nalog s področja notranjih zadev.
Upravo za notranje zadeve ustanovi in določi njeno območje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve.
Upravo za notranje zadeve vodi načelnik uprave, ki ga imenuje in razreši Izvršni svet Skupščine SR Štor venije na predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve, ko je dobil mnenje občinskih skupščin z območja uprave.
7.	Občinski sodnik za prekrške
253.	člen
Občinski sodnik za prekrške je samostojen organ občine, ki obravnava kršitve zakonov in podzakonskih predpisov, za katere, so predpisane kazni in druge sankcije.
Občinskega sodnika za prekrške imenuje in razreši občinska skupščina.
254.	člen
Organi tega poglavja spremljajo in preučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij in dajejo občinski skupščini ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale ter skrbijo za družbeno varstvo samoupravnih pravic'in družbene lastnine	! "L
255.	člen
Sredstva za delo organov iz tega poglavja zagotavlja za območje občine občinska skupščina v svojem proračunu v skladu z ustreznimi predpisi oz. dogovori.
8.	Nadzorstvo nad zakonitostjo dela
256.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela, ki imajo svoj sedež v občini opravlja občinska skupščina s svojimi organi, pristojnimi 'za posamezno področje, če ni z zakonom posebej določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti.	. ■ ..
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena ,je mišljeno tudi nadzorstvo glede
usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
257.	člen
, Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
258.	člen
Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji pdločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim pa bi moral biti, mora začeti v. osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
-	259. člen
Če občinska skupščina v roku iz prejšnjega člena tega statuta ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustaVnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
260.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so jim potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
261.	člen
Določila o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
XrV. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
262.	člen
V skladu z zakonom in obrambnimi ter varnostnimi načrti širših družbenopolitičnih, skupnosti občina ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. V ta namen organizira in vodi teritorialno obrambo, milico, narodno zaščito in civilno zaščito in druge oblike obrambnih priprav.
Občina v izrednih razmerah ali drugi nevarnosti za državo, sprejme ukrepe za njihovo odpravljanje; ob naravnih in drugih hudih nesrečah, sprejme ukrepe za
zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski odpor,-
V skladu s prejšnjim odstavkom ima občina svoj obrambni načrt.
263.	člen
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih samoupravnih jo prebivalstvo, oborožene sile, materialne dobrine ter interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, enotah oboroženih sil, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
264.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo v mejah pristojnosti občinska skupščina, svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet, upravni organ za ljudsko obrambo, upravni organ za notranje zadeve in drugi upravni organi, štab za teritorialno obrambo, štab za civilno zaščito, ter organi in organizacije združenega dela, krajevne, skupnosti, samoupravne interesne skupnosti v mejah svojih pristojnosti.
265.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji in republiki sprejema odloke in druge akte s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ter usmerja obrambne in varnostne priprave na območju občine.
266.	člen
Svet občinske skupščine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog skupščine občine, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti ha področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sestavo naloge in način dela sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določi skupščina občine v skladu z zakonom.
267.	člen
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje občinska skupščina.
Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v primeru izrednih razmer in pri neposredni vojni nevarnosti spremlja in ocenjuje politične-varnostne in obrambne razmere na območju občine, sprejema ukrepe za njihovo preprečevanje oziroma odpravljanje, usmerja izvajanje ukrepov, pripravljenosti, v vojni pa vodi splošni ljudski odbor in v ta namen odloča o uporabi vseh ljudskih in materialnih Sredstev na območju občine, usmerja in povezuje delo in zmogljivosti občinskih organov, organov družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesn-h skupnosti in vseh delovnih ljudi in občanov v boju zoper agresijo. V ta namen odloča o uporabi narodne zaščite in milice ob pogojih, ki jih določa zakon pa tudi o uporabi enot teritorialne obrambe, in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
268.	člen
Naloge, pravice in dolžnosti izvršnega sveta občinske skupščine, upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s svojimi predpisi.
269.	člen
Pri izfvajanju obrambnih in varnostnih priprav za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin, ki so skupnega pomena občina sodeluje s sosednjimi občinami.
270.	člen
Teritorialna pbramba je-najširša oblika organiziranja in pripravljanja za oboroženi boj. Deluje v skladu z načrti za uporabo teritorialne obrambe v vojni, izrednih in drugih hudih naravnih nesrečah. Načrti za uporabo teritorialne obrambe so sestavni del obrambnih načrtov občine.
271.	člen -
Z udeležbo v teritorialni obrambi vojaški obvezniki in drugi delovni ljudje in občani varujejo neodvisnost, suverenost, celovitost ozemlja in družbeno ureditev Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije, ter opravljajo druge naloge določene z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, z obrambnim in varnostnim načrtom ter načrtom za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah.
272.	člen
Da bi zagotovili razvoj in delo teritorialne obrambe ter uskladili pogoje za prehod v vojno stanje občinski štab za teritorialno obrambo izdeluje dolgoročne, srednjeročne in letne načrte razvoja, letne finančne plane in letne načrte materialnih nabav.
Dolgoročni in srednjeročni načrti razvoja in dela teritorialne obrambe so sestavni del ustreznega plana občine. Predlog plana določi svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sprejme ga občinska skupščina po postopku, ki zagotavlja zavarovanje tajnih podatkov.
273.	člen
Občinski štab za teritorialno obrambo vodi enote teritorialne obrambe na območju občine, razen enote za katero je" pristojen pokrajinski štab za teritorialno obrambo.
Kandadata teritorialne obrambe občine imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe Slovenije na predlog sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Komandant je za .svoje delo, organizacija, bojno pripravljenost, uporabo in poveljevanje svojim enotam odgovoren komandantu teritorialne obrambe pokrajine. Za organiziranje in bojno pripravljenost, uporabo in poveljevanje svojim enotam je komandant teritorialne obrambe odgovoren občinski skupščini, občinskemu komiteju za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pa je odgovoren kadar ta ukaže uporabo teritorialne obrambe.
274.	člen
Narodna zaščita je organizirana oblika najširšega uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov ha področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, izraz oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter nadaljevanja tradicij oborožene samozaščite slovenskega naroda med osvobodilno vojno in revolucijo.
275.	člen
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito daje soglasje za aktiviranje narodne zaščite v izrednih razmerah in drugih nevarnostih ža državo ali če obstoja druga nevarnost, da bi prišlo do družbi škodljivih posledic.
276.	člen
Sodelovanje v narodni zaščiti je pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov.
277.	člen
Narodna zaščita opravlja naloge v skladu z zakonom, obrambnimi in varnostnimi načrti krajevnih skupnosti in temeljnih orgahizacij združenega dela.
" d •
.	278. člen
Družbena samozaščita je sistem ukrepov in aktivnosti, ki jih v miru ob naravnih in drugih hudih nesrečah in izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti ter v vojni na podlagi zakonov, organizirajo in izvajajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, občina, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva.
279.	člen
Požarna varnost in gasilstvo sta splošnega družbenega pomena in zato morata biti vključena v sistem civilne zaščite, ki zahteva enotno ravnanje delovnih ljudi in občaho\r, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, občine in njihovih strokovnih služb ter vseh organizacij, ki so na kakršenkoli način odgovorne za preventivno dejavnost na področju požarnega varstva in gasilstva.
280.	člen
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu je del sistema družbene samozaščite, ki zahteva usklajeno ravnanje vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, združenj, društev, družbenopolitičnih organizacij in vseh drugih organizacij in skupnosti, ki so odgovorne za preventivno in vzgojno dejavnost v cestnem prometu.
281.	člen
Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki se organizira v vseh delovnih in življenjskih okoljih kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah.
282.	člen
Ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nGsre-. čah ter v izrednih razmerah delovni ljudje in občani po načelu vzajemnosti in solidarnosti pomagajo drug drugemu ter varujejo in rešujejo svoje in družbene materialne dobrine in druge Vrednoste.
283.	člen
Zahtevnejše zaščitne in reševalne akcije, ukrepe in naloge civilne zaščite izvajajo enote civilne zaščite.
Delovanje delovnih ljudi in občanov ter enot civilne zaščite pri zaščiti in reševanju prebivalstva ter materialnih dobrin usmerjajo štabi za civilno zaščito.
284.	člen
Za odkrivanje vseh vrst nevarnosti vojnih akcij, elementarnih in drugih hudih nesreč, ki lahko ogrožajo prebivalstvo, oborožene sile, materialne dobrine ter za obveščanje in alarmiranje organizira občina sistem za opazovanje, obveščanje in alarmiranje.
Organizacija in delovanje sistema za opazovanje, obveščanje in alarmiranje določi občinska skupščina z odlokom v skladu z zakonom.
285.	člen
V krajevnih skupnostih delovni ljudje irt občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih1 organizacijah ter društvih, uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno, organizirajo, pripraxdjajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za Izvrševanje drugih nalog, kot so' določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo načrte izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje v neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v kateri imajo svoj sedež, sodelujejo in usklajujejo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
XV. SPREMEMBE STATUTA
286.	člen
Pobudo za spremembo statuta občine lahko da vsak zbor občinske skupščine, izvršni svet, krajevna skupnost, zbor delovnih ljudi, družbenopolitične organizacije ter temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti.
287.	člen
O pobudi za spremembo statuta razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda komisija iz prejšnjega odstavka občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora.
288.	člen
Posamezne določbe se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo skladno z njegovimi te-
meljnimi načeli tudi s statutarnim odlokom. Statutarni’ odlok se sprejme po enakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
289.	člen
Cdloki in drugi akti, ki jih morajo po določilih tegr statuta izdati občinska skupščina in njeni organi morajo biti sprejeti v enem letu po uveljavitvi "tega" sta-" tuta.
Do tedaj morajo biti usklajeni s statutom tudi (posedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov.
290.	člen
Delovna telesa občinske skupščine nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih.
Upravni organi nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječem odloku občinske skupščine.
291.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, prenehajo veljati predpisi občinske skupščine, ki so v nasprotju - s tem statutom.
292.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74).
293.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica > Janez Pakiž 1. r.
GROSUPLJE
1650.
Na podlagi prvega _odstavka 39. člena in prvega odstavka 43 člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 33/74) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. septembra 1882 sprejela
ODLOK
o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje
:	z;	■" s v	c ,	~	: :J -■
1.	člen
Za delno kritje stroškov sanacije nastale škode kot posledice elementarne nezgode — nalivov, poplav in toče, ki je v mesecu juliju in septembru 1982 uničila in poškodovala posevke v zaselkih Gornji vrh — Bukovica — Cerovec — Vrvišče, cestne odseke Podtabor—Velike Lipljane, Mekinje—Pristava, Višnja gora—Leskovec, Hudo—Polževo, Zagradec—Ambrus, Police—Troščine in krajevne ceste v krajevnih skup-
nostih Temenica, Zagradec, Šmarje, Krka, se uporabi 396.060 din rezervnega sklada občine Grosuplje.
2.	člen
Sredstva rezervnega sklada iz 1. Siena tega odloka se uporabijo za navedene namene brez obveznosti vrnitve ter se dodelijo za delno kritje nastale škode naslednjim upravičencem:
din
— Komunalni skupnosti občine Grosuplje,
Enoti za cestno dejavnost za delno sanacijo in ureditev ceste Podtabor—Vel. Lipljene, Mekinje—Pristava, Višnja, gora—Leskovec, Hudo—Polževo, Zagradec—Ambrus, Polica—Tro-ščine	200.000
— Krajevni skupnosti Temenica za delno sanacijo in ureditev krajevnih cest	20.000
— Krajevni skupnosti Zagradec za delno sanacijo in	ureditev	krajevnih	cest	40.000
— Krajevni skupnosti Šmarje za delno sanacijo in	ureditev	krajevnih	cest	30.000
— Krajevni skupnosti Krka za delno sanacijo in ureditev krajevnih cest	30.000
— Samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Grosuplje za delno sanacijo škode po toči — sofinanciranje nabave umetnih gnojil in krmil za lastnike njivskih površin, ki jih je uničila toča v zaselkih Gornji vrh—Bukovica—Cerovec—Vrvišče	76.060
— Skupaj dodeljena sredstva rezervnega sklada	396.060
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-34/82
Grosuplje, dne 4. oktobra 1982.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
. KAMNIK
1651.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) in 12. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/77 in 7/78) ter "302 člena statuta' občine Kamnik (Uradni list SRS. št. 9-82) na 4. seji zbora združenega dela dne 29, septembra 1982 in 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/77 in 7/78) se dopolni 12. člen in se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se priznavajo naslednje olajšave:
—	kmetje, ki v svojih kmečkih gospodarstvih sprejemajo na prenočevanje goste in dajejo gostom doma proizvedeno hrano in pijačo ter da nimajo drugih virov dohodka, so od dohodkov, ki jih dosežejo s to dejavnostjo, oproščeni davka;
—	kmetom, ki v svojih kmečkih gospodarstvih sprejemajo na prenočevanje goste in dajejo gostom doma proizvedeno hrano in pijačo ter jim kmetijstvo ni edini vir dohodka, se predpiše davek v pavšalnem letnem znesku za tekoče leto v višini, ki ustreza obračunanemu davku po stopnji 10 Vo od dohodka, doseženega v preteklem letu.
Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva, se štejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, gradnjo in ureditev turističnih sob, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena za preusmeritev gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašnokoš-nega sistema, za izvedbo melioracij, za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava se lahko prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50% katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2000 din.
Olajšava po tem členu pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja, oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega v prejšnjem členu navedeni znesek.
Olajšave iz prvega odstavka 14. Člena $e zavezancem priznavajo v višini 25 % od vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati dveletne odmere davka iz kmetijske dejavnosti.
Davčnim zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 din letno od odmerjenega davka za vsakega "otroka s pogojem, da otrok ni starejši kot 26 let in da otrok nima lastnega dohodka.
Olajšava po tem členu se prizna na posebno vlogo zavezanca, ki ji je treba priložiti potrebne dokaze o višini vloženih sredstev, in sicer za leto, v katerem 50 bila sredstva vložena, oziroma za leto, ko je bila vložena za priznavo olajšave.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
1652.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 159. do 163. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS,
Št. 020-22/82
Kamnik, dne 30. septembra 1982.
Predsednik "v - V« : : .vs Skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek 1. r.
St. 1/80) in 78. ter 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na 4. seji zbora združenega dela dne 29. septembra 1982, 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985
1.	člen
V odloku o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 13/82) se v tretji vrsti drugega odstavka 1. Člena datum 30. september 1982 črta in nadomesti z datumom »31. december 1982«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-9/82-4
Kamnik, dne 30. septembra 1982.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek 1. r.
1653.
Na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) in 18. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/81) je Skupščina občine Kamnik na 4. seji zbora združenega dela dne 29. septembra 1982, 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnje zdravstvenega doma in šolskih prostorov v občini Kamnik
1.	člen
Druga alinea prvega odstavka 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
— občani, ki prejemajo osebni dohodek ali po-Ikojnino, ki mesečno ne presega mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določi' Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem list« SRS.
St 426-9/80
Kamnik, dne 30. septembra 1982.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
me«. Iva« Juetlnek 1. r.
1654.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 3. in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ter 10. člena zakona o cestah (Uradni list SRŠ, št. 38/81) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na 4. seji zbora združenega dela dne 29. septembra 1982 in na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Kamnik
1.	člen
Za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena se štejejo:
1.	oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom;
2.	odvajanje odpadnih in padavinskih voda in naselij, ki obsega:
—	zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda
iz gospodinjstev, industrije in drugih porabnikov v naselju,	z-
—	odvajanje padavinskih voda v naseljih;
3.	vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev;
4.	urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravam; in opremo;
. 5. urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti, hodnikov in drugih javnih poti v naselju;
6.	ja\ma razsvetljava v naselju, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju;
7.	opravljanje javnega mestnega prometa, ki obsega javni prevoz potnikov v mestih in naseljih mestnega značaja ter primestnih naselij z javnimi prevoznimi sredstvi;
8.	urejanje pokopališč ter pokopališ.ka in pogrebna dejavnost, ki obsega:
—	pogrebne storitve,
—	storitve v zvezi z upepeljevanjem,
—	oddajanje prostorov za grobove v najem.
2.	člen
Poleg dejavnosti navedenih v 1. ‘členu tega odloka se za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju občine Kamnik določijo tudi naslednje dejavnosti:
1.	urejanje, varstvo in vzdrževanje javnih prometnih površin s pripadajočimi pripravami in opremo v občini — razen magistralnih in regionalnih cest;
2.	urejanje in vzdrževanje javnih kopališč ter športnih objektov in naprav;
3.	urejanje in vzdrževanje javnih tržnic;
4.	opravljanje dimnikarskih storitev in urejanje
dimnih emisij;	•	,
5.	urejanje prometne signalizacije in prometnih režimov;
6.	urejanje in vzdrževanje javnih sejmišč.
3.	člen
Po 2. členu opredeljene dejavnosti se glede na rabo in vrsto storitev določijo kot:
a)	komunalni objekti in naprave individualne rabe:
—	javna kopališča,
—	javne tržnice,
—	javna sejmišča,
^ b) komunalni objekti in objekti skupne rabe:
—	javne prometne površine v občini s pripadajočimi napravami in opremo — razen magistralnih in regionalnih cest
.	4. člen
Komunalno dejavnost po 1. in 2. členu tega odloka opravlja Komunalno podjetje Kamnik ali krajevne skupnosti za svoja območja — razen opravljanja .dimnikarske službe.
Komunalno dejavnost opravljanje dimnikarske službe opravljajo samostojni obrtniki.
5.	člen
Razmejitev pristojnosti za varstvo in vzdrževat«^ komunalnih objektov in naprav skupne individualne rabe se uredi s samoupravnim sporazumom.
Sporazum iz prvega odstavka 4. člena tega odloka se sklene v roku 3 mesecev od izdaje navodila po 4. odstavku 9. člena zakona o komunalnih dejavnostih.
' V
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena na območju občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 29/76).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-31 -82
Kamnik, dne 30 septembi a 1982.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek 1. r.
\
1655.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 97., 98. in 99. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79), 8. in 9. člena odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 27/80) in 302. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) n'a 4. seji zbora združenega dela dne 29. septembra 1932 in na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1932 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
1.	člen
V odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 27/80) se spremeni 8. člen in se glasi:
»Občani smejo v svojih gospodinjstvih, kmečkih gospodarskih in počitniških hišicah oddajati sobe za prenočevanje gostov, samo preko OZD s področja gostinstva in turizma, na podlagi medsebojnih pogodb o poslovno-tehničnem sodelovanju. Pogodba mora vsebovati določila o kategorizaciji sob, vrsti, obsegu in načinu zaračunavanja storitev ter določila o višini provizije za opravljeno posredovanje. Pogodbe so občani dolžni predložiti V potrditev komiteju za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Kamnik kot prilogo k vlogi za priglasitev oddajanja sob.«
2.	člen
9.	člen se spremeni in se glasi:
»Občani, ki sprejemajo na prenočevanje goste in dajejo gostom ter abonentom hrano in pijačo, se razvrstijo v skupini z naslednjimi oznakami:
1.	Turistične sobe
Turistične sobe oddajajo občani, ki lahko nudijo prenočišče in zajtrk, pod pogoji, določenimi v 1. členu tega odloka. Objekt mora izpolnjevati minimalne tehnične in sanitarno-higienske pogoje.
2.	Kmečki turizem
Kmetje, ki se želijo ukvarjati s kmečkim turizmom,, morajo imeti:
—	preusmerjeno kmetijo, s tem, da predstavlja kmečki turizem dopolnilno dejavnost kmetije,
—	kmetija mora biti kmetijsko in turistično urejena,
—	objekt mora izpolnjevati minimalne tehnične in sanitarno-higienske pogoje,
—	vsaj en član gospodinjstva mora imeti strokovno izobrazbo gostinske ali živilske stroke ali uspešno končan ustrezen tečaj.
Turistične kmetije lahko nudijo naslednje vrste turističnih storitev:
a)	prenočišče, doma proizvedeno hrano in pijačo penzionskim gostom, ki jih tja napotijo organizacije, navedene v 1. členu tega odloka,
b)	prenočišče, hrano in pijačo gostom, ki jih tja napotijo organizacije, navedene v 1. členu tega odloka,
c)	nudenje storitev iz prvih dveh alinej penzionskim gostom, organiziranim skupinam, drugim gostom in izletnikom.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-23/82
Kamnik, dne 30. septembra 1982.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek L r.
1656.
Na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 8/82), 1. in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 617., 619., 620. in 621. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) je Skupščina občine Kamnik na 4. seji zbora združenega dela dne 29. septembra 1982 in 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva v TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik
1
Skupščina občine Kamnik ugotavlja, da so v TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik, Fužine 5, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in so huje oškodovani družbeni interesi ter s tem izredno hudo kršena določila 9. točke 619., 4. točke 620. člena zakona o združenem delu in 3. alinee 1. odstavka 1. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Poleg tega TOZD dalj časa ne izpolnjuje obveznosti do družbene skupnosti po 621. členu zakona o združenem delu, kar je prav tako smatrati kot izredno hudo kršitev.
2
Na podlagi ugotovitev, navedenih v 1. točki, se TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik izrečejo naslednji ukrepi družbenega Varstva:
1.	Imenuje se začasni kolegijski organ.
2.	Omeji se uresničevanje pravic individualnega poslovodnega organa, ki jih ima ta na osnovi 3., 6. in 13. alinee 93. člena statuta TOZD.
Omejitev traja do prenehanja ukrepa družbenega varstva.
3.	Razpusti se delavski svet TOZD ter razpišejo volitve^ za nove člane delavskega sveta, ki morajo biti opravljene najkasneje do 30. novembra 1982.
4.	Razpusti se disciplinska komisija TOZD ter
razpišejo volitve za nove Slane disciplinske komisije, ki morajo biti opravljene najkasneje do 30. novembra 1982.	.
5.	Razpusti se komisija za delovna razmerja, ki mora biti imenovana najkasneje do 15. decembra 1982,
6.	Omeji se uresničevanje pravic in obveznosti delavskega sveta, ki jih ima ta po 54. členu statuta v 3., 5., 6., 7. in 13. alinei. Omejitev traja do prenehanja ukrepa družbenega varstva.
7.	Omeji se uresničevanje pravic in obveznosti disciplinske komisije in delavskega sveta, ki jih imata pri ugotavljanju odgovornosti delavcev in izrekanja ukrepov. Omejitev traja do prenehanja ukrepa družbenega -varstva.
8.	Omeji še uresničevanje pravic in obveznosti komisije za delovna razmerja, ki jih ima ta po 2., 4.
in 5. alinei 80. člena statuta TOZD.
3
imenuje se začasni kolegijski organ v sestavi:
predsednik: Peter Plevel, član IS, vodja prodaje domačega tržišča, Stol Kamnik
člani: Vinko Gobec, direktor Stol Kamnik, Slavko Ribaš, direktor »Pletenina«, Ljubljana, Matija Jenko, direktor »Svilanit«, Kamnik, Silvo Učakar, Dinos Ljubljana, vodja področja, Marija Jarc, Kočna, vodja planskoanalitske službe, Rudi Zupančič, SOZD ABC Pomurka Ljubljana, svetovalec KPO, koordinator za gostinstvo SOZD, Dušan Dolinar, direktor. Hotel Ilirija, Ljubljana, Milan Gerželj, direktor DO Golfturist Ljubljana.	4
Začasni kolegijski organ prevzema vse funkcije razpuščenih organov do njihove izvolitve, kot tudi vse funkcije, ki so bile tem organom omejene do prenehanja ukrepa družbenega varstva. Opravlja tudi vse funkcije individualnega poslovodnega organa, katere so temu omejene po 2. točki sklepa.
Ukrep imenovanja začasnega kolegijskega organa se izreka za dobo enega leta.
4
Stroške, ki bodo nastali zaradi ukrepa družbenega varstva po tem sklepu, poravnava TOZD.
5
Začasni kolegijski organ je dolžan sproti obveščati. občinsko skupščino in izvršni svet o svojih ugotovitvah pri odpravi motenj, navedenih v 1. točki.
6
Za spremljanje' uresničevanja začasnih ukrepov, navedenih s tem sklepom, je pooblaščen Izvršni svet SO Kamnik.
7
' Sklep je v sntfSlu 633. člena zakona o združenem delu dokončen in zoper njega ni rednega pravnega sredstva. Prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja občine imajo pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SRS, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne zadrži njegove izvršitve.
8
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-35/82
Kamnik, dne 30. septembra 1982.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek 1. r.
1657.
Na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), določil 8., 117. in 118. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS; št. 5/80), 2. odstavka 26. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v teles-
nem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76), 349., 352., 354., 357., 359. do 363. člena zakona o združenem delu (Uradni list SRS, št. 53/76) in mnenja občinske izobraževalne skupnosti Kamnik je Skupščina občine Kamnik na 4. seji zbora združenega dela dne 29. septembra 1982, 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 in 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. septembra 1982 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi osnovne šole 27. julij Kamnik — v ustanavljanju
1
Ustanovi se delovna organizacija z imenom: Osnovna šola 27. julij Kamnik, v ustanavljanju.
Sedež šole je: Kamnik, Tomšičeva 9, v zgradbi dosedanjega Dijaškega doma.
2
Osnovna dejavnost osnovne šole v ustanavljanju je: izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju.
» Stranska dejavnost šole je: domsko varstvo in podaljšano bivanje otrok z motnjami v duševnem razvoju.
3
Šolski okoliš osnovne šole v ustanavljanju je območje celotne občine Kamnik.
4
Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do osnovne šole v ustanavljanju izvaja SO Kamnik in občinska izobraževalna skupnost Kamnik.
Osnovna šola v ustanavljanju prevzame v upravljanje vsa osnovna sredstva in druga sredstva za delo ih poslovanje dosedanjega Dijaškega doma.
Sredstva za začetek dela šole zagotovi občinska izobraževalna skupnost Kamnik.
5
Do konstituiranja vodita osnovno šolo v usia-na vi jan ju svet, kot ustanoviteljev organ upravljanja, ki ima 7 članov in začasni poslovodni organ.
Občinska skupščina imenuje 3 člane sveta, in sicer:
— Branko Božič
— Vanda Rebolj
— Zvone Cvek
4 člane . sveta izvolijo delavci v delovnem razmerju šole.
6
Za ravnatelja šole se imenuje tov. Žlebnik, sedanjo ravnateljico Dijaškega doma 27. julij Kamnik.
7
Začasni poslovodni organ vod; zadeve in sklepa ■ pogodbe ter opravlja druga pravna dejanja v zvezi z ustanavljanjem šole in odgovarja za zakonitost dela šole.
8
Dokler niso delavci šole samoupravno organizirani, odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, njen svet, na predlog začasnega poslovodnega organa.
*
Dokler šola nima sveta, opravlja te zadeve začasni poslovodni organ — ravnatelj šole.
9
Osnovna šola odgovarja za prevzete obveznosti v zvezi s sklepanjem pogodb in upravljanjem drugih pravnih dejanj z vsemi sredstvi.
Ce šola sama ne more poravnati obveznosti, je zanje neomejeno subsidiarno odgovorna občinska izobraževalna skupnost.
10
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 022-3/82
Kamnik, dne 30. septembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek 1. r.
KOČEVJE
1658.
. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) ter na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in krajevnih skupnosti po objavljeni javni razpravi je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč
1.	člen
S tem odlokom se na območju občine Kočevje določijo kmetije za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu, o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij.
2.	člen
Posebna ureditev o dedovanju kmetij po L čio«Mi
tega odloka velja za kmetije, ki so navedene po krajevnih skupnostih v naslednjem seznamu::
I.	Krajevna skupnost Draga
1.	Klun Neda, Draga 14
2.	Turk Anton, Draga 5
3.	Ješelnik Jože, Draga k.

4.	Stebla j Viktorija, Draga 35
5.	Ješelnik Jože, Draga 26
6.	Vesel Amalija, Lazeč 7.
7.	Vesel Jože, Lazeč 7
8.	Žurga Jože, Lazeč 16
9.	Turk Alojzija, Lazeč 17
10.	Vesel Franc, Podpreska 8
11.	Pantar Milena in Franc, Podpreska 7
12.	Mikolič Jožef, Podpreska 16
13.	Turk Rudolf in Albina, Podpreska 18
14.	Ješelnik Frančiška, Novi kot 40
15.	Ješelnik Franc in Franja, Novi kot 42
16.	Poje Boža, Novi kot 31
17.	Ješelnik Ana, Novi kot 29
18.	Cimprič Franc in Ana, Novi kot 23
19.	Mohar Baltazar, Novi kot 18
20.	Cimprič Anton, Novi kot 15
21.	Malnar Franc, Novi kot 12
22.	Malnar Franc, Novi kot 8
23.	Žagar Anton, Novi kot 3
24.	Pantar Valentin, Podpreska 14
25.	Poje Stanislav in Vilma, Novi kot 10
26.	Cimprič Amalija, Lazeč 19
27.	Urbančič Ljudevit in Slavka, Trava 20
28.	Malnar Marija, Trava 10	||
29.	Žagar Rozalija, Viktor, Trava 6
30.	Malnar Slava in Ferdinand, Trava 2
31.	Knavs Franc in Neža, Trava 9
32.	Žagar Miran, Trava 31
33.	Troha Ivana, Srednja vas 8
34.	Knavs Anton, Srednja vas 26
35.	Janež Jože in Ivanka, Srednja vas 31
36.	Muhič Gotfrid, Srednja vas 34
37.	Ješelnik Anton, Srednja vas 35
38.	Lavrič Hedvika in Jože, Srednja vas 1 ■
39.	Janeš Ivan in Olga, Stari kot 1
40.	Miklič Janez, Stari kot 1
41.	Ješelnik Marija in Jože, Stari kot 5
42.	Janež Franc, Stari kot 7
43.	Miklič Jože, Stari kot 19
44.	Poje Ludvik, Podpreska 1
45.	Poje Jože, Stari kot 26
46.	Kalič Alojz, Stari kot 13
47.	Miklič Ivana in Alojzija, Stari kot 9
48.	Ješelnik Ludvik, Stari kot 4
49.	Troha Valentin, Vevče 102, Ljubljana
50.	Knavs Marija in Franc, Podplanina
51.	Volf Ludvik in Marija, Podplanina 2
52.	Lipovec Albina in Anton, Podplanina 5
53.	Kenda Vinko, Trava 11
II.	Krajevna skupnost »Ivan Omerza« Livold
1.	Dolinšek Marija, Cmi potok 7
2.	Mihelič Rudolf in Anton, Črni potok 4
3.	Makše Anton, Spodnji log 11
4.	Hliš Pavla, Spodnji log 2
5.	Ficko Marija, Ema in Marija, Spodnji log 9
6.	Žagar Anton in Olga, Livold 36
7.	Mlakar Justin, Salka vas 37
8.	Mihelič Viktor, Dolga vas 8
9.	Krajec Frančiška, Dolga vas 46
10.	Mikulič Ivan, Dolga vas 30
11.	Jureč Jože, Mozelj
12.	Veselič Jože, Mozelj
13.	Kordiš Marija, Mozelj 14
14.	Grebenc Dušan, Mozelj
15.	Sega Albina, Mozelj 2
16.	Lavrič Ivan, Mozelj 5
III.	Krajevna skupnost Kočevska reka
1.	Mihelič Pavla, Kočevska reka 34
2.	Lesar Pavla, Kočevska reka 14
3.	Poje Julijana, Novi lazi 21
4.	Miklič Jože, Novi lazi 38
5.	Pleše Ana, Morava 26
6.	Poje Jože, Morava 17
7.	Poje Ivan, Morava 28
8.	Spiletič Anton, Morava 14
9.	Poje Julijana, Morava 2
10.	Žagar Neža, Gor. Briga 3
11.	Mohar Julijana, Gor. Briga 5
12.	Glad Rudolf in Rudi ml., Dol. Briga 9
13.	Spiletič Alojz, Dol. Briga 17
14.	Žagar Polde, Stalcerji
15.	Bojc Anton, Stalcerji
IV.	Krajevna skupnost Kostel
1.	Marinč Jože, Ajbel 5
2.	Žagar Anton, Ajbel 9
3.	čeme Andrej, Ajbel 8
4.	Naglič Franc, Ajbel
5.	Krkovič Anton, Ajbel 12
6.	Kajfež Jakob, Ajbel 14
7.	Rački Ivana, Ajbel 13
8.	Naglič Drago, Jesenov vrt 10	„
9.	Curl Alojz, Jesenov vrt 1
10.	Sarič Nikola, Briga 3
11.	Zalar Marija, Jesenov vrt
12.	Pajnič Marija, Briga
13.	Ozanič Marija, Briga 2
14.	Beljan Frančiška, Banja loka 11
15.	Cetinski Marija, Banja loka 13
16.	Stampfel Matija, Banja loka 18
17.	Južnič Roža in Alojz, Banja loka 21
18.	Spiletič Ana, Banja loka 25
19.	Ostrman Neža, Banja loka 23
20.	Jurkovič Katarina, Banja loka 12
21.	Piškur Matija, Banja loka 22
22.	Delač Jože, Banja loka 28
23.	Jurkovič, Mihael, Banja loka 27
24.	Butina Neža, Banja loka 4
25.	Briški Ana, Banja loka 19
26.	Cik Anton, Banja loka 31
27.	Žagar Katarina, Banja loka 9
28.	Zdravič Matija, Banja loka 29
29.	Žagar Rudolf, Vimol 1
30.	Ješelnik Ivan, Suhor 1
31.	Spiletič Ana, Suhor 2
32.	Staudohar Jakob, Podstene 4
33.	Marinč Neža, Raj šele 6
34.	Marinč Matija, Raj šele 7
35.	Janežič Anton, Žlebe 1
36.	Letig Mirko, Žaga 1
37.	Stefančič Anton, Vrh 8
38.	Kajfež Jože, Nova sela 13
39.	Vičič Karol, Nova sela 1
40.	Cetinski Anton, Nova sela 10
41.	Klarič Miha, Nova sela 8
42.	Piršič Anton, Nova sela 6
43.	Zdravič Matija, Nova sela 4
44.	Selan Jože, Nova »sela 2
45.	Kajfež Jože, Vas 18
46.	Guštin Andrej, Pirče
47.	Šauer Jože, Laze 3
48.	Rački Boris, Kuželj 12
49.	Stimac Marija, Srebotnik 4
50.	Briški Jakob, Puc 1
51.	Jakšič Ana, Puc 3
52.	Jakšič Miha, Stajer 2
53.	Jurca Ana, Stružnica
54.	Delač Ivan, Banja loka 34
55.	Rački Jože, Banja loka 10
V.	Krajevna skupnost Osilnica
1.	Ožbolt Frančiška, Belica 8
2.	Stimec Valentin, Križmani 1
3.	Hudobivnik Ivan, Križmani 2
4.	Malnar Anton, Malinišče 2
5.	Klepec Gabrijel in Gabrijel ml., Padovo 8
6.	Kovač Anton, Sela 5
7.	Žurga Jože in Marija, Strojiči 1
8.	Loknar Jožef in Tomaž, S troj iči 4
9.	Stimec Jože, Zgornji Čačič 4
10.	Žagar Matija, Bezgovica 5
11.	Ožbolt Jože in Polona, Bezgovica 6
12.	C op Vera, Bibljek 9
13.	Stamfelj Jože, Žurge 10
14.	Muhvič Anton, Žurge 12
15.	Šercer Josip in Marija, Papeži 9
16.	Janež Jože, Papeži 8
17.	Janež Jožef in Ana, Papeži 1
18.	Kalčič Ana, Papeži 5
19.	Osvald Julijana, Papeži 4
20.	Turk Anton, Papeži 3
21.	Janež Angela, Anton, Belica 1
22.	Kalčič Jožef, Belica 6
23.	Žagar Marija in Anton, Bezgarji 8
24.	Jelenc Veronika, Bezgarji 9
25.	Volf Ivan, Bezgarji 4 in Volf Alojzij, Bezgarji 7
26.	Janež Jožef in Ana, Papeži 1
27.	Šercer Peter, Belica 3
28.	Šercer Peter, Belica 3
29.	Žagar Jože, P od vrh 4
30.	Klepec Peter, Rib j ek 5
31.	Poje Anton, Rib j ek 4
32.	Kovač Anton, Ložec 2
33.	Švab Anton, Bosljiva loka 1
34.	Rugole Marjan, Bosljiva loka 15
35.	Šercer Jože, Mirtoviči 10
36.	Ožbolt Ivan, Grintavee 3
VI.	Krajevna skupnost Poljanska dolina
1.	Verderber Jurij, Vrt 4
2.	Špehar Ludvik in Marija, Vrt 3
3.	Horvat Zdenka, Laze 7
4.	Primčič Cvetka, Laze 8
5.	Majerle Jože, Dol 1
6.	Konda Ivan, Dol 6
7.	Jonke Karel, Dol 8
8.	Markovič Angela, Dol 9
9. Šterk Viktor in Katarina, Ceplje 4
10.	Kure Jože, Ceplje 1
11.	Matjašec Jože in Terezija, Ceplje 3
12.	Kljun Alojz, Ceplje 9
13.	Hrovatin Ljubomir, Ceplje 7
14.	Šubic Franc, Ceplje 11
15.	Mavrin Marko, Vimolj 1
16.	Šterk Zofija in Marko, Vimolj 2
17.	Rauh Ivan, Vimolj 5
18.	Majerle Katarina, Vimolj 5
19.	Movrin Frančiška, Vimolj 8
20.	Mavrin Miroslav, Vimolj 9
21.	Pezdirc Franc, Kralji 3
22.	Mavrin Jože, Kralji 1
23.	Šuštaršič Peter, Kralji 5
24.	Štaudohar Emil, Kralji 2
25.	Tekavec Valentin, Kralji 10
26.	Veselič Pavel, Paka 1
27.	Konda Marija, Paka 3
28.	Jonka Ivan in Marija, Predgrad 6
29.	Zaiec Marija, Predgrad 17
30.	Verderber Marjeta, Predgrad 20
31.	Majerle Mihael, Predgrad 33
32.	Štefane Katarina, Predgrad 37
33.	Štefane Ivan in Ana, Predgrad 36 34 Kraškovič Jurij, Predgrad 39
35.	Koprivec Peter, Predgrad 38
36.	Šterk Pavel, Predgrad 48
37.	Rauh Peter, Predgrad 47
38.	Majerle Pavel, Predgrad 54
39.	Majerle Ivan in Darinka, Predgrad
40.	Štaudohar Jurij, Predgrad 82
41.	Kastelic Jožefa, Predgrad 71
42.	Mihor Mihael, Predgrad 78''
43.	Tekavec Anton, Jelenja vas 1
44.	Kobe Ana, Jelenja vas 9
45.	Movrin Neža, Jelenja vas 11
46.	Movrin Peter, Jelenja vas 12
47.	Pešelj Ana, Jelenja vas 14
48.	Šterk Ivan, Predgrad 8
49.	Fugina Peter, Ceplje 6
50.	Barič Peter, Ceplje 8
51.	Fugina Amalija, Ceplje 12
VII. Krajevna skupnost Stara cerkev
1.	Chikelj Franc, Slovenska vas 19
2.	Oberstar Anton, Breg 22
3.	Androjna Anton, Stara cerkev
4.	Modic Janez in Stanislava, Srednje Ložine 4
5.	Pust Jože in Marija, Gor. Ložine 18
6.	Blatnik Franc, Mala gora 1
7.	Knavs Franc, Smuka 18
8.	Ožbolt Alojz, Smuka 2, sedaj Kočevje
9.	Žagar Mirko, Gorenje n. h.
VIII. Krajevna skupnost Struge
1.	Kralj Janez, Podtabor 7
2.	Pelc Franc, Lipa 14
3.	Rus Jože, Podtabor 21
4.	Modic Jože, Podtabor 22
5.	Križman Janez, Podtabor 29
6.	Gorše Alojz, Rapljevo 2
7.	Ferkulj Marica, Rapljevo 21
8 Hegler Alojz, Rapljevo 4 x
9.	Turk Franc, Rapljevo 18
10.	Križman Jože, Rapljevo 27
11.	Francelj Josip, Rapljevo 12
12.	Klun Jože, Rapljevo 19
13.	Krašovec Antonija. Rapljevo 4
14.	Francelj Janez in Angela, Rapljevo 26
15.	Francelj Adolf, Rapljevo 20
16.	Hočevar Ivan, Pri cerkvi 3
17.	Zupančič Josip in Marija, Tisovec 1
18.	Kastelic Josip in Frančiška, Tisovec 2
19.	Meglen Franc in Marija, Tisovec 3
20.	Nose Janez, Tisovec 7
21.	Meglen Angela in Ignac, Tisovec 6
22.	Nose Franc in Marija, Tisovec 12
23.	Šinkovec Lojze, Josipina, Tisovec 8
24.	Bradač Franc, Tisovec 5
25.	Meglen Kristina in Alojzij, Potiskavec 1
26.	Nose Frančiška, Potiskavec 3
27.	Meglen Jože, Potiskavec 4
28.	Babič Marija, Potiskavec 7
29.	Pugelj Josip, Potiskavec 9
30.	Krašovec Vera, Potiskavec 7
31.	Papež Jožefa, Potiskavec 8
32.	Hegler Jože in Verona, Potiskavec 8
33.	Meglen Ignac, Paka 5
34.	Ivančič Jožefa in Jože, Cetež 31
35.	Novak Marija, Cetež 2
36.	Križman Jože, Cetež 11
37.	Merkelj Rozalija in Alojz, Cetež 4
38.	Križman Frančiška, Ivan in Jože, Cetež 8
39.	Bradač Franc, Cetež 10	#
40.	Hočevar Rozalija, Kolenča vas 2
41.	Prijatelj Frančiška, Kolenča vas 4
42.	Ferkulj Ivanka, Kolenča vas 4
43.	Hren Rozalija, Kolenča vas 3
44.	Ferkulj Angela, Kolenča vas 7
45.	Rus Franc, Kolenča vas 5
46.	Nose Anton, Kolenča vas 13
47.	Rus Jože, Paka 1
48.	Mustar Anton, Paka 5
49.	Pugelj Josip, Paka 6
50.	Zorzut Peter, Lipa 6
51.	Bačnik Jože, Marija in Ana, Pri cerkvi 8
52.	Rus Jožefa, Pri cerkvi 9
53.	Pugelj Marija, Lipa 6
54.	Pugelj Janez, Pri Lipi 2
55.	Pugelj Anton in Ivanka, Pri' Lipi 4
56.	Pelc Marija, Lipa 14
57.	Jerše Antonija, Lipa 5
58.	Zupančič Alojz, Marija, TiSovec 6
59.	Germ Alojz, Tisovec 9
60.	Pugelj Peter, Tržič 4
3.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost in krajevne skupnosti so dolžne spremljati izvajanja tega odloka ter po potrebi, najmanj pa vsakih pet let predlagati skupščini občine uskladitev tega odloka
St. 320-28/82-3/2
Kočevje dne 27 septembra 1982.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Jože Novak I. r.
1659.
^la podlagi 195. in 241. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) in v skladu z določili zakona o temeljih sistema . državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) in zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS. št 24/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24.'in 27. septembra. 1932 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih organih
I. SPLOŠNE določbe 1. člen
S tem odlokom se ustanovijo in organizirajo občinski upravni organi, razmejijo pristojnosti in do-
ločijo njihova delovna področja ter medsebojno sodelovanje.
2.	člen
Upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila občinska skupščina, skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje.
Upravni organi odgovarjajo za stanje, spremljajo razvoj in stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in občinski skupščini.
3.	člen
Upravni organi samostojno opravljajo naloge v mejah svojih pravic in dolžnosti, pri tem ravnajo v skladu s smernicami skupščine občine ter načelnimi stališči in smernicami izvršnega sveta. Za svoje delo so odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
4.	člen
Za uspešno opravljanje svojih nalog se upravni organi organizirajo tako, da je zagotovljena učinkovitost in strokovnost, spoštovanje človekove osebnosti in varovanje ugleda organa ter onemogočeno nastajanje birokratskih in drugih negativnih odnosov.
Dolžnost upravnih organov je stalno izpopolnjevanje metode dela in pri tem upoštevati dosežke znanosti
5.	člen
Upravni organi so dolžni obveščati javnost o svojem delu.
Podatke in obvestila o delu upravnega organa daje funkcionar ah drug delavec, ki ga funkcionar pooblasti.
Upravni organi odrečejo podatke oziroma obvestila. ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost. .
Javnost dela in način zagotavljanja javnosti se v skladu s statutom uredi s splošnimi akti upravnih organov.
6.	člen
Upravni organi delaje in sprejemajo svoje akte in odločitve na podlagi ustave, zakonov, statuta in odlokov skupščine občine.
Vsakomur so dolžni zagotoviti enakopravno varstvo pri uresničevanju njegovih pravic in pravnih koristi ter izpolnjevanju obveznosti pri upravnem organu.
7.	člen
Sredstva za delo upravnih organov določi skupščina občine na predlog izvršnega sveta v skladu z letnim programom dela, glede na pomen, obseg, vrsto in zahtevnosti del in nalog ter glede na pogoje in rezultate dela v skladu z obsegom sredstev za splošne potrebe v občini.
Sredstva za delo upravnih organov se zagotovijo v proračunu občine.
II.	SKUPNE DOLOČBE
8.	člen
Upravni organi, vsak na svojem področju dela:
—	spremljajo in skrbijo za uresničevanje skupnih interesov in ciljev gospodarskega, družbenega in prostorskega razvoja ter temeljev skupne politike v občini,
—	spremljajo stanje v občini na področjih, za katere so ustanovljeni ter posebej izvajanje določene politike v občini in izvrševanje zakonov, predpisov in splošnih aktov skupščine občine,
—	analizirajo pojave in gibanja pomembna za uresničevanje in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, pravic in dolžnosti skupščine in izvršnega sveta ter ju o tem pravočasno obveščajo in predlagajo ukrepe,
—	pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter drugo strokovno gradivo in opravljajo druga strokovna opravila za skupščino občine in njen izvršni svet,
—	dajejo pobude za sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov .o vprašanjih, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti,
—	spremljajo izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri katerih sklepanju je sodelovala ali k njim pristopila skupščina občine in o tem obveščajo skupščino občine in izvršni svet,
—	izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščine občine in izvršnega sveta, z zagotavljanjem izvrševanja oziroma neposrednim izvrševanjem teh aktov, če so za to pooblaščeni, z reševanjem upravnih zadev, opravljanjem upravnega nadzora in drugih nalog za katere so pooblaščeni in s sprejemanjem predpisov ter izvajanjem ukrepov za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov,
—	odločajo v upravnem postopku, opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo ter izvajajo druge oblike upravnega nadzora,
—	opravlja naloge na področju ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi skupščine občine in njenih organov pristojnih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in o tem občasno, na lastno pobudo ali na zahtevo skupščine občine in izvršnega sveta, obveščajo skupščino in izvršni svet,
—	pripravljajo načrte organiziranja in delovanja gospodarskih oziroma družbenih dejavnosti v vojni, usmerjajo organizacije združenega dela, KS ter druge organizacije in skupnosti glede izvajanja obrambnih načrtov, izvajajo lastne priprave za delo v vojnih razmerah, izdajajo strokovna in tehnična navodila za izvajanje obrambnih priprav, pripravljajo vojne predpise in opravljajo druge zadeve iz svojega delovnega področja.
Ce upravni organ ugotovi, da se na določenem področju družbenega življenja ali v posamezni organizaciji združenega dela, samoupravni interesni skupnosti ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ne izvaja sprejeta politika, ne izvršujejo zakoni ali drugi predpisi in splošni akti skupščine, določeni
ukrepi ali se ne izvaja družbeni plan občine, je dolžan, da takoj izvede ukrepe, za katere je pooblaščen.
9.	člen
Upravni organ lahko opravlja določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in družbenopolitične ali družbene organizacije po sporazumu, ki ga z njimi sklene s soglasjem izvršnega sveta.
S sporazumom se predvsem določi obseg in vrsta nalog, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
10.	člen
Delo upravnih organov mora biti organizirano tako, da je zagotovljeno uresničevanje pravic, obveznosti in interesov občanov.
Razporeditev, začetek in konec delovnega časa upravnih organov se določi v skladu z značajem nalog organov in potrebami delovnih ljudi in občanov tako, da se delovnim ljudem in občanom čimbolj olajša uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti pri upravnih organih v skladu z navodili Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in zakonskimi določili.
11.	člen
Upravni organi, ki neposredno sodelujejo z občani, morajo organizirati opravljanje ustreznega dela tako, da je občanom omogočeno, da v čim krajšem postopku uveljavljajo svoje pravice in izvršujejo svoje obveznosti.
Upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v predpisanih rokih.
Upravni organi morajo obravnavati vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani in morajo nanje odgovoriti.
III.	ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE
12.	člen
Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi in kot kolegijski upravni organi.
Upravni organi so organizirani kot oddelki uprave in komiteji. Oddelek se ustanovi za področje, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti upravnega Organa.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev s področja, na katerem je potrebno zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnega organa s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju^ dogovorjene politike pri reševanju drugih predpisov in splošnih aktov.
Kolegijski upravni organ sestavljajo predsednik in določeno število članov, ki jih .določi občinska skupščina na predlog izvršnega sveta s svojim aktom.
Komite dela na sejah in odloča z večino glasov. Komite sprejme• poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.
13.	člen
Kolegijsko vodeni upravni organ je:
—	komite za družbeni razvoj.
Individualno vodeni upravni organi so:
—	oddelek za občo upravo
—	oddelek za gospodarstvo
—	oddelek za ljudsko obrambo
—	oddelek za notranje zadeve
—	uprava za družbene prihodke.
Kot medobčinska individualno vodena upravna organa za območje občin Kočevje in Ribnica pa:
—	geodetska uprava
—	oddelek zal inšpekcijske službe.
14.	člen
Komite za družbeni razvoj:
—	pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, nudi strokovno pomoč osnovnim nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih in zagotavlja dogovarjanje o temeljih plana med osnovnimi nosilci planiranja, opravlja naloge v zvezi £ skladnim družbenim razvojem, oblikuje osnutek dogovora o temeljih plana občine, usklajuje osnutke planov samoupravnih organizacij in skupnosti in izdeluje osnutek srednjeročnega plana občine ter dokument za Izvajanje družbenega plana v tekočem letu,
—	spremlja izvajanje obveznosti sprejetih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in dogovorom o temeljih družbenega plana občine, predlaga in izvaja ukrepe za zagotovitev usklajenega načrtovanega razvoja,
—	spremlja in analizira tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, ugotavlja skladnost teh gibanj, stanje in razmerja s planskimi usmeritvami,
—	predlaga ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki. ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi,
—	zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi" druge statistične akcije,
—	sestavlja skupno bilanco osebne, skupne in splošne porabe v občini,
—	opravlja strokovne in upravne naloge s področja vzgoje, izobraževanja, raziskovanja, zdravstva, kulture in socialnega varstva in vrši nadzor nad zakonitostjo dela samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih služb ter organizacij združenega dela s teh področij,
— V mejah svojih pooblastil Obravnava vprašanja skupnega pomena s področja družbenih dejavno-
sti, še posebej pa vse tiste zadeve v katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s skupščino občine,
—	spremlja in analizira Izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju učencev in-dijakov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe za uveljavitev, spremembe in dopolnitve teh aktov,
—	spremlja in pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih kadrov ter individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela in vodi evidenco teh kadrov, pripravlja predloge in ukrepe v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo individualnih, in kolegijskih poslovodnih organov ter sodeluje pri delu paritetnih razpisnih komisij,
—	pripravlja predloge za imenovanje in razrešitev individualnih poslovodnih organov v organizacijah in skupnostih, 'ki opravljajo zadeve splošnega družbenega pomena,
—	spremlja in proučuje kadrovsko problematiko skupščine in njenih organov, pripravlja predloge, poročila, analize in drugo gradivo s področja kadrovskih zadev za skupščino in njene organe ter izvršnega sveta in vodi potrebne evidence kadrov,
—	sodeluje s kadrovskimi organi družbenopolitičnih organizacij In skupnosti,
—	vodi kadrovsko evidenco nosilcev delegatskih in družbenih funkcij.
15.	člen
Oddelek za občo upravo:
—	opravlja normativno pravno dejavnost na svojem področju in skrbi, da se predpisi in drugi splošni akti, ki jih skupščini in izvršnemu svetu predlagajo drugi predlagatelji, v skladu z zakoni, statutom občine in predpisi ter, posebej skrbi za zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejemata skupščina in izvršni svet,
—	vodi evidenco sprejetih predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki sta jih sprejela ali k njim pristopila občinska skupščina in izvršni svet,
— Opravlja nadzorstvo nad izvajanjem predpisov v upravnem postopku in predpisov o pisarniškem po- . Slovan ju v organih in organizacijah, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo,
—	opravlja strokovne in organizacijske naloge v zvezi z delovanjem krajevnih skupnosti v občini, spremlja njihovo delovanje in razvoj ter financiranje,
—	opravlja upravne in strokovne naloge v zvezi z družbenim varstvom pravic borcev NOV in drugih vojn, vojaških vojnih in mirnodobnih, invalidov, civilnih invalidov vojne, družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi ter opravlja naloge v zvezi z varstvom grobišč in grobov borcev,
— Opravlja splošne upravne zadeve ter zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov,
—	opravlja naloge v zvezi z organizacijo dela upravnih organov in izpopolnjevanja delovnih metod,
—	opravlja naloge v zvezi z izvajanjem kadrovske politike upravnih organov, urejanja delovnih razmerij, samoupravnih in drugih notranjih odnosov, strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja,
—	opravlja opravila glede poslovanja s spisi, vodi
evidenco vseh obravnavanih zadev pri upravnih organih,
—	opravlja dela in naloge v zveži z upravljanjem upravne zgradbe, investicijskim in rednim vzdrževanjem sredstev opreme in drugih sredstev za delo,
—	opravlja dela v zvezi s tehnično pripravo gradiva (razmnoževanje, fotokopiranje) za upravne organe, izvršni svet in občinsko skupščino,
—	opravlja organizacijsko tehnične naloge za pripravo sej izvršnega sveta in občinske skupščine, zbira
- gradivo in izvršuje administrativna opravila za izvršni svet in občinsko skupščino in njena delovna telesa ter za delegate in delegacije,
—	opravlja upravna in finančna strokovna opravila za proračun, sklade in druge račune občinske skupščine,
—	opravlja finančno strokovna opravila v zvezi s sredstvi za delo upravnih organov in obračun osebnih' dohodkov delavcev upravnih organov,
—	opravlja vsa druga opravila za nemoteno po-
slovanje upravnih organov, izvršnega sveta in občinske skupščine.	^
16.	člen
Oddelek za gospodarstvo:
—	opravlja strokovne in upravne naloge s po- . dročja industrije, kmetijstva, prometa, trgovine, obrti, gostinstva, turizma, rudarstva, gozdarstva, veterine, lova, ribolova, s področja urbanizma, gradbeništva, premoženjsko pravnih zadev, komunalnih, stanovanjskih in cestno prometnih zadev, prispevke za uporabo mestnega zemljišča ter vodovodnega gospodarstva, varstva narave in okolja,
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakoni, predpisi ter drugimi splošnimi akti, vodi evidenco teh aktov, spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov' v organizacijah združenega dela in predlaga ukrepe pristojnim organom,
\
—	opravlja naloge v, zvezi z izdajanjem delovnih
knjižic in njihovo hrambo,	A
—	skrbi za izdelavo in sprejetje urbanistične dokumentacije, ki jo dokončno sprejema občinska skupščina in v zvezi s tem sodeluje z vsemi pristojnimi upravnimi in strokovnimi organi in organizacijami,
—	vodi pregled urbanistične dokumentacije in evidence nezazidanega stavbnega zemljišča.
17.	Hen
Oddelek za ljudsko obrambo:
—	usmerja, koordinira, daje strokovne nasvete in navodila za delo pri izdelavi obrambnih načrtov upravnih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, sambupravnih interesnih skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev,
—	v skladu z nalogami občine koordinira delo z občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito,
—	opravlja strokovne, organizacijske in tehnične naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite za skupščino občine, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršni svet skupščine občine,
—	organizira vojne zveze in skrbi za njihovo delovanje ter kriptografsko zavarovanje in urjenje,
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z organizacijo, delom in urjenjem štabov in enot civilne zaščite,
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z izobraževanjem, vzgoje in urjenjem delovnih ljudi in občanov za izvajanje njihovih nalog v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, usmerjanju mladine v šole aktivnih in rezervnih vojaških starešin ter za potrebe splošne ljudske obrambe,
—	organizira in izvaja vaje ter ugotavlja stanje in izurjenost vseh nosilcev obrambnih priprav,
—	nadzoruje stanje obrambnih priprav pri vseh
nosilcih obrambnih priprav, usposabljanje izvajalcev, vzgojo in izobraževanje prebivalstva ter izvajanje predpisov s področja ljudske obrambe in predlaga ukrepe in izvaja ukrepe v skladu s svojo pristojnostjo,	'
—	sodeluje pri družbenem planiranju in pregleda, > programe za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	hrani in je odgovoren za zavarovanje obrambnega načrta občine in drugih obrambnih in družbeno samozaščitnih dokumentov,
—	opravlja naloge za komite SLO in DS občine Kočevje.
18.	člen
Oddelek za notranje zadeve:
—	opravlja upravne zadeve v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, varstva pred požarom, državljanstvu, potnih listinah za prehod čez državno mejo, prebivanju tujcev, osebni izkaznici, matičnih knjigah, osebnih imenih, prijavljanju bivališča in prebivališča, varnosti cestnega prometa in določene izvršilne naloge na področju preprečevanja razširjanja prepovedanega tiska,
—	skrbi za obveščanje prebivalstva, da je prepovedan vhod in bivanje ljudi in živine na območjih, na, katerih se opravljajo vojaške strelske vaje ali druge vaje,
—	opravlja administrativno-tehnična in strokovna opravila za komite za SLO in DS in za komisijo za verska vprašanja,
—	opravlja tehnično manipulativna in administrativna opravila za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
—	opravlja nadzorstvene in druge naloge, ki so z zakonom ali drugim predpisom dane v pristojnost občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve,
—	v sestavi oddelka za notranje zadeve delujejo krajevni uradi:
/
Krajevni uradi so:
— Draga,
— Osilnica,
— Predgrad in
— Vas-Fara, ki iz svojega okoliša:
—	vodijo matične knjige, državljanske knjige in volilne imenike ter izdajajo izpiske iz njih,
—	izdajajo živinske potne liste,
—	sprejemajo vloge občanov za organe občinske skupščine,
—	opravljajo dostavno službo,
—	opravljajo prijavno in odjavno službo in vodijo register prebivalcev,
—	dajejo pravno pomoč na zaprosilo državnih organov in zavodov,
—	dajejo pravno pomoč občanom,
—	opravljajo druge zadeve po veljavnih predpisih oziroma zadeve, ki mu jih naloži izvršni svet in občinska skupščina,
—: opravlja administrativne in druge naloge za krajevno skupnost in družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti.
Krajevni uradi so organizacijsko vezani na oddelek za notranje zadeve.
19.	člen
Uprava za družbene prihodke:
—	opravlja odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov in takse ter drugih družbenih obveznosti finančne narave,
—	zbira podatke in vodi evidenco o prihodkih posameznih vrst davkov in prispevkov,
—	sestavlja predlog predračunskih prihodkov in zaključni račun posameznih vrst prispevkov,
—	opravlja naloge davčne inšpekcije in davčne kontrole,
—	proučuje in analizira davčno politiko občine in pripravlja predloge za usklajevanje davčnih predpisov v družbenopolitičnih skupnostih ter osnutkov odlokov s področja občinskih davkov,
1— vodi postopek o prekrških za katere tako določa zakon,
—	opravlja posamezna dejanja v upravnem- postopku po pooblastilu komisije za ugotavljanje izvora
premoženja,
—	odmerja nadomestilo za uporabostavbnega zemljišča in skrbi za realizacijo odmere,
—	opravlja vsa ali posamezna strokovna opravila za upravne organe in združenja, če tako določa zakon,
—	opravlja druge upravne zadeve s tega področja.
20.	člen ,
Geodetska uprava:
—	izvršuje naloge geodetske službe na območju občine Kočevje in Ribnica,
—	planira in koordinira dejavnost v zadevah geodetske službe na območju občin,
—	skrbi za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc
iz pristojnosti občin,	,
—	vzdržuje načrte, stalno mrežo geodetskih točk, karte katastra in evidence,
—	vodi in izvršuje regionalno geodetsko dokumentacijo na območju občin in urbansko geodetsko dokumentacijo,
—	izdaja občanom, organom in organizacijam podatke in potrdila iz svoje pristojnosti in opravlja druge zadeve iz pristojnosti geodetske službe v občinah,
—	vodi zbirni kataster komunalnih naprav.
21.	-člen
Oddelek za inšpekcijske službe:
—	opravlja veterinarsko, sanitarno, tržno, delovno in cestnoprometno, gradbeno, urbanistično in cestno ter kmetijsko, vinarsko, vodnogospodarsko in požarno inšpekcijo.
IV.	NOTRANJA ORGANIZACIJA
22.	člen
Notranjo organizacijo upravnega organa ter sistemizacijo del in nalog predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z izvršnim svetom, s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnega organa ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog, ki temeljita na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije del in nalog določenih v zakonu, družbenem dogovoru in aktu izvršnega sveta.
Za učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog ter pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti se lahko v upravnem Organu v ?kladu z naravo del in nalog organizirajo notranje organizacijske enote.
V.	VODILNI DELAVCI, DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI
23.	člen
Upravne organe vodijo funkcionarji. Funkcionar predstavlja upravni organ, organizira in vodi delo. skrbi za zakonitost dela in opravlja druge naloge iz okvira svojih pravic, pooblastil, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določa zakon.
Komite vodi v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijski upravni organ in predsednik komiteja. Oddelek vodi načelnik. Upravo vodi direktor.	p
Predsednika komiteja ter načelnika oddelkov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta ter na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve za dobo štirih let in" so lahko ponovno imenovani za enako mandatno dobo.
24.	člen
Funkcionar, ki vodi upravni organ, izvršuje svoje samoupravne pravice v delovni skupnosti upravnih
organov, razen tistih, ki jih uresničujejo v skladu s posebnimi predpisi izven nje.
25.	člen
Funkcionar, ki vodi upravni organ, ima lahko namestnika, ki ga imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani še za eno mandatno dobo.
Namestnik nadomešča funkcionarja, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili ih odgovornostmi funkcionarja ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi.
Ce v upravnem organu namestnik funkcionarja ni imenovan, določi izvršni svet vodilnega delavca v upravnem organu ali funkcionarja drugega upravnega organa, ki nadomešča odsotnega ali zadržanega
26.	člen
Funkcionar in njegov namestnik sta politično odgovorna, če se ne držita začrtane politike in smernic občinske skupščine ter načelnih stališč in smernic izvršnega sveta.
O odgovornosti funkcionarja in njegovega namestnika odloča občinska skupščina v skladu z določili zakona.
27.	člen
Na predlog funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in v skladu s splošnimi akti o sistemizaciji del in nalog v upravnih organih, lahko imenuje izvršni svet vodilne delavce v upravnih organih.
Vodilni delavci v upravnih organih so pomočniki funkcionarjev ter vodje organizacijskih enot določeni v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog.
Pomočnik funkcionarja pomaga funkcionarju voditi posamezna področja dela upravnega organa in opravlja druge naloge določene s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.
Vodilni delavci so imenovani za dobo štirih let in so po preteku te dobe na podlagi predhodne ocene njihove delovne uspešnosti lahko ponovno imenovani.
28.	člen
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so delavci, ki v upravnem organu opravljajo odgovorne upravne ali strokovne naloge in so določeni v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog.
Delavce iz prejšnjega odstavka imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ v soglasju z izvršnim svetom.
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so imenovani za dobo štirih let in so po preteku te dobe, na podlagi predhodne ocene delovne uspešnosti lahko ponovno imenovani.	'
VI.	MEDSEBOJNO SODELOVANJE
29.	člen
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje na področjih za katere so ustanovljeni morajo Upravni organi sodelovati z drugimi upravnimi organi, družbe-
nopolitičnimi organizacijami in drugimi družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
30.	člen
Medsebojno sodelovanje upravnih organov temelji na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu in statutu ter na medsebojnem obveščanju in dogovarjanju.
Ce upravni organ neutemeljeno odkloni sodelovanje, obvesti upravni organ, ki mu je bilo sodelovanje odklonjeno, o tem izvršni svet.
Upravni organi sodelujejo med seboj v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo izkušnje, mnenja, podatke in obvestila, ustanavljajo skupna delovna telesa, organizirajo skupna posvetovanja in sestanke ter druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Ce nastane spor. o pristojnosti oziroma je sporno drugo vprašanje med upravnimi organi, morajo to sporočiti izvršnemu svetu, ki odloči' v sporu o pristojnosti oziroma da smernice za rešitev zadeve.
31.	člen
Upravni organi sodelujejo in se dogovarjajo z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti o vprašanjih skupnega pomena, dajejo pobude, izmenjujejo izkušnje, usklajujejo akcije in razvijajo druge oblike sodelovanja.
VII.	ORGAN, KI ODLOČA O IZLOČITVI V UPRAVNEM POSTOPKU
32.	člen
O izločitvi uradnih oseb upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi občinski upravni organ.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ in njegovega namestnika, odloča izvršni svet.
O izločitvi člana kolegijskega občinskega upravnega organa odloča kolegijski občinski upravni organ.
VIII.	DELOVNA SKUPNOST UPRAVNIH ORGANOV
33.	člen
Delavci upravnih organov praviloma sestavljajo eno delovno skupnost.
Delavci v upravnih organih uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti upravnih organov (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost), posamezne pravice pa lahko uresničujejo v upravnem organu, kar se določi s statutom delovne skupnosti'.
y 34. člen *
Delavci v. delovni skupnosti samostojno odločajo o uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti v skladu z zakonom in tem odlokom.
35. člen
Delavci v delovni skupnosti imajo pravico in dolžnost dajati pobude in predloge za obravnavanje vpra-
Sanj, ki so pomembna za delo in za izboljšanje dela upravnega organa ter za razvoj samoupravljanja v delovni skupnosti.
36. člen
Funkcionar, ki vodi upravni organ ima pri uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon. Pri vodenju upravnega organa si mora funkcionar prizadevati za uresničevanje in razvoj samoupravljanja delavcev v delovni skupnosti upravnega organa.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37.	člen
Občinski upravni organi uskladijo svoje delo s tem odlokom do 31. 12. 1982.
38.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Kočevje ter o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 11/80).
39.	člen
Ta Adlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/82-5/1
Kočevje, avgust 1982.
\ Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
1660.
Na podlagi 94. in 95. člena zakona o sistemu državne uprave m o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v skladu z odlokom o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na svoji 9. seji dne 29. septembra 1982 sprejel
ODREDBO
o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Kočevje
1.	člen
Ta odredba določa začetek in konec ter trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih organih in v službi sodnika za prekrške občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu; upravni organi).
2.	člen
Delovni čas v upravnih organih je razporejen na pet delovnih dni in traja 42 ur.
3.	člen
Delovni čas pri upravnih organih traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 0. do 14. ure, v sredo pa od 6. do 16. ure.
4.	člen
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizacije združenega dela, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe so:
—	ponedeljek od 8. do 12. ure
—	sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure
—	petek od 8. do 12. ure.
5.	člen
V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa oziroma način njihovega dela, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Kočevje, razporedi delovni čas drugače, kot je to določeno v 3. členu te odredbe oziroma določi večji obseg uradnih ur, kot je to določeno v 4. členu te odredbe.
6.	člen
Upravni organi morajo v okviru svojega delovnega časa. tudi izven uradnih ur zagotoviti stalno poslovanje z delovnimi ljudmi in občani.' organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter drugimi pravnimi osebami zlasti pri opravljanju naslednjih nalog:
—	dajanje pojasnil in napotkov, ki so pomembni za uveljavitev njihovih , pravic in izpolnjevanje obveznosti,
—	sprejemanje vlog, ter nudenje strokovne pomoči pri sestavi vlog.
7.	, člen
Razpored delovnega časa in uradnih ur mora biti objavljen in na primeren način dziiačeh v pošloVriih prostorih upravnih organov.
8.	Člen
Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v Upravnih organih občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 11/81).
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-2/82-5/1
Kočevje, dne 23. septembra 1982.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja, inž. L r.
1662.
Na podlagi 91. člena zakona o zdravstvenem varstvu ter 196. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1982 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu delovne organizacije Lekarna Kočevje
I
Skupščina občine Kočevje daje soglasje k statutu delovne organizacije Lekarna Kočevje.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 016-4/82-2/1
Kočevje, dne 2’f. septembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
LENART
1662.
Na podlagi 617., 618., 622. in 628. člena zakona o združenem delu. (Uradni list SFRJ, št. 53-764/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32-1521/80), 296. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 13-801/82) ter po predhodnem mnenju in stališču družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Lenart v skladu z 295. členom statuta občine Lenart sprejetim na seji dne 29. 'septembra 1982 je zbor združenega dela Skupščine občine Lenart na 6. seji dne 29. septembra 1982 sprejel
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva v Tima Agrokombinat Lenart TOZD Transportservis, Sp. Porčič 2
Skupščina občine Lenart ugotavlja, da so v Tima Agrokombinat Lenart, TOZD Transportservis Lenart nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih iz čl. 619/1 — točka 7 in 9 ter, da so bili huje oškodovani družbeni interesi iz čl. 620/1 točka 4 zakona o združenem delu.
I.	V Tima Agrokombinat Lenart TOZD Transportservis s^ zaradi huje prizadetih družbenih interesov uvedejo naslednji začasni ukrepi družbenega varstva:
1.	z delom preneha individualni poslovodni organ Viktor Bečela, oec.;
2.	razpusti se delavski svet TOZD Transportservis;
3.	razpusti se odbor za delovna razmerja v TOZD;
4.	razpusti se samoupravna delavska kontrola TOZD;
5.	začasno se. omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev TOZD, ki se tičejo sprejema novih delavcev v delovno razmerje in razporejanje delavcev na dela in naloge.
Uresničevanje teh pravic se začasno prenese na začasni' kolektivni organ družbenega varstva.
II.	Imenuje se začasni kolektivni organ družbenega varstva v sestavi:
1.	predsednik: — Viktor Bečela, dosedanji direktor TOZD Transportservis,
2.	zunanji član: — Ivan Vela, direktor DO Avto-radgona, TOZD Avto trgovina — servisi,
3.	zunanji član: — Silva Črešnar, samostojni pla-ner-analitik OKP Centrovod Lenart.
III.	Začasni kolektivni organ družbenega varstva se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa za dobo enega leta.
IV.	Začasni kolektivni organ je dolžan:
— sprejeti program za odpravo razlogov, zaradi katerih se izrekajo začasni ukrepi družbenega varstva in ga predložiti Izvršnemu svetu Skupščine občine Lenart.
V.	Začasni kolektivni organ druži: enega varstva prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega organa TOZD. delavskega sveta ter odbora za delovna razmerja v pravicah, ki izhajajo točke I. 5.
V roku 60 dni razpiše volitve v delavski svet TOZD in samoupravno delavsko kontrolo, novi delavski svet pa imenuje odbor za delovna razmerja
VI.	Začasni kolektivni organ družbenega varstv:-je dolžan sproti obveščati o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi in sicer mesečno.
Občinska skupščina pooblašča iz vrl ni svet, da spremlja uresničevanje začasnih ukrepov družoenega varstva in ji po potrebi poroča.
VII.	Tima Agrokombinat Lenart TOZD Transportservis je dolžna nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva. O osebnem dohodku začasnega kolektivnega organa odloči Izvršni svet Skupščine občine Lenart.
VIII.	Začasni kolektivni organ družbenega varstva in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
IX.	Ta sklep velja naslednji dan po sprejemu in traja eno leto ter se objavi v Uradnem listu SRS.
X.	Zoper ta sklep je mogoče v roku 15 dni vložiti zahtevo na sodišču združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
Št. 013-5/82-7
Lenart, dne 29. septembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
LITIJA
1663.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela to zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urbanističnem redu občine Litija — grafični del
1.	člen
Spremeni se grafični del odloka o urbanističnem redu občine Litija (Uradni list SRS, št. 7/80) tako, da se zmanjša veljavno območje počitniške cone Slivna zaradi zaščite območja GEOSS — geometričnega središča Slovenije.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-14/67
Litija, dne 23. septembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
1664.
Na podlagi 1. in 3. člena odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane sprejela na svoji 1. seji dne 19. julija 1982
STATUT
samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem statutom se' podrobneje urejata organizacija in delovanje Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki je ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada na način, kakor je to določeno z zakonom in na podlagi zakona izdanimi predpisi in tem statutom.
2.	člen
Ime sklada je: Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija.
Skrajšano ime sklada je: Sklad za intervencije občine Litija. Sedež sklada je v Litiji. Jerebova 14.
3 člen
Sklad ima pečat okrogle oblike z besedilom »Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija«.
4.	člen
Sklad opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona in drugih predpisov ter v skladu s tem statutom.
' 5. iflen
Sklad je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki so določene z ustavo, zakonom in tem statutom.
Sklad ima svoj žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva v Litiji.
Sklad odgovarja za obveznosti, ki izvirajo iz njegovega poslovanja v skladu s predpisi in tem statutom v okviru sredstev, s katerimi upravlja.
6 člen
Delo sklada je javno
Organi sklada skrbe, da je njihovo delo dostopno javnosti s tem, da jo obveščajo na način, ki je določen s tem statutom.
7.	člen
Sklad predstavlja predsednik skupščine sklada, zastopa pa ga predsednik izvršilnega odbora.
Strokovna dela za sklad opravlja občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj, računovodska in administrativna dela pa oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun.
8.	člen
Sklad upravlja s sredstvi za intervencije, ki so zbrana na podlagi 8. člena odloka o ustanovitvi sklada.
Sredstva iz prejšnjega odstavka uporablja sklad le za naloge, določene v programu dela sklada.
Kolikor se v skladu združujejo tudi sredstva iz drugih virov navedenih v 6. členu odloka o ustanovitvi sklada, se analitično vodijo ločeno in uporabljajo le za naloge, posebej določene v programu dela sklada.
II. UPRAVLJANJE SKLADA
9.	člen
S sredstvi sklada upravljajo kmetijske organizacije združenega dela in kmetje, združeni v teh organizacijah, druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so združevale sredstva v skladu ter samoupravno organizirani porabniki hrane (v nadaljnjem besedilu: upravljalci sklada) v skladu s programom dela sklada in predpisi o uvedbi posamezne intervencije.
10.	člen
Najvišji organ upravljanja sklada je skupščina sklada.
Skupščino sklada sestavljajo 30 delegatov, od tega 15 delegatov imenujejo kmetijske organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov, 13 delegatov druge organizacije združenega dela in 2 delegata sveti potrošnikov na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Litija.
11.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov so:
H< "	-	r -	........»	- . 'or -":. -
—	da odločajo o zadevah iz pristojnosti organa sklada, v katerega so izvoljeni,
.
—	da se izjavijo in glasujejo o posameznih vprašanjih v skladu s stališčem organizacije, ki so jih delegirale,
—	da predlagajo skupščini v obravnavo vprašanja, ki se nanašajo na delo sklada ter predlagajo stališča in sklepe.
—	da naslovijo na predsednika skupščine ali izvršilnega odbora vprašanja v zvezi z delom sklada,
—	da volijo in so izvoljeni v organe sklada,
—	da redno obveščajo organizacije, ki so jih delegirale o svojem delu in delu organa, katerega člani so.
12.	člen
Skupščina sklada opravlja predvsem nasledit)e naloge:
—	sprejema srednjeročne in letne programe dela in letne finančne načrte,
—	predlaga združevanje sredstev in drugo zagotavljanje sredstev za uresničitev nalog sklada,
—	določa višino sredstev, ki so potrebna za poslovanje sklada, za administrativno-tehnična, strokovna in druga opravila za sklad,
—	odloča o najemu kreditov za izvajanje nalog,
—	sprdjema, spreminja in dopolnjuje statut sklada in druge akte,
—	sprejema zaključni račun s poročilom o izvršitvi letnega programa dela in poročilom o porabi sredstev, ki' so bila zagotovljena z občinskim proračunom,
—	predlaga pristojnim organom ukrepe za uresničevanje dogovorjene politike intervencij v proizvodnji in porabi hrane,
—	sprejema ukrepe za uresničevanje programa dela in finančnega plana,
—	voli oziroma imenuje predsednika in namestnika predsednika skupščine, člane izvršilnega odbora, predsednika in namestnika predsednika izvršilnega odbora, člane in namestnike članov nadzornega odbora, ter po potrebi člane stalnih in občasnih komisij,
—	voli oziroma imenuje po potrebi stalna in občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog, ki so pomembne za delo sklada,
—	daje smernice za delo izvršilnega odbora in telesa skupščine,
—	sprejema druge akte in ukrepe ter obravnava druga vprašanja, ki so pomembna za delo sklada.
13.	člen
Skupščina sklada dela na sejah. Seja skupščine je sklepčna, če je navzoča več kot polovica delegatov in sprejema odločitve, če se zanje izreče večina vseh delegatov.
Seje skupščine sklada so javne.
14: člen
Gradivo, o katerem odločajo delegati na seji
skupščine sklada, mora biti dostavljeno delegatom najmanj osem dni pred zasedanjem skupščine.
V posameznih primerih, ko narava določenih vprašanj zahteva nujno obravnavo in odločitev, je ta rok lahko krajši. Vsak tak primer je treba podrobno obrazložiti na seji skupščine.
15.	člen
Skupščina sklada se sestane po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Seje skupščine sklicuje predsednik ali namestnik predsednika skupščine.
Predsednik skupščine ali namestnik predsednika mora sklicati sejo skupščine, če to predlaga najmanj tretjina članov skupščine, izvršni odbor, odbor samoupravnega nadzora ali Izvršni svet Skupščine občine Litija.
16.	člen
Predsednik skupščine sklada opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja sklad in ga zastopa v okviru pooblastil,
—	sklicuje seje skupščine sklada, predlaga dnevni red in vodi seje,
—	spremlja in nadzoruje uresničevanje sklepov skupščine sklada,
—	predlaga izvršilnemu odboru in drugim organom obravnavo posameznih vprašanj in je po potrebi navzoč na teh sejah,
—	podpisuje sklepe, naloge in druge akte skupščine sklada,
—	skrbi za zakonitost poslovanja sklada v okviru določil odloka, statuta in sklepov skupščine sklada.
V primeru odsotnosti predsednika skupščine ga nadomešča namestnik predsednika skupščine sklada. Predsednik in namestnik predsednika sta za svoje
delo odgovorna skupščini sklada.
17.	člen
Mandatna doba predsednika in namestnika predsednika skupščine sklada je štiri leta, kar velja tudi za .delegate skupščine sklada.
18.	člen
O poteku seje skupščine sklada se piše zapisnik. Zapisnik se dostavi delegatom najpozneje 15 dni po seji skupščine sklada.
19.	člen •
Skupščina sklada kot svoj izvršilni organ izvoli izvršilni odbor praviloma izmed članov skupščine, ki ga sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in 7 članov, od tega 4 člani iz kmetijskih organizacij združenega dela, 3 člani pa iz ostalih OZD.
Izvršilni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini sklada.
20.	člen
Izvršilni odbor opravlja predvsem naslednje naloge:
—	izvršuje sprejeta stališča in sklepe skupščine
sklada,
—	pripravlja predloge srednjeročnih in letnih načrtov,
—	pripravlja predloge statuta in njegove spremembe in dopolnitve,
—	pripravlja predlog zaključnega računa s poro-čtlom to izvršitvi letnega programa dela sklada,
—	pripravlja predlog o združevanju sredstev za uresničitev nalog sklada,
—	vodi delo stalnih in občasnih komisij ali delovnih teles, imenovanih za izvajanje posameznih nalog sklada,
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina sklada.
21.	člen
Predsednik ali namestnik predsednika izvršilnega odbora je dplžan sklicati sejo odbora po potrebi, na zahtevo predsednika skupščine sklada, na predlog najmanj petih članov izvršilnega odbora, na zahtevo odbora samoupravnega nadzora ali Izvršilnega sveta Skupščine občine Litija.
22.	člen
Predsednik izvršilnega odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora,
—	zastopa izvršilni odbor v. okviru pooblastil,
—	podpisuje sklepe, naloge in druge akte izvršilnega odbora,
—	skrbi za izvajanje sklepov izvršilnega odbora ter spremlja izvajanje sklepov skupščine sklada,
— opravlja druge naloge, ki mu jih določi izvršilni odbor.
23.	člen
Mandatna doba članov izvršilnega odbora, predsednika in namestnika predsednika odbpra traja štiri leta, mandat pa lahko preneha pred potekom tega roka zaradi odpoklica, razrešitve ali odpovedi mandata.
24.	člen
Seja izvršilnega 'odbora je sklepčna, če je navzoča več kot polovica članov in odločitve sprejme, če se zanje izreče več kot polovica navzočih članov izvršilnega odbora.
25.	člen
O poteku seje izvršilnega odbora se vodi zapisnik in se mora članom izvršilnega odbora in predsedniku skupščinp sklada dostaviti najpozneje v roku'8 dni po seji odbora.
III.	SAMOUPRAVNI 'NADZOR
26.	člen
Zaradi uresničevanja in zaščite samoupravnih in drugih pravic, ki temelji na tem statutu, imajo upravljale; sklada pravico nadzora ' nad delom sklada.
Nadzor nad delom sklada, izvajanjem tega statuta in drugimii samoupravnimi akti opravljajo:
—	upravljale! sklada,
—	skupščina sklada,
—	odbor samoupravnega nadzora.
podlagi obravnave zaključke in stališča ter jih neposredno ali preko svojih delegatov posredujejo kot opozorila in predloge skladu oziroma skupščini sklada in samemu odboru samoupravne kontrole.
28. člen
Skupščina sklada nadzira izvajanje sklepov in drugih odločitev skupščine ter delo izvršilnega odbora in drugih organov skupščine.
Pri uresničevanju nadzora daje skupščina sklada smernice za delo izvršilnega odbora in delovne skupnosti.
29. člen
Odbor samoupravnega nadzora spremlja delo sklada' ter nadzoruje delo izvršilnega odbora, zlasti pa:
—	samoupravno delovanje sklada,
—	nadzira izvajanje statuta ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter izvajanje določb samoupravnih aktov,
—	spremlja izvajanje sklepov in odločitev skupščine sklada,
—	spremlja delo izvršilnega odbora in drugih organov sklada ter ugotavlja, ali so njihovo delo in odločitve v skladu s statutom in drugimi akti ter odločitvami skupščine sklada,
—	spremlja in nadzira skladnost uporabe sredstev s sprejetim programom dela in finančnim planom ter odločitvami organov sklada,
—	spremlja in nadzira izvajanje finančnega plana ter pregleduje zaključni račun,
—	opravlja druge naloge v zvezi z delom sklada.
/	30. člen
Odbor samoupravnega nadzora obvešča o svojih ugotovitvah skupščino sklada in druge organe sklada. Ti so dolžni razpravljati o predlogih odbora samoupravnega nadzora na svoji prvi naslednji seji, najpozneje pa v roku enega oziroma dveh mesecev, če je ta organ skupščina in sprejeti ustrezne sklepe oziroma ukrepe.
Odbor samoupravnega nadzora obvešča o svojem delu in ugotovitvah skupščino sklada najmanj enkrat letno.
Organi in strokovne službe, ki opravljajo naloge za sklad, so dolžne odboru samoupravnega nadzora dajati podatke ter zagotoviti 'administrativno-tehnično pomoč za uspešno opravljanje njegove funkcije.
31.	člen
V .odbor samoupravnega nadzora izvoli skupščina sklada 5 delegatov s stalnim mandatom za dobo štirih let, od tega 3 člane iz vrst kmetijskih organizacij, 2 člana pa iz ostalih OZD.
Po poteku mandatne dobe so delegati lahko ponovno izvoljeni.
27. člen
32.	člen
Upravljale! sklada opravljajo nadzor s tem da obravnavajo poročila o delu sklada, sprejemajo na
Odbor samoupravnega nadzora razpravlja in odloča na sejah. Za opravljanje določenih poslov nad-
zora, kot so to pregledi spisov in dokumentov zaradi zbiranja podatkov za opravljanje svoje funkcije, lahko odbor samoupravnega nadzora pooblasti tudi enega ali več članov.
Odbor samoupravnega nadzora obravnava posamezne zadeve na lastno pobudo ali na zahtevo uprav-Ijalcev sklada.
Predsednik odbora mora sklicati sejo odbora samoupravnega nadzora, Se to zahtva vsaj pet delegatov skupščine sklada ali predsednik izvršilnega odbora.
IV.	PROGRAM DELA SKLADA IN SREDSTEV SKLADA
33.	člen
Zaradi uresničevanja planskih nalog na področju razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane ter zaščite življenjske ravni delovnih ljudi in občanov z izvajanjem intervencij za doseganje določene politike cen, sprejme skupščina sklada srednjeročne in letne programe dela.
S srednjeročnim programom se opredelijo smeri in kazalci skupne aktivnosti, kakor tudi drugi bistveni elementi intervencij za uresničitev skupnih ciljev za spodbujanje 'razvoja kmetijske proizvodnje in se
morajo skladati z usmeritvami planov SR Slovenije na področju intervencij v kmetijstvu in proizvodnji hrane.
Letni program za, uresničevanje srednjeročnega programa vsebuje zlasti:
—	pogoje za uporabo sredstev sklada,
—	ukrepe in usmeritve za uresničevanje nalog srednjeročnega programa za naslednje leto, upoštevajoč pri tem ukrepe in usmeritve letnih planskih aktov kmetijskih organizacij združenega dela in občine Litija za razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane.
Predlog srednjeročnega in letnega programa pripravi izvršilni odbor, sprejema pa ga skupščina sklada.
34.	člen
Finančni načrt sklada vsebuje:
1.	višino sredstev sklada,
2.	razporeditev sredstev sklada pd namenih intervencij,
3.	pogoje in višino sredstev za enoto tržne proizvodnje, v obliki deleža pri sofinanfciranju določenega programa ali drugačni obliki, ki se daje iz sklada za intervencije; v skladu s posebnim predpisom, družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom,
4.	sredstva, ki so potrebna za poslovanje sklada, za administrativno-strokovna, pomožna ali druga opravila za sklad ter za organe sklada.
35.	člen
Višina sredstev, namen in pogoje uporabe se na podlagi programa dela opredelijo z letnim finančnim planom.
Program dela in finančni plan za naslednje leto sprejme skupščina sklada in ga do 15. oktobra v te-
kočem letu predloži Izvršnemu svetu Skupščine občine Litija.
Višina sredstev, ki so potrebna za poslovanje sklada, administrativno-strokovna, računovodska, pomožna in, druga opravila za sklad ter za organe sklada se določi v letnem programu sklada na podlagi programa dela.
36.	člen
O izvršitvi letnega finančnega plana sprejme sklad zaključni račun h kateremu priloži tudi poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi sredstev.
Zaključni račun in poročila iz prvega odstavka tega člena sprejme skupščina sklada in ga za vsako preteklo leto predloži do 30. marca v tekočem letu Izvršnemu svetu Skupščine občine Litija.
V.	DRUGA VPRAŠANJA, POMEMBNA ZA DELOVANJE SKLADA
37/ člen
Administrativno računovodska dela sklada opravlja oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun, strokovna pa občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj.
38.	člen
Delo samoupravnih organov in sklada je javno. Javnost dela se zagotavlja tako, da so upravljale! sklada pravočasno in v celoti obveščeni o vseh Vprašanjih, ki zadevajo delo sklada in njegovih organov.
Delegati sklada se obveščajo s tem, da prejemajo:
—	pismena poročila o delu organov in dejavnosti
sklada, r
—	zapisnike sej skupščin sklada,
—	plane in druge akte za uresničevanje nalog
sklada,
—	samoupravne splošne akte.
Delegatom so na razpolago tudi druga gradiva in akti sklada.
39.	člen
Samoupravni splošni akti sklada so:
—	statut sklada,
—	drugi samoupravni splošni akti.
Samoupravne splošne akte sprejema skupščina
sklada. Spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov se sprejemajo na enak način kakor samoupravni splošni akti.
1	'	40. člen
Člani samoupravnih organov so osebno odgovorni za vestno opravljanje svojih funkcij.
Delegati v skupščini sklada so za svoje delo odgovorni upravljplcem, ki so jih izvolili. Člani izvršilnega odbora so osebno odgovorni za svoje delo skupščini sklada.
Če skupščina sklada neugodno oceni delo izrmšil-nega odbora ali posameznega člana, lahko razreši izvršilni odbor ali. posameznega člana.
Člani izvršilnega odbora so materialno odgovorni za škodo, ki je nastala z izvršitvijo sklepa skupščine sklada, če so pri dajanju predloga prikrili dejstva ali vedoma dali neresnična obvestila. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za predsednika skupščine in ■predsednika izvršilnega odbora sklada.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen
Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme skupščina sklada.
Statut se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Skupščine, samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Litija Bojan Mihelič 1. r.
1665.
Na podlagi 19. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni’ list SRS, št. 3/81) ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1931 do 1985 (Uradni list SRS, št/ 5/81) sklenejo
1.	Izvršni svet Skupščine občine Litija (izvršni svet)
2.	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija (stanovanjska skupnost)
3.	GIP Beton — Zasavje Zagorje ob Savi, TOZD Gradmetal Litija (Izvajalec stanovanjske gradnje)
4.	GIP Beton Zasavje Zagorje ob Savi, TOZD
Projektiva in razvoj Zagorje (projektantska organizacija)	'
5.	Samoupravna komunalna skupnost občine Litija (komunalna skupnost)
6.	Krajevna skupnost Litija — Desni breg (krajevna skupnost)
7.	Ljubljanska banka, Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana (banka)
8.	KOP »Komunala« Litija (komunalna delovna organizacija)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o medsebojnih odnosih pri izvajanju družbeno, usmerjene stanovanjske gradnje stanovanjskega objekta z oznako A, B in C ob Maistrovi ulici v Litiji
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Podpisniki tega sporazuma sklenejo ta samoupravni sporazum z namenom zagotovitve realizacije srednjeročnega plana izgradnje stanovanj v občini Litija ter z njim uredijo temeljne pogoje za izvajanje usmerjene stanovanjske gradnje, medsebojna razmerja in obveznosti pri tej gradnji' kot tudi druga
vprašanja pri uresničevanju skupnih nalog in ciljev izgradnje celovite soseske, zlasti pa:
a)	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti,
b)	način sodelovanja in usklajevanja pri planiranju, pripravi in organiziranju gradnje stanovanj ih drugih objektov v,okviru kompleksne soseske
c)	način oddajanja v izvajanje gradbenih, zaključnih in instalacijskih del
d)	vključevanje pričakovalcev stanovanj v proces odločanja o izgradnji stanovanj
e)	način sporazumevanja med investitorjem izgradnje stanovanj in izvajalci
f)	druga vprašanja, ki so skupnega pomena.
2.	člen
Podpisniki ugotavljajo, da je izgradnja, stanovanj glede zasnove zazidave, standarde bivanja, urejanja stavbnega zemljišča ter glede izgradnje spremljajočih objektov usklajena in predvidena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti'občine Litija.
3.	člen
Podpisniki soglašajo, da bo v občini pooblaščeni izvajalec : investitorskih del usmerjene stanovanjske izgradnje Delovna skupnost strokovne službe komunalne in stanovanjske skupnosti.
PRAVICE IN> DOLŽNOSTI PODPISNIKOV
4.	člen
Za izvajanje skupnih nalog po tem sporazumu ustanovijo podpisniki odbor, v katerega delegira vsak
podpisnik po enega delegata.
Pristojnosti odbora so zkasti:
—	usklajevanje Interesov podpisnikov,
—	obravnava, sprejema, usklajuje posamezne terminske piane,
—	spremlja realizacijo izvajanja terminskih planov
—	pripravlja predlog izhodiščne in končne cene m.2 stanovanj,
—	odloča o predlogih operativnega vodstva izgradnje soseske.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Litija spodbuja določanje cen stanovanj v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma ter iz svoje pristojnosti zagotavlja izvršitev naslednjih nalog:
—	zagotavlja pridobivanje zemljišč, predvidenih za gradnjo stanovanj, v družbeno lastnino
—	koordinira usklajevanje planov podpisnikov
tega sporazuma
—	skrbi za pravočasni sprejem zazidalnih načrtov za posamezne stanovanjske soseske
—	zagotavlja tekoče izdajanje vseh potrebnih dovoljenj in soglasij
—	zagotovi financiranje geološke, geomehanske in mikroseizmične raziskave zemljišča in izdelavo. temeljnih topografskih načrtov
—	vzpodbuja in zagotavlja vključevanje investitorjev spremljajočih objektov, skladno z izgradnjo stanovanj.
6.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija je nosilec priprav družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v občini m prevzema predvsem naslednje naloge:
—	je nosilec planiranja izgradnje stanovanj,
—	je nosilec samoupravnega dogovarjanja glede določanja izhodiščnih in končnih cen stanovanj
—	je nosilec financiranja izgradnje stanovanj z združevanjem vseh sredstev za stanovanjsko gradnjo, pridobivanjem in angažiranjem dodatnih sredstev soinvestitorjev in etažnih kupcev ter bančnih sredstev
—	je investitor stanovanjske gradnje
—	organizira pričakovalce stanovanj
—	skrbi za javnost cen stanovanj.
7.	člen
TOZD Gradmetal Litija zagotavlja vse potrebne zmogljivosti za izgradnjo planiranega števila stanovanj ter skrbi za samoupravno sporazumevanj e in dohodkovno povezovanje z OZD za projektiranje stanovanj, izvajalci zaključnih in instalacijskih del ter dobavitelji. Poleg tega še:
—	sodelujejo pri izdelavi tehnične dokumentacije za stanovanja
—	izdelajo detajlni terminski plan gradnje stanovanj v smislu standardizacije, tipizacije ter racionalizacije izgradnje stanovanj
—	oddaja v'izvajanje zaključna in instalacijska dela najkvalitetnejšemu izvajalcu, podpisniku tega sporazuma,
—	investitorju dajejo najmanj 10 let garancije za konstrukcijske elemente zgradbe
—	skrbijo za uspešen tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja ter skupaj z investitorjem sodeluje pri primopredaji stanovanj
—	nosi odgovornost za kvaliteto izvršenih del za čas trajanja garancijskih rokov za vsa dela v stanovanjih in na objektih.
8.	člen
TOZD Projektiva in razvoj Zagorje ob Savi, kateri se poveri projektiranje, bo sodelovala z OZD, ki gradi stanovanja in pri tem upoštevala dogovorjene tehnologije proizvajalca stanovanj ter stremela za njeno izpopolnjevanje, dogovorjeni standard projektiranih stanovanj ter strukturo planiranih stanovanj. Projektirala bo tudi uporabo takih materialov, ki zagotavljajo zahtevano kvaliteto, še posebej za dolgoročno uporabo stanovanj, kar sproti dokazuje s predložitvijo eksploatacij skih načrtov stanovanj in stanovanjskih objektov. Zagotovila bo sprotni projektantski nadzor ves čas gradnje; strošek projek-
tantskega nadzora bo vključen v ceni izdelave projektne dokumentacije. Na osnovi izdelanih projektov izdela za investitorja tudi programirano in izhodiščno ceno stanovanj.
9.	člen
Samoupravna komunalna skupnost občine Litija je stavbna zemljišča, ki so potrebna za gradnjo stanovanjskih objektov z oznako A, B in C že komunalno uredila; zgrajene so:
—	dostopna cesta Ulica komandanta Staneta, Ulica Luke Svetca, Maistrova ulica in vzhodna po-vezavna cesta med Zasavsko in Grbinsko cesto,
—	kanalizacija,
—	vodovodno omrežje,
—	nizkonapetostno kabelsko omrežje,
tako, da je mogoče priključiti' stanovanjske objekte na zgrajene komunalne naprave v skladu s soglasji upravljalcev komunalnih naprav.
Soinvestitorji stanovanjske gradnje bodo' Samoupravni komunalni skupnosti povrnili sorazmeren del stroškov, ki jih je vložila v komunalno ureditev zemljišč. Sorazmeren del stroškov znaša 2.169.000 din in se Samoupravni komunalni skupnosti' povrne tako, da se vključi v ceno m2 stanovanjske površine. Začasno pa ta strošek financira stanovanjska skupnost iz prostih — neporabljenih sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
10.	člen
Krajevna skupnost Litija — desni breg, na območju katere se bo izvajala usmerjena stanovanjska gradnja, bo spremljala realizacijo tega sporazuma in organizirala bodoče krajane in sodelovala pri ustanavljanju skupnosti stanovalcev ter skrbela za delo zborov stanovalcev v krajevni skupnosti.
11.	člen
Ljubljanska banka, Stanovanjsko-komunalna banka opravlja na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Litija vsa finančno-tehnična opravila v zvezi z združenimi sredstvi vzajemnosti in posojilna razmerja s soinvestitorji, po sklepih organov stanovanjske skupnosti. Banka kreditira pridobitve stanovanj iz svojih sredstev na podlagi določil svojih aktov, ki so usklajeni z družbenim dogovorom b skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
12.	člen
KOP Komunala Litija je nosilec priprav na ogrevanju stanovanj in skrbi za ogrevanje stanovanj in prevzema predvsem naslednje naloge:
—	prevzame v up ravlj srnje in gospodarjenje skupno kotlovnico,
—	skrbi za ogrevanje stanovsmj, vzdrževanje kotlovnice in iz obračunane amortizacije zagotavlja sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo,
—	sodeluje s skupnostmi stanovalcev pri dogovarjanju o ekonomski ceni ogrevanja stanovanj.
13.	člen
Poleg že navedenih pravic, obveznosti In odgovornosti, se podpisniki obvezujejo, da bodo sodelovali in med seboj usklajevali delo pri pripravi in organiziranju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v občini Litija tako, da bodo skupaj preizkusili zazidalni naSrt oziroma sodelovali že pri njegovem obliliovanju, preverjali njegovo izvajanje, usklajevali terminske plane izgradnje posameznih objektov z dinamiko urejanja stavbnih zemljišč in graditvijo spremljajočih objektov v soseski, usklajevali finančne načrte, skupaj oblikovali ih dajali predloge za morebitne spremembe urbanistične dokumentacije ter sproti spremljali izvajanje plana stanovanj in soseske kot celote.
ODDAJANJE GRADBENIH, ZAKLJUČNIH IN INSTALACIJSKIH DEL
14.	člen
Podpisniki soglašamo, da prevzame izgradnjo stanovanjskih objektov A, B in C ob Maistrovi ulici v Litija TOZD Gradmetal Litija kot glavni izvajalec, ki sklene s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Litija kot investitorjem, ustrezne gradbeno pogodbo.
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma ugotavljamo, da v skladu s 3. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985 ni možno zagotoviti finančnih sredstev za gradnjo vseh stanovanj naenkrat. Zaradi tega soglašamo, da je okvirni terminski plan gradnje stanovanj naslednji:
a)	objekt C s kotlovnico in zunanjo ureditvijo za vso stanovanjsko sosesko:
pričetek gradnje 1. 7. 1982, dokončanje v 12 mesecih,
b)	objekt B: pričetek gradnje 1. 6. 1983, dokončanje 34 stanovanjskih enot v 12 rhesecih, dokonča^ nje 17 stanovanjskih enot v 18 mesecih,
c)	objekt A s skupnim zakloniščem za vse tri objekte:
pričetek gradnje 34 stanovanjskih enot 1. 6. 1984, dokončanje v 12 mesecih.
Podpisniki ugotavljamo, da je investicijska vrednost vseh objektov ugotovljena na podlagi metodologije za določitev cene stanovanj in na podlagi usklajenih predračunov za kotlovnico in zunanjo ureditev na dan 31. 3. 1982 znaša 184,705.787,00 din (prodajna cena m2 stanovanjske površine znaša 25.544,55 din).
Podpisniki soglašamo, da bo stanovanjska skupnost kot investitor družbeno usmerjene stanovanjske gradnje zagotavljala sredstva za investicijo za vsak objekt posebej in za vsak objekt posebej sklepala z izvajalcem gradbeno pogodbo. Ob sklepanju posameznih pogodb se investicijska vrednost objektov na dan 31. 3. 1982 ustrezno revalorizira v skladu s priznanimi indeksi za stanovanjsko graditev v SR Sloveniji.
Za vsa zaključna in instalacijska dela (obrtniška dela) TOZD Gradmetal Litija sam išče izvajalce,
ki se glede cene, zagotovljene kvalitete in rokov dokončanja del najbolje vključujejo v terminski plan izgradnje stanovanj. Pri tem pa mora TOZD Gradmetal Litija upoštevati naslednje:
V stanovanja bomo1 vgradili serijsko tovarniško izdelano stavbno pohištvo, okna in zunanja vrata s plastičnimi roletami. Izvajalec lahko izbira za dobavo stavbnega pohištva med naslednjimi proizvajalci: Jelovica, KLI Logatec, Inles Ribnica, Glin Nazarje, Lesna Slovenj Gradec, s tem, da pred dokončno izbiro izvajalec dobi soglasje glede tipa izvedbe oken in balkonskih vrat. V primeru, da se izvajalec odloči nabaviti stavbno pohištvo pri drugem zgoraj neomejenemu proizvajalcu, mora od investitorja predhodno pridobiti soglasje, v katerem lahko ta zahteva posebne pogtfje glede kvalitete (testiranje itd.).
15.	člen
Z izbranim Izvajalcem zaključnih in instalacijskih del se ob oddaji del v izvajanje določi tudi višina in način izplačila predujma (brezobrestnega avansa), ki ga izvajalec uporabi za nabavo materiala za izvršitev prevzetih del pri gradnji stanovanj.
Pogoji, pod katerimi se predujem daje ter vpliv danega predujma na ceno se določijo v ustrezni pogodbi o oddaji del.
VKLJUČEVANJE PRICAKOVALCEV
16.	člen
Podpisniki bodo zagotovili neposredni organiziran vpliv pričakovalcev stanovanj, predvsem v fazah izdelave idejnih in glavnih projektov posameznih stanovanjskih objektov ter v fazi neposredno pred in med samo izgradnjo stanovanj tako, da bodo pričakovale; preko posebne- komisije pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija organizirano dajali pripombe in izražali svoje želje pooblaščenemu izvajalcu, kolikor se nanašajo na elemente zaključnih in instalacijskih del v stanovanjih ter omogočili izvršitev organizirano, individualno izraženih opredelitev teh del za posameznega nosilca stanovanjske pravice.
17.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija je pobudnik, da se pričakovale! samoupravno organiziraj^ v smislu prejšnjega člena, posebno pa skrbi, da bodo OZD in delovne skupnosti ter investitorji izgradnje stanovanj za svoje delavce in s tem kot stanodajalci pravočasno, vsaj 4 mesece pred rokom za dokončanje objekta po terminskem planu, dodelile stanovanja svojim delavcem. V enakem roku bodo OZD *in delovne skupnosti dokončale postopek razdelitve posojil svojim delavcem — pridobiteljem stanovanj v etažnem lastništvu.
18.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija med potekom gradnje stanovanj vsaj vsakih 6 mesecev organizira sestanke s pričakovalci, na katerih se zagotavljajo in opredeljujejo zahteve in želje pričakovalcev 'stanovanj, pooblaščeni izvajalec inve-stitorskih del pa poroča o operativni realizaciji postavljenih zahtev ter o poteku gradnje stanovanj.
OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN
19.	člen
Pri realizaciji načrta izgradnje soseske nastajajo naslednje vrste stroškov:
a)	za pripravo stavbnega zemljišča
b)	za opremo stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami
c)	za izgradnjo objektov
20.	člen
Priprava stavbnega zemljišča obsega:
—	stroške izdelave zazidalnega načrta
—	stroške pridobitve zemljišča ali plačila odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravic na nepremičnini
—	stroške sanacijskih del na zemljišču
—	stroške odstranitve obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču
—	stroške izgradnje nadomestnih prostorov za preselitev uporabnikov objektov predvidenih za odstranitev in stroške preselitve
—	navedeni stroški so sestavni del investicijskega programa za delo na urejanju stavbnega zemljišča soseske in se delijo v sorazmernih deležih, to je po m2 tlorisne površine stavb, na posamezne investitorje — podpisnike tega sporazuma. Delež stroškov, ki odpade na posameznega investitorja, določi komunalna oziroma stavbno zemljiška skupnost s soglasjem občinske skupščine, po predhodni uskladitvi med podpisniki tega sporazuma in obsegajo le stroške za območje zazidalnega načrta na katerega se ta sporazum nanaša.
21.	člen
Stroški' komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča so sestavni del investicije izgradnje soseske in se v investicijskem programu del pri urejanju stavbnega zemljišča soseske delijo na:
—	investitorja stanovanjskih objektov in objektov družbenega standarda s sorazmernim deležem stroškov komunalnih objektov In naprav skupne rabe sekundarnega značaja,
—	investitorje spremljajočih objektov v soseski pa najmanj z deležem vseh stroškov komunalnih objektov in naprav individualne in skupne rabe primarnega in sekundarnega značaja.
22.	člen
Izgradnja stanovanjskih in spremljajočih objektov obsega:
—	stroške priprave investicijsko-tehnične dokumentacije
—	stroške graditve objektov
—	stroške priključkov na komunalne naprave ter
—	stroške zunanje ureditve zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu namenjena stanovanjskim objektom.
23.	člen
Izgradnja spremljajočih objektov v soseski obsega:
—	stroške za urejanje stavbnega zemljišča v smislu določil 19. in 20. člena tega sporazuma in
—	stroške-projektiranj a, izgradnje objektov ter investitorskih stroškov, stroške priključkov na komunalne naprave in zunanje ureditve funkcionalnega zemljišča, ki jih oblikujejo investitorji v neposrednem' pogodbenem odnosu z izvajalci.
24.	člen
Cena m2 stanovanja se oblikuje v smislu določil družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SRS in obsega:
a)	odškodnina za zemljišče ter za nasade, naprave in objekte na njem ter nadomestne objekte in stanovanja
b)	delež stroškov zazidalnega načrta, ki odpade na stanovanjske objekte
c)	stroški lokacijske dokumentacije
č) stroški za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije (gradbenega objekta) v odvisnosti od racionalnosti projekta in števila ponovitev
d)	stroški za pripravljalna dela (odpiranje in odstranitev gradbišča) na osnovi načrta organizacije gradbišča in gradnje
e)	stroški za posebna zemljiška dela in temeljenje
f)	stroški gradbenih del
g)	stroški zaključnih del in instalacijsko-mon-tažnih del ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del "
h)	stroški opreme stanovanj
i)	stroški priključitve objekta na komunalne naprave ločeno po posameznih napravah
j)	stroški neposredne zunanje ureditve objekta
k)	investitorski stroški
l)	stroški izgradnje skupnih zaklonišč
m)	stroški izgradnje kotlarn, internih razvodov in priključnih postaj stanovanjskih objektov
n)	stroški za naprave za odlaganje odpadkov
o)	stroški skupnih prostorov za hišno samoupravo
p)	stroški komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena skupne rabe.
25.	člen
Obseg stroškov pod a) in b) in p) iz 24. člena, ki pomeni m* stanovanjske površine je opredeljen v investicijskem programu stroškov urejanja stavbnega zemljišča in predstavlja izhodiščno ceno za ta dela na dan izdelave investicijskega programa.
Stroške pod c) do o) i'z 24. člena ugotavlja stanovanjska skupnost v postopku pridobitve lokacijske in tehnične dokumentacije za gradnjo stanovanj ter v postopku pridobitve ponudb proizvajalcev stanovanj. Ugotovljeni stroški na dan pridobitve proizvajalca predstavljajo izhodiščno ceno m2 stanovanjske površine.
26.	člen
Za posamezne vrste stanovanjskih objektov se upoštevajo dogovorjeni roki po metodologiji za ugotavljanje stroškov in oblikovanju cen v stanovanjski graditvi, ki so osnova za izračun podražitev v času izgradnje objektov. Za ugotavljanje podražitev, ki nastajajo v dogovorjenem času izgradnje objekta in v času od sprejetja izhodiščne cene do dogovorjenega roka pričetka graditve se uporablja metodologija za izračun razlike v ceni gradbenih stroškov.
27.	člen
Končna prodajna cena m2 stanovanjske površine se sestoji iz:
—	izhodiščne cene ureditve stavbnega zemljišča,
—	izhodiščne cene graditve stanovanjskega objekta,
—	podražitev pred pričetkom gradnje in v Sasu gradnje,
—	stroškov eventualnih dodatnih ali zmanjšanih del po zahtevi stanovanjske skupnosti oziroma pri-čakovalcev stanovanj ali spremenjenih pogojih graditve,
28.	člen
Izhodiščno in končno prodajno ceno stanovanj ugotovi posebna strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov podpisnikov sporazuma. V tej komisiji sodeluje tudi predstavnik Občinske skupnosti za cene. Skupščina stanovanjske skupnosti sprejme izhodiščno in končno ceno za m2 neto stanovanjske površine in jo predloži v potrditev Skupnosti za cene občine Litija. Skupnost za cene občine Litija objavi sklep o potrditvi izhodiščne m končne cene v Uradnem listu SR Slovenije
NAČIN SPORAZUMEVANJA MED INVESTITORJEM IN IZVAJALCI
29.	člen
Podpisniki soglašajo, da Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija kot investitor družbene usmerjene stanovanjske gradnje ter izvajalci urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pr; izgradnji stanovanj ter se sporazumevajo predvsem s tem sporazumom, z gradbeno in ostalimi pogodbami in sporazumi. :	'
NAČIN FINANCIRANJA IZGRADNJE STANOVANJ
30.	člen
V skladu z obveznostmi podpisnikov tega sporazuma bo financiranje izgradnje stanovanj v soseski zagotovljeno iz sredstev TOZD,in drugih organizacij oziroma skupnosti kot soinvestitorjev.
Izgradnja stanovanj ho v primeru nepravočasno zagotovljenih sredstev - s .strani soinvestitorjev začasno. vendar najdalj do dokonjSanja. posameznega stanovanjskega kompleksa, financirana iz naslednjih sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti:
—	prostih sredstev družbene pomoči
—	dotoka sredstev družbene pomoči
—	prostih sredstev amortizacije sklada stanovanj in stanovanjskih hiš
—	dotoka sredstev amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo
—	priliva drugih sredstev, namenjenih za izgradnjo stanovanj na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za
obdobje 1981—1985.
Višino sredstev za začasno financiranje posameznih objektov bo opredelila skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti za posamezne faze s posebnim sklepom.
LB, Stanovanjsko komunalna banka bo za financiranje izgradnje stanovanj dovoljevala ustrezne garancije o zagotovitvi sredstev ter premostitvene kredite glede na terminski plan gradnje.
Za zavarovanje danih garancij in premostitvenih kreditov služijo sredstva po sklepu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti in sredstva vzajemnosti.
S sredstvi, ki so angažirana za kritje bančnih garancij in kreditov SSS ne more razpolagati v druge namene ali za dodeljevanje kreditov.
■ Zbrana sredstva za gradnjo stanovanj, za katera sklepamo ta samoupravni sporazum, se vodijo preko ustreznih računov pri banki.
,	31. člen
Podpisniki ugotavljamo, da je skupščina stanovanjske skupnosti na seji dne 24. 5. 1982 sprejela investicijski program za izgradnjo stanovanjskih objektov z oznako A, B in C s skupno kotldvnico in zunanjo ureditvijo ob Maistrovi ulici v Litiji v skupni investicijski vrednosti na dan 31. 3. 1982 184.705.787 din.
Realizacija investicijskega programa je razdeljena na več faz in bo izvajana v skladu s finančnimi zmožnostmi združenega dela v občini Litija v letih od 1982 do 1986.
Kot I. faza je opredeljena gradnja stanovanjskega objekta z oznako C (34 stanovanjskih enot) s skupno kotlovnico in razvodom kinet, zunanjo ureditvijo s priključki na komunalne naprave, hortikulturo, urejanjem stavbnega zemljišča, investicijsko tehnično dokumentacijo in prispevki za priključitev na komunalne vode. Investicijska vrednost I. faze investicijskega programa znaša na dan 31.	3.	1982
71,125.791,80 din ob upoštevanju 18 Vo podražitev samo za stanovanja za čas gradnje pa 76,713.290,55 din.
Na podlagi' sklepov delavskih svetov OZD in TOZD ter skupščine stanovanjske skupnosti so za nakup stanovanj zagotovljena naslednja sredstva:
din
— Predilnica Litija (9 stanovanjskih enot)	12,076.331,14
— Lesna industrija Litija (4 stanovanjske enote)	6,203.191,48
— IUV, TOZD Usnjarna Šmartno (4 stanovanjske enote)	6,403.869,46
— GG Ljubljana, TOZD Gozdni ' . obrat Litija (1 stanovanjska enota)	1,518.724,50
— ZG, 2TO, TOZD za tehnično vozovno dejavnost Ljubljana (1 stanovanjska enota)	1,464.166,02
—	2G, ZTO Ljubljana (2 stanov.
enoti)	3,726.182,32
— ZG, Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje lokomotiv Moste (1 stanov. enota)
— Skupnost pokojninskega in Invalidskega zavarovanja (6 stanovanjskih enot).
— Makovec Sonja, Medvode (1 stanovanjska enota)
— Samoupravna stanovanjska skupnost Litija (5 stanovanjskih enot)
Skupaj :
Js
Razliko do investicijske vrednosti. L laze, H znaša 76,713.290,55 — 48,818.230,82 = 27,895.059,73 din, ki predstavlja vrednost kotlovnice, zunanje ureditve in del odvisnih stroškov za stanovanjska objekta A in B, pa bo stanovanjska skupnost krila iz vseh prostih sredstev in tekočega priliva v času gradnje do 30. 6. 1983 (sklep skupščine z dne 22. 2. 1982 in 24. 5. 1982).
32.	člen
Na podlagi ugotovitev iz prejšnjega člena je potrebno, da stanovanjska skupnost za zagotovitev plačila po sklenjenih pogodbah za realizacijo investicijskega programa pridobi garancijo poslovne banke na priliv sredstev stanovanjske skupnosti po samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985 in potrebne premostitvene kredite za čas gradnje.
33.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija kot pooblaščeni izvajalec investitorskih del objavi razpis za soinvestiranje izgradnje stanovanj v objektih A, B.in C.
Na podlagi razpisa iz prvega odstavka tega člena morajo TOZD in druge organizacije oziroma skupnosti, ki želijo soinvestirati zidavo in s tem pridobiti stanovanja za svoje delavce, združiti sredstva na posebnem računu investitorja pri LB, Stanovanj-sko-komunalni banki namensko za investicije po investicijskem programu.
KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Dejavniki stanovanjske graditve v občini Litija, določeni v 3. členu družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji, lahkp pristopijo k temu sporazumu, če sprejmejo vse pravice, obveznosti in odgovornosti, ki veljajo za podpisnike.
35.	člen
Sestavni deli sporazuma so:
—	veljavne spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za Litijo — desni breg,
—	terminski plan pridobivanja stavbnega zemljišča,
—	terminski plan izgradnje stanovanjskih objektov,
—	načrt financiranja izgradnje stanovanj,
—	pregled evidentiranih soinvestitorjev,
—	izjava Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija o načinu in terminu komunalne ureditve 'za stanovanjske objekte po investicijskem programu,
—	investicijski program.
36.	člen
Morebitne medsebojne spore bodo podpisniki' najprej reševali sporazumno, če pa to ne bo mogoče, pa pred posebnim sodiščem združenega dela.
37.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo vsi podpisniki iri velja do izgradnje objektov A, B in C po spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta.
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-8/82-1
Litija, dne 31. maja 1982.
Udeleženci: Izvršni svet, Skupščine občine Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, GIF Beton — Zasavje, Zagorje »TOZD Gradmetal« Litija, GIF Beton — Zasavje, Zagorje, TOZD Pro-jektiva in razvoj Zagorje, Samoupravna komunalna skupnost občine Litija, Krajevna skupnost Litija — desni brfcg. Ljubljanska banka, Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana in KOP »Komunala«, Litija.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1666.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 4. in 5. člena odloka o spremembi zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (Uradni list SRS, št. 18/81) in 224. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Izvršni svet Skupščine občine 'Ljubljana Mošte-Polje na 23. seji 28. septembra 1982 sprejel
SKLEP
o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka MM 4/4 Moste (investitor DO »Olma«) s spremembo zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4
1
Izvršni svet ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za dol zazidalnega otoka MM 4/4 Moste (investitor DO »Olma«) s spremembo zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (Uradni list SRS, št. 18/81).
2
Dokumentacijo iz prve točke tega sklepa je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod januarja 1982 pod šifro projektds 2557/79 in je sestavni del tega
sklepa.
1,863.091,16
7,995.518,87
1,115.207,80
6,442.762,64 4R ft1fi.23fl.82
3
Območje, ki ga zajema dokumentacija Iz 1. člena tega sklepa, meji na vzhodu na del zazidalnega otoka MM 4/4 — objekti malega gospodarstva, na jugu na novo Zaloško cesto, na zahodu na dovozno cesto, ki služi skflidišču tekočih goriv Toplarne v delu zazidalnega otoka MM 4/3 in investitorju DO Olma, ter na severu na infrastrukturni koridor in dovozno cesto.
4
Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri Mestni upravi inšpekcijskih služb SML.
5
Ta sklep začne .veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/1-82-02
Ljubljana, dne 4. oktobra 1982.
Predsednica Izvršnega sveta
Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Gabrijela Jelen 1. r.
LOGATEC
1667.
Na podlagi 1., 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77 in 23/82) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. oktobra 1982 sprejela
ODLOK	,
o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Logatec
1.	člen
V odloku o občinskih upravnih taksah na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 24/77) se v 1. členu drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Občinske upravne takse se plačujejo po republiški taksni tarifi objavljeni z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 23/82).«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- . nem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1982 dalje.
St. 010-14/77
Logatec, dne 7. oktobra 1982.	i-
Predsedhik Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
1668.
Na podlagi 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78, 23/81) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78, 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. oktobra 1982 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o javnem redu in miru v občini Logatec
1.	člen	' v
V 3. členu odloka o javnem redu in miru v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 34/79) se v drugi točki za besedo »zjutraj« postavi pika in doda nov stavek: »Prepoved točenja alkoholnih pijač ne velja za delovno organizacijo Gostinstvo Ljubljana — temeljno organizacijo združenega dela Motel Lom, Logatec.«
»	2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/79
Logatec, dne 7. oktobra 1982.
Predsednik Skupščine občine a	Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
1669.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) . in 164. člena statuta občine Logatec (Uradni' list SRS, št. 3/78) in 5/82) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 7. oktobra 1982 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi zazidalnega načrta »Ob narodnem domu«
I
Zazidalni načrt »Ob Narodnem domu« ki ga je izdelal Igor Škulj, dipl. inž. arh. v sodelovanju z Gradnikom Logatec, se javno razgrne za 30 dni.
II
Zazidalni načrt »Ob Narodnem domu« bo javno razgrnjen in na vpogled vsem zainteresiranim v prostorih Ljubljanske banke, Ekspozitura Logatec, Tržaška cesta 19 in v prostorih Komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje SO Logatec, Tržaška cesta 15.
m
K zazidalnemu načrtu »Ob Narodnem domu« lahko podajo v roku razgrnitve pripombe in mnenja delovni ljudje in občani, temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter drugi.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na oglasni deski SO Logatec in prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/82
Logatec, dne 11. oktobra 1982.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec
Viktor Krmavnar L r.
SLOVENSKE KONJICE
del je zaključni račun rezervnega sklada občine Slovenske Konjice.
2.	člen
Zaključni račun proračuna izkazuje:
din
—	prihodke	72,310.164,97
—	odhodke	71,791.385,60
.— presežek prihodkov nad	odhodki	518.779,37
3.	člen
Sredstva občinske rezerve izkazujejo:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
din
1,849.942,10
900.000,00
949.942,10
1670.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 35. in 44. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78), 9. in 10. členu pra-'vilnika o načinu sestavljanja' zaključnega računa proračuna družbenopolitične skupnosti (Uradni list SRS, št. 10-490/79 in 7-356/81) in 168. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 30. septembra 1982 sprejela
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki iz 2. in 3. člena
tega odloka se prenese v naslednje leto.
5.	člen
Zaključni račun proračuna občine in občinskih rezerv za leto 1981 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
ODLOK
St. 44-3/82-1
o zaključnem računu proračuna občine Slovenske
Konjice za leto 1981
1.	člen	/
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1981, katerega sestavni
Slovenske Konjice, dne 30. septembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1981
Vrsta prih.	Prihodki	Znesek	Št. glav.	Razporeditev prihodkov namena		Znesek
i	David, na dohodek in iz osebne-		01	Dejavnost organov družbenopo-	
	ga dohodka	35,504.985,30		litičnih skupnosti	35,516.925,25
2	Davki	27,807.322,80	02	Ljudska obramba	5,782.000,00
3	Takse	2,363.344,35	, 03	Dejavnost družbenopolitičnih or-	
5	Prihodki po posebnih predpisih	3,659.410,30		ganizacij	3,315.827,00
6	Prihodki upravnih organov in		04	Negospodarske investicije	831.725,60
	drugi prihodki	2,840.461,55	08	Socialno skrbstvo	4,797.596,05
	Prenesena sredstva iz preteklega		09	Zdravstveno varstvo	116.336,85
	leta:	134.640,67	10	Komunalna dejavnost	1,430.729,35
	X		11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,291.360,00
		*	13	Odstopljeni prihodki	4,061.696,75
" ..v;.;-	X.		16	Intervencije v gospodarstvu '	3,594.468,45
			17	Tekoča proračunska rezerva in	
	X			obveznosti iz prejšnjih let	42.111,90
	X.		18	Izločena sredstva rezerv	704.037,30
				Izločena sredstva na pos. partijo	10,306.581,10
	\				71,791.385,60
	X			Presežek prihodkov	518.779.37
	Skupaj i	72,310.164,97			72,310.164,97
1671.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o davku na promet nepremičnin (Urad ni list SRS, št.. 27-256/72, 39-467/74 in 11-538/79) .n 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji' zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	Sen
Davek- na promet nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: »prometni davek«) se v občini Slovenske Konjice plačuje po določbah zakona o davkih na promet nepremičnin, tega odloka in na njuni podlagi izdanih predpisov.
2.	Sen
Prometni davek se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	za kmetijska zemljišča, če znaša osnova dia/m2
nad	do	din	»/.	din
	5		10	
5	10	0,5	’+ 17 od presežka	nad 5
10	15	1,35	+ 24x od presežka	nad 10
15	20	2,55	,+ 34 od presežka	nad 15
20	25	4,25	’+ 40 od presežka	nad 20
25	30	6,25	+ 50 od presežka	nad '25
30		8,75	,+ 60 od presežka	nad 30
2.	za stavbna zemljišča, če znaša osnova			din/m2.
nad	do	<Un	V.	din
	40		25	
40	60	10	Z+ 35 od presežka nad 40	
60	80	17	+ 40 od presežka nad 60	
80	100	2§	+ 45 od presežka .nad 80	
100	120	34	+ 50 od presežka nad 100	
120	140	44	+ 55 od presežka nad 120	
140		55	+ 60 od presežka nad 140	
3.	za gradbene objekte, če znaša osnova			din/m3
nad	do	din	V.	din
	6.000		10	
6.000	9.000	600	+ 12 od presežka nad	6.000
9.000	12.000	960	+ 14 od presežka nad	9.000
12.000	15.000	1.380	+ 16 od presežka nad	12.000
15.000	18.000	1.860	+ 18 od presežka nad	15.000
18.000		2.400	+ 20 od presežka nad	18.000
3.	člen
Prometni davek razen v primerih, ki so določeni z zakonom ne plačuje tudi v naslednjih primerih:
1.	če družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba proda kmetijsko zemljišče občanu, kateremu se odmerja prispevek za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov ali kooperante, ki nima statusa delavca v združenem delu, plačuje pa prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov;
2.	od kupnine za prodajo objektov (razen vikendov), ki jo prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo poslovnega prostora v občini Slovenske konjiče za opravljanje obrtne dejavnosti.
V	primeru, da zavezanec, ki je bil oproščen plačila prometnega davka od nepremičnin v roku enega leta ne kupi ali ne prične z izgradnjo poslovnega prostora se mu davek naknadno odmeri.
V	tako pridobljenih prostorih se mora opravljati obrtna dejavnost najmanj 5 let; v nasprotnem primeru
se davek naknadno odmeri
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 14-681/75).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-7/82-1
Slovenske Konjice, 30. septembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L r.
1672.
Skupščina občina Slovenske Konjice je po 4. členu zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72, 23-1470/77, 11-539/79 in 23-1154/82) in 169. Členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevne skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah
1.	člen
Na območju občine Slovenske Konjice se za spise
in dejanja v upravnih zadevah ter za drage predmete in dejanja plačujejo občinske upravne takse po določbah republiškega zakona o upravnih taksah.
2.	člen
Za plačevanje občinskih upravnih taks na območju občine Slovenske Konjice se uporablja ob nastanku obveznosti vsakokratna veljavna taksna tarifa republiškega zakona o upravnih taksah.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 24-1650/77).
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 423-5/82-5
Slovenske Konjice, dne 30. septembra 1982.
Predsednik Skupščino občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek L r.
1673.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 16. členu zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33-1465/79) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema
obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji
1.	člen
S tem odlokom se določa stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji, ki ga plačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti na branjenem območju.
2.	člen
Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 1,3 "/o od katastrskega dohodka.
3.	člen
Zbrana sredstva so dohodek območne samoupravne skupnosti severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta.
r	4. člen
Prispevek iz 2. člena tega odloka odmerja občinski upravni organ, pristojen za davčne zadeve po postopku in na način kot se odmerjajo davki občanov.
Prispevka ne plačujejo zavezanci, ki ne presegajo katastrskega dohodka določenega v 66. členu zakona o davkih občanov.
5.	Člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-18/79-1
Slovenske Konjice, dne 30. septembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek L r.
167/L
Skupščina občine Slovenske Konjiče je po 20. členu zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79), 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni' list SRS, št. 3-183/82) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/32) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
L člen
V odloku o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 19-1027/82) se črtata 11. in 13. člen.
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-2/82-1
Slovenske Konjice, dne 30. septembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenske .Konjice
Tone Turnšek L r.
1675.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 8. členu zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5-283/80) in pravilnika o določanju imen, naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni Ust SRS, št 11-723/80) ter 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o določitvi in spremembi imen ulic in cest na območju mesta Slovenske Konjice
1. člen
Del dosedanje Celjske ceste od križišča s cesto, ki vodi do naselja Polene, nova obvoznica in del dosedanje Mariborske ceste od nove avtobusne postaje do Veterinarske postaje se preimenuje In se imenuje Liptovska cesta.
. 2. člen
Dosedanja Celjska cesta se skrajša tako, da poteka od Partizanske ceste pri Pošti do križišča z novo obvoznico.
3.	člen
Dosedanja Mariborska cesta se skrajša tako, da poteka od Partizanske ceste pri Pošti do mostu čez Dravinjo.
4.	člen
Cesta, ki poteka od Vešeniške ceste mimo Dinosa v smeri severovzhod do mostu na potoku Bezina se imenuje Ob potoku.
5.	člen
Ulica, ki poteka od Tovarniške ceste proti vzhodu skozi novonastajajoče blokovno naselje ob kotlovnici Prevrat se imenuje Ulica Toneta Melive.
6.	člen
Dosedanja Ozka ulica se podaljša do transformatorja oziroma Škalske ceste ter se preimenuje v Ulico Adolfa Tavčarja.
7.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se ukinejo Kolodvorska in Kopališka cesta.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice se pooblasti, da izda prečiščeno integralno besedilo odloka o določitvi imen ulic v mestu Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 9-263/71), odloka o imenovanju ulic v Slovenskih Konjicah (Uradni list SRS, št. 15-981/80), odloka o poimenovanju Titovega trga v mestu Slovenske Konjice (Uradni list, SRS, št. 36/ 82) in tega odloka v skupnem besedilu odloka o poimenovanju trgov, ulic in cest na območju mesta Slovenske Konjice.
Izvršni svet se pooblašča, da pri izdaji odloka po prvem odstavku tega člena upošteva dejansko stanje na terenu. ter izvrši ustrezne popravke odlokov po prvem odstavku tega člena.
9.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-1/82-1
Slovenske Konjice, dne 30. septembra 1982.
Predsednik'
Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
1676.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 8. členu zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5-283/80) in pravilniku o določanju imen naselij in ulic ter o. označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11-723/80) ter 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora
združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o poimenovanju Titovega trga v mestu Slovenske Konjice
1.	člen
Osrednji del mesta na levem bregu Dravinje se imenuje Titov trg.
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-2/82-1
Slovenske Konjice, dne 30. septembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
1677.
Skupščina. občine Slovenske Konjice je po 8. členu zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5-283/80) in pravilniku o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb fUradni list SRS, št. 11-723/80) ter 169. členu statuta občine ■ Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o poimenovanju in združitvi oziroma priključitvi določenih naselij v občini Slovenske Konjice
1.	člen
K. naselju Slovenske Konjice se priključi del naselja Blato, to je del statističnega okoliša 504960 — Popisni okoliš 115 in sicer:
Mizarska cesta s hišnimi številkami 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42, 44, 44A, 46, 23, 32A, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 35A, 35B, 29A, 31A, 27A, 27B, 27C, 25A, 25B, 25C, 25D, .31B in 34A
— Ulica Anice Cernejeve s hišnimi številkami 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 ih 10
— Kurirska pot s hišnimi številkami od 1 do
10
— Milenkova cesta s hišnimi številkami 33 in
33A
— Blato s hišnimi številkami 44 in 45.
Preostali del naselja Blato obdrži ime Blato.
2.	člen
Naselje Turistično rekreacijski center na Rogli, ki ga zaokrožuje zazidalni načrt »Rogla« v občini
Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 24-1261/80, 31-1516/81 in 19-1028/82) se poimenuje v naselje »Rogla«.
3.	člen
Za geodetske zadeve pristojen občinski upravni organ poskrbi za izvedbo tega odloka ter vpis sprememb v predpisane evidence do 30. oktobra 1982.
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,
St. 015-2/82-1
Slovenske Konjice, dne 30. septembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek L r.
1678.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 8. Členu zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5-283/80) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o imenovanju ulic v naseljih Zgornje Zreče, Spodnje Zreče in Nova Dobrava v
Zrečah
1.	člen
21. člen odloka o imenovanju ulic v naseljih Zgornje Zreče, Spodnje Zreče in Nova Dobrava v Zrečah (Uradni list SRS, št. 7-540/80) se spremeni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
»Odcep ceste od Ulice bratov Mernik pri hiši, last Petre Mirkota do mostu prek potoka Koprivnica ter del dosedanjega Borka, hišne številke 1, 2, 3 in 4 se imenuje Jamniška cesta.«
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-3/82-1
Slovenske Konjice, dne 30. septembra 1982.
Predsednik
SkupSčiue občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1679.
Na podlagi določil 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) in 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na svoji seji dne 30. septembra 1982 sprejel
SKLEP
v razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri občinskih upravnih organih Šentjur pri Celju
I.	Delovni čas v vseh upravnih organih in strokovni službi skupščihe občine, izvršnega sveta in upravnih organov traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure, v sredo pa od 6. do 16. ure in so delavci v vseh službah dolžni sprejemati stranke vse navedene dni in ves delovni čas.
II.	Izjemoma traja delovni čas od 6. do 16. ure tudi v ponedeljek za naslednje službe v upravnih organih: -
—	matična služba v oddelku za notranje zadeve (ta v podaljšanem delovnem času od 14. do 16. ure sprejema tudi vloge za potne liste in osebne izkaznice)
—	referat za promet v oddelku za notranje zadeve
—	sprejemna pisarna pri oddelku za občo upravo
—	prijavno-odjavna služba v oddelku za ljudsko obrambo
—	referat za odmero prometnega davka v upravi za družbene prihodke
III.	O razporeditvi delavcev, ki bodo opravljali dela v okviru služb navedenih pod I. točko sklepa, odloča predstojnik upravnega organa.
IV.	Delpvni čas, naveden pod I. in II. točko tega sklepa, se uvede s 15. oktobrom 1982.
V.	Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-33/82-2
Šentjur pri Celju, dne 8. oktobra 1982.
Predsednik
Izvršnega sveta	-
Skupščine občine Šentjur pri' Celju Ivan Jager 1. r.
VRHNIKA
1680. /
Na podlagi drugega odstavka 1. člena pravilnika
• rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kuril-
nih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč (Uradni list SRS, št 1/76) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora krajevnih skupnosti' in seji zbora združenega dela dne 30. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o rokih čiščenja kurilnih naprav na območju občine Vrhnika
,	1. člen
, Kurilne naprave na trdo gorivo in njih dimni vodi v zasebnih gospodinjstvih se morajo čistiti v času kurilne sezone enkrat v dveh mesecih.
Kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v pretežni večini uporablja elektrika ali plin, se čistijo na zahtevo stranke. Ce so v stavbi tudi kurilne naprave na trda goriva, se čistijo po določilih prvega odstavka.
2.	člen
Dimnikarsko službo opravlja na območju občine Vrhnika Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD dimnikarstvo, enota Vrhnika.
• KP Ljubljana, TOZD Dimnikarstvo se lahko dogovori, za opravljanje te službe z drugo organizacijo združenega dela ali zasebnim obrtnikom, ki je registriran za opravljanje te dejavnosti, vendar mora o tem predhodno obvestiti požarno inšpekcijo.
3.	člen
Poleg določil tega odloka morajo dimnikarji upoštevati določila zakona o dimnikarski službi in pravilnik o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije
4.	člen
Za prekrške določil tega odloka se uporabljajo kazenska določila 14. in 15 člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi' v Uradnem listu SRS, preneha pa veljati odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimnih vodov na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 30/67 in 14/68).
St. 6/1-010-011/82
Vrhnika, dne 30. septembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
1681. m
Na podlagi 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Vrhnika
1.	člen
V	7. členu odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 19/82) se črta drugi odstavek.
2.	člen
V	drugem odstavku 8. člena se za besedo »Vrhnika« postavi pika in črta besedilo »enega delegata delegira Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika«.
3.	člen
V	9. členu se številka »28« nadomesti' s številko »27« in črta besedilo »Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika 1 delegata«.
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/3-010-011/82
Vrhnika, dne 30. septembra 1982.
Predsednik Skupščine občihe Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
POPRAVEK
V pravilniku o stalnih sodnih cenilcih (Uradni list SRS, št. 34-1564/82) se v prvi vrsti prvega odstavka 2. člena beseda »izvedenci« nadomesti z besedo »cenilci«.
St. 74-4/80
Ljubljana, dne 1. oktobra 1982.
Republiška sekretarka za pravosodje in upravo Kristina Kobal L r.
POPRAVEK
V 3. členu odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, nariienjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta vzhodnega dela Šmarja—Sevnica, kare V (Uradni list SRS, št. 24-1248/82) je pri vložku št. 33 k. o. Šmarje pomotoma izpadla pare. št. 59/6 travnik v izmeri 97 m2, dosedanjega lastnika Svenšek Stanka in Ljudmile, Sevnica, Planinska 13, na kateri tud; preneha lastninska pravica.
Sekretar
Skupščine občine Sevnica
Jože Zveglič 1. r.
Popravek
V zakonu o stanovanjskih razmerjih, objavljenem v Uradhem listu SRS, št. 35-1576/82 z dne 11. X. 1982 je tiskarska napaka: v četrti in peti vrsti (2) odstavka 68. člena namesto »če bi preureditev povzročila znatno večje stroške« pravilno »če bi preureditev povzročila večje stroške«.
Uredništvo
/
VSEBINA
Stran
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1640.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	2089
1641.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb — pomilostitev po Uradni dolžnosti	2089
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1642.	Pravilnik o stalnih sodnih tolmačih	2089
1643.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982	2692
1644.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	2993
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1645.	Sklep o vplača™ razlike med obračunano In plačano obveznostjo prispevka iz dohodka posebnim Izobraževalnim skupnostim za obdobje januar-septem-
ber 1982	2093
1646.	Samoupravni sporazum o merilih in kriterijih za
dotočaaje debarnega dodatka k denarnemu nado-
Stran
mestilu oziroma denarni pomoči osebi za čas brezposelnosti	2093
1647.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o merilih in kriterijih za določanje de- ‘ narnega dodatka k denarnemu nadomestilu oziroma denarni pomoči osebi za čas brezposelnosti 2094
1648.	Sklep o enotnih kriterijih za ugotavljanje izgube
pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči brezposelne osebe zaradi neupravičene odklonitve zapbslltve	2094
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1649.	Statut občine Cerknica	2095
1650.	Odlok o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje	2124
1651.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kamnik)	2125
1652.	Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetja
sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985	2125
1653.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programov razvoja krajevnih
skupnosti, gradnje zdravstvenega doma in šolskih'
prostorov v občini Kamnik	2126
1654.	Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Kamnik	2126
1655.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ure-
ditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Kamnik)	2127
1656.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v
TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik	2128
1657.	Sklep o ustanovitvi osnovne šole 27. julij Kamnik — v ustanavljanju	2128
1658.	Odlok O določitvi kmetij po zakonu • dedovanju
kmetijskih zemljišč (Kočevje)	2129
1659.	Odlok o občinskih upravnih organih (Kočevje)	2133
1660.	Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih
organih občine Kočevje	2139
1661.	Sklep o soglasja k statutu delovne organizacije
Lekarna Kočevje	2139
1662.	Sklep o začasnem nkrepu družbenega varstva v Tima Agrokombinat Lenart TOZD Transportservis,
Sp. Porčič 2 (Lenart)	2149
1663.	Odlok o spremembi odloka o urbanističnem redu
občine Litija — grafični del	2140
1664.	Statut Samoupravnega sklada za intervencije v
kmetijstvu in porabi hrane občine	Litija	2141
1665.	Samoupravni sporazum o medsehoiuih odnosih pri
izvajanju družbeno usmerjene stai	n j si; e grad-
nje stanovanjskega objekta z oznak) 1, B in C ob Maistrovi nllci v Litiji	2115
1666.	Sklep o skladnosti dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka MM 4/4 Moste (Investitor DO Olma) s spremembo zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (Ljubljana
Moste-Polje)	2150
1667.	Odlok o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Logatec	2151
1668.	Odlok o dopolnitvi odloka o javnem redu in miru
v občini Logatec	2151
1669.	Sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta »Ob narod-
nem domu« (Logatec)	2151
Stran
1670. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Slo-
venske Konjice za	leto 1981	2152
1671 Odlok o davku na promet nepremičnin (Slovenske
Konjice)	2153
1672.	Odlok o občinskih upravnih taksah (Slovenske Konjice)	2153
1673.	Odlok o določitvi stopenj prispevka za izvajanje
sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji (Slovenske	Konjice)	2154
1674. Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije
v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985	2154
1675.	Odlok o določitvi in spremembi imen ulic in cest
na območju mesta Slovenske Konjice	2154
1676.	Odlok o poimenovanju Titovega" trga v mestu Slovenske Konjice	2155
1677.	Odlok o poimenovanju in združitvi oziroma priključitvi določenih naselij v občini Slovenske Konjice 2155
Stran
1678.	Odlok o spremembi odloka o imenovanju ulic v
naseljih Zg. Zreče, Sp. Zreče in Nova Dobrava v Zrečah (Slovenske Konjice)	s 2151
1679.	Sklep o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri občinskih upravnih organih Šentjur pri
Celju	2156
1680.	Odlok o rokih čiščenja kurilnih naprav na območju
občine Vrhnika	2156
1681.	Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi samo-
upravnega sklada za Intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v	občini	Vrhnika	2157
— Popravek pravilnika	o	stalnih sodnih cenilcih	2157
—	Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice
in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta vzhodnega dela Šmarje—Sevnica, kare V	2157
—	Popravek zakona o stanovanjskih razmerjih	2158
PREDPISI O CESTAH s komentarjem (1982)
Zakon o cestah, ki ga je Skupščina SRS sprejela konec leta 1981, uvaja nove družbenoekonomske odnose v cestno gospodarstvo z ustreznim samoupravnim in dohodkovnim povezovanjem uporabnikov cest in organizacij združenega dela, ki jim je zaupana skrb za vzdrževanje in varstvo cestnega omrežja. Avtorji Andrej Grahor, Franjo Lunder in Stane Štrbenk so pripravili uvodna pojasnila k posameznim poglavjem zakona ter komentar k posameznim členom, ki naj pripomorejo zlasti k čimhitrejši uveljavitvi zakona o neposredni praksi, V zbirki so objavljeni tudi vsi izvedbeni predpisi (pravilnik o vzdrževanju in varstvu cest, pravilnik o izrednih prevozih po cestah v SR Sloveniji, pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč), v izvlečku pa še zvezni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa in republiški zakon o varnosti cestnega prometa. Na koncu je objavljen še družbeni dogovor o natančnejši razčlenitvi meril za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje oziroma za spremembe v organiziranju temeljnih organizacij združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest in nalog za organiziranje drugih organizacij združenega dela v cestnem gospodarstvu. Zbirka bo nedvomno pomemben delovni pripomoček tako delavcem v organizacijah za vzdrževanje, varstvo in rekonstrukcijo cest, nadalje projektantskim in gradbenim organizacijam, delegatom v samoupravnih' interesnih skupnostih za ceste, kakor tudi vsem uporabnikom cest, lastnikom oziroma uporabnikom obcestnih zemljišč, ki jim predpisi o cestah ne nalagajo samo obveznosti, ampak jim zagotavljajo tudi uresničevanje vrste pravic.
Cena: 152 din.
Naročila sprejema: ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379/VII
Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 198Z 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72