St. 89. V Trstu, v sredo 5* novembra 18 Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko • EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sred« In aabtte o pohidn«. Cona za vs« leto je 6 pld.t za polu leta :* ftld.., za ftetrt leta 4 pld. SO kr. — Posamezne Številne »o dobivajo tiri opruvinltvu in v trafikah v Tr«tu po S& kr., v Gorio) in v Ajdovščini po kr. — Sitrointne. reklamacije in inaerate prejema OpravntStvo, vit Torrente, »Nov« tiskarni«. ____' ' _• • . .i ► •T 0«M0ti !• ■»«,! u. D . *e P°S11J»J0 UrBdnlltVB .»1» T.rrtntf. »Nuova Tlpografta;« voak mora bitt franklran. Rokopml o-er posebni vrclnoati se ne vračajo. - Jmerati (razne vrste naznanila in poslanice) se zarafiunijo po pogodbi - prav cend; pri kratkih oglasih 2 drobnimi 5rk»>m xe plačuje za vsako beoe«lo 2 kr r Hrvatsko prašanje. (Dalje in konec.) Iz vseh treh adres hrvatskega «aboraje razvidna, da bi bilo za Ogersko jako oprezno, ako bi hotela na Hrvatskem še dalje postopati po Rau-ohovsko ali pa nadaljevati eksperimente magjarskega velikega davkarja Davida. Sluti se cel<5 iz adrese opor-tunske narodne stranke neka bojazen pred narodom za slučaj, ko bi ogerska ■vlada ne hotela strogo izvajati vseh določeb nagodbe ter nadaljevala sb sk nvnitn in očitnim inadjarovarijem. Hrvatski narod, kakor vsak narod, več politizira se srcem, nego z umom. In kedo more temu narodu v zlo jemati, ako on ne ljubi Madjara, katerega je imel leta 1848. za izdajico in katerega krutosti je skušal pod Rauchom in Vakanovičem? Kedo se bode čudil napetosti mej Madjari in Hrvati, ako pozna starodavno antipatijo mej obema tema narodoma, katerima je sicer sojeno skupaj živeti, ali nista bila nikoli prava prijatelja. Upi 'av zato pa ima takozvana narodna stranka, ki je v večini v saboru, jako težak položaj; ona bi igrala z ognjem, ako bi Madjarom preveč popuščala in ne bi zahtevala, da se vsaj zdaj veljavna nagodba od strani Ogrov drži do pičice. To je ta stranka tudi izrazila v svojej adresi. Ali še drug moment adrese je velike važnosti za saborsko večino, namreč oni zadevajoč gmotno blagost hrvatskega ljudstva. PODLISTEK. Italijanska Slavij a. (Dalje.) Do kake veljave je zopet prišel Čedad pod patrijarh i, kaže nam tudi to, na je temu mestu patrij.-irh Markvard podeli! 1'uris likcijo nad tolminski okraj (I. 1366.) prošnjo patrijarha Nikole Luksembur-čkega je cesar Karol IV., brat patrijarhov, Čedadu dovolil »studiom generale*, (visoko fiolo^ katere se morejo posluževati dijaki Nemčije, Ogerske, Slavonij a (Slavouiae) ir Italije. Poi »Slavoniae« se morajo razumeti gotovo tudi naše slovenske dež*]?. Jako imenitna je bila čedadska rodbina De Poitis, iz katere je bil eden vojvoda furlanski, drugI vojvoda KoroSki (I. 1335), dva tržaška Škofa, potem eden patrijarh oglejski itd. Ta rodbina je imela tudi oLširna posestva v goriških Brdib, (Kož-bana, Nosnaj potem na Krasu (D^vin) in v Istri. Ali patrijarh Berhtold je preložil patrijurški sedež iz Čedada v Viuem £1. 1280), in patrijarh Bertrand je Videm tako povzdignol iti odlikoval, ter tako zapustil Čedad, da so vsied tega nastali dolgi in jhudi prepiri in vojne, cesar in papež sta večkrat sodila mej Čedadom in Vidmom, in da je Furlanska zarad teh hudih bojev vidno prupudaia. Te večne pravde so morale nazadnje nehati 8 katastrofo. V gradu rodbine de Portis v Čedadu so se zbrali zarotniki preti patrijarhu Bertrandu, njim na čelu Soriški prof in Ivan Franc Frungipani fjrof Kastelski (Frankopan, katere rodbine nastopniki žive še ua Furlanskem in izvirajo od imenitne mogočne rodbine hrvatskih Frankopanov, s:ij je celo znano, Hrvatsko ljudstvo je obubožalo, tega je mnogo kriva gorpodarska politika ogerska, ki v svojem Šovinizmu prezira važnost hrvatsko dežele v trgovskem in obrtnijskem obziru, ter se glede prometa poslužuje rajše ovinkov. nego da bi Šla naravnost na cilj in to le z namenom, da škodi Hrvatskoj t Ali tudi stare saborske večine, posebno one, ki so Ogrora vedno rade pritrjevale in bile nasproti njim pre-pustljive, mnogo so krive slabih finančnih in gospodarskih razmer na Hrvatskem, kajti premnogo je šlo nekaterim gospodom do lastne koristi in prav žato so bili prelehko dosegljivi, kakor je to sam Andrassj večkrat poudarjal, ko je zaničljivo govoril o Hrvatih. A tako gospodarstvo more le nekoliko časa trajati; kajti zanemaren, lačen narod se prerad vrže v svojej obupnosti v naročje vsacemu, kedor mu obeča odrešenje. Pri takem položaju se ni čuditi, da je postal stari Ante Starčevifi pravi prorok hrvatskega naroda, kajti on se more sklicevati na dosedanje slabo gospodarstvo in na veliko korupcijo v krogih, kder se odločuje osoda naroda. Ni se čuditi, da se pri takih razmerah stranka Starčovičeva vedno bolj širi mej prostim narodom, pa tudi mej neodvisno inteligencijo in da se posebno hrvatska mladina zo njo tako ogreva. Vsak pameten politik mora obžalovati izgrede Davida Starčeviča v deželnem zboru, ali zopet mora priznati, da je da so hoteli videmski grofi Francipani z avstrijskim erarjetn pravdati se zarad posestev zaplenjenih Franju Krstu Frankapanu, zaradi zarote proti cesarju v Dunajskem Novem mestu obglavljenem) ter so sklenoli, da hočejo umoriti patrijarha, kar so tudi izvedli dne 6. junija 1350 v pla wjavi Rinchevelda poleg Spilemberga. Ali kmalo je prišla tudi osveta. Patrijarh Ni kolaj Luksenburški. r.astopnik FWtrandov, uničil je zarotnike kmalo in mej dnu'iini je ukazal Filipa De Portis v Vidmu na javnem trgu po dveh konjih živeča razče-trtiti (1. junija 1353.) Zadnji sijaj je patri-jarškemu C'dadu -tal cerkveni zbor leta 1469, kateri je tja sklical papež Gregor XII. na priporočilo cesarja Roberta. Po tem dogodku je Čedad začel vedno bolj propadati in tudi povelje cesarja Si-pismunda. da se ima Čedad zopet bolj obljuditi po novej kolonizacji, ni pomagalo. Cedadsko mesto je imelo svoj Statut uže od leta 1000 po Kr., ono je imelo pravico podeljevati nl^mstvo. šolo za gramatiko, bogoslovja iti visoko šolo in karakteristično je to, jla je nek Tomasino Cerchiari, rojen v Čedadu 1.1185. napravil neko pesen v nemškem jeziku pod naslovom : .Der Welchisch Gast« (italijanski gost), katero je Henrik Ruckert * Lipsiji leta 1852 zop*t objavil. Cedadski kanonik Giuliano je popisoval obsedanje Čedada v letu 1331. iz k a teregn popisa je razvidno, da je sovražnik streljal smodnikom in projektih na zidovje (balli8tabant cum selopo versus terram) In ta je eden najstarejših dokumentov o rabi strelnega orožja, le v florentinsk^m arhivu se nahaja za 6 let starejši enak dokument od leta 1325. V letu 1318 so v Čedadu uže bile papirnice in leta 1485. se je tam tiskala to neka kazen onim voditeljem naroda, ki so narod tako zlorabili na svetost svojega poklica. Src6 pa mora boleti vsacega Slovana, ko vidi, da se je na Hrvatskem dostojnost sabora toliko oskrunila, da so v saborskej dvorani rožljale sablje orožnikov. To je žalostna prikazen in dokaz, da je vendar dosti gnjilega na narodnem životu. Ne moremo se slagati s tonom, kateri prevladuje v adresi pravašev, tudi so nekatere izpeljave v njej preveč nejasne za ozbiljno državno-politiško izjavo, kakoršna mora biti adresa na vladarja ustavne države. Ali mnogo pritožeb one adrese je gotovo opravičenih, saj jih opravičujete tudi adresi obeh drugih strank. Pravaši stoje na stališču popolne neodvisnosti od Ogerske, torej se njihove zahteve dajo spojiti le s takozvanim trijalizmom v Avstriji. Ali trijalizem ni več nova ideja, ona je bila pred in po okupaciji Bosne ruzpravljana tudi po nehrvatskih državnikih in politikih po raznih listih in v brošurah, v katerih se jo dokazalo, da bi tak trijalizem bil po nekako koristen ekspanziji naše države na Balkanu, in prav zato sumijo zdaj Madjari Starčevičance, da so pora-zumljeni z nekaterimi upljivnimi krogi na Dunaji, kar pa je neverjetno, Iiosebno zdaj, ko se v merodajniših crogih toliko drži na vzdržanje sedanjega stanja na znotraj, in katero stalnost tudi podpira zunanja avstrijska politika. Ali kedo more znati, ako se ta sigurnost ne izrabi v dosego daljših ciljev, posebno na Balkanu ! Adresa neodvisnjakov je v bistvu prav za prav tudi za samostalnost Hrvatske, ali v tem previdnejša, da noče popolnoma zrušiti zveze z Ogersko in jo dopušča le bolj formalno, v bivstvu pa so zahteve neodvisnjakov tudi na las podobne trijalizmu. Ali adresa neodvisnjakov je na vsak način dobro premišljena in se naslanja na bolj positivne zgodovinske podloge, nego ona pravašev; ona ne sega čez moje positivnega prava, in more torej z državnopravnoga stališča služiti kot podloga obravnavanjem. Drugo prašanje pa je, ali bi Ogri kedaj hoteli pristati na obravnave na takej podlagi. Kedor računi s6 sedanjim stanjem Ogrov in se sedanjem njih vplivom v Avstriji, mora to prašanje na prvi mah zanikati. Ročimo, da tudi združena opozicija pri prihodnjih volitvah vdobi večino, ali no bi potem mogoče priSlo do skrajnih činov? Kaj potem? to je vse odvisno od političnih konstelacij. Kakor pa zdaj reči stoje, težko bi bile zmešnjave v korist Hrvatske. Prav je, da Hrvatje stoje nasproti Ogrom v opreznosti; prav je, da opozicija odkriva korupcijo v domačem taboru; s tem gotovo koristijo domovini, ker večina je tako primorana, da previdnejše in poštenejše ravna in ogerska vlada, ki se naslanja na Hrvatskem na to večino, vsaj dvakrat se premisli, knjiga: nI rudimenti di Grammatica di Nicold Perotti«. V čedadskern kapitolskem arhivu se Še nahajajo jako imenitni rokooisi od V. stoletja pa do iznajdbe tiska. Najimenit nejši so ti le.' Zakonik Jere, sestre Sv. Štefana in Sv. Elisabete, hčere Andreju II., kralja ogerskega; zbirka pergamentov, v katerih so razne dogodbe zadevajoče kapitol v 2G. zvezkih od leta 1000 dalje; Ant fone iz 13 in 14 stoletja; imenitna evangelija iz V. stoletja z innoiiimi o iai-nalnimi podpisi, pečati in knži km-zov, kraljev in cesarjev, mej njimi oni Teo io-riha in Karola Velikega. V letu 1881. je inesto Vratislavu naročilo fotografijo treh strani omenjenih evangelij, ker so bili vvjih podpisi vrati slavskih romarje';, edini dokument onega glavnega mesta Silezije iz onih staro lavnih časov. Propadala je moč patrijarhov in Beneška republika se je začela pogajati z Čedadom v namen, da ai zagotovi gospo darstvo tudi nad drugo Furlanijo, in v resnici je sklopda z mestnim zboroin če ■ dadskim leta 1419 pogoibo, s katero se je mesto zaveailo. da bode v zvezi t republiko delalo proti patrijarhuin mestuVidinu, ali pri vsem tem je beneška republika Čedadu pustila iti garantirala vse star* pravice. Na podlagi ooeodhe z beneško republiko je še tisto leto (1419) mesto Čedad napovedalo vojno patrijartiu Tek-u in mestu Vidmu. Vojn i patrijarha in ,GoriŠ-ega grofa je vsied tega Sla proti Če iadu in to mesto oblegala; ali po komaj 6 dneh bo Benečani prišli na pomoč in oblego valce zagnali v L»»to potem se j* Videm in vsa ostala Furlanija podvrgl • beneškej republiki. Čedad je postal vsied tega skrajna severna obramba mogočne ljudovlad^. Leta 1426 je hotel celjski grof Čedad pridobiti zi svojega svika, ogerskega kralja in je inestu obečal hribe in doline, ako postanejo nezvesti beneškej Ijndovladi; ali vse ztatonj. Oblegovan je bil Čjdad leta 1509 po močnej vojski nemškega cesarja, ali čedadski meščani so se hrabro držali, vojsko odbili in ostali zvesti Be-teSkej ljudovla ii. A i veljava tega mesta je vedno bolj propadala. Bilo je v začetku tega stoletja najprej spojeno z Napoleonovo Italijo, pri katerej je ostalo le malo let ter prišlo pol Avstrijo, kder je ostalo io leta 1866; veljava teaa mesta pa je vedno bolj hirala in tudi zdaj pod toliko hvulieno Italijo se ne more kaj posebno povtdignoti; časi so drugi, Čedad stoji v kotu. od ialjen od vsacega večega prometa. Pod Avstrijo so še Brici, B)včmi, Kob»-ridci in Koro^Či tja zabijali na somnje, «li odkar je Čelad pol Italijo, zgubit je tudi ta promet — SndaJ je še k večernu trjioviŠČ* beneških Slovencev. Pisatelj popisuje pri tej priliki, kako so se Čedaiici leta 1866. ogrevali ?.a Italijo in eebali,da^še dalje ostaneio pod Avstrijo. To je res, nekateri čedadski gospodje so bili 1'Udi Lahoni; ali slovensko ljudstvo oltolo Čedad i, še enkrat panavljamo. ni bilo prav nić gorko za sedanjo Italijo in po par letih skušnje nove vlade je celo zdihovalo po poprejšnjej, toliko je nam znano iz dobrega vira, iti nrav zato nas sili na smeh, ako se pisatelj posebno sklicuje na nek spi? v lislu • L'Opini me«, v katerem je stalo m->j drugim, da »»Čedad, stoječ na skrajnem delu Nadižke doline, v katerej prebivajo SI -v a i, dela jez proti panslavizmu.« — Joj--nena-ta! Nič manj ! Mi, in sploh noben količkaj trezen mislec pa Čedadu ne bode v 19. stoletju več prišteval take važnosti. (Dalje prib.) predno bode zopet skuSala kako omejitev nagodbenih določeb, se bode morda vendar bolj ozirala na zbolj* Sanje svoje gospodarske politike nasproti HrvatsLej. Kolikor bolj pa bode opozicija narod navduSevala sč svojo požrtvovalnostjo za svojo pravice, toliko poprej pa se, in sicer mirnim potem, približa svojim ciljem. Stranka, ki ima svoje globoke korenino v narodu, mora konečno zmagati, ako so jej cilji in sredstva moralni. Orulba sv. Mohora in okoličani. Pri&Ie so nam v roke letošnje -knjige družbe ar. Mohora. Kakor vsako leto, obdaril nas je odbor tu li letos z Šestero prav lepih knjižic. Vts'lja se zjasni človeku obraz, ko mu se enkrat na leto podajo te knjige; prav ž-ljno seže po njih. Tako so nam i letos napravile veliko veselje, ko so nam prinesle toliko lepega, podučnega in srci- biai lnega gradiva. Ne moremo si kaj, da ne bi nekatere naše okoličane grajali i:lede nekega v njih okoren;čenega napčneua mnenja o tej družbi. Misle namreč nekateri, in to tudi drugod pripoveduje, da so sv. Mohorja družite knjige mej narodom veliko slabega na-pravil«, kar pa gotovo pravijo, ker ne ved6 česa govore. Več jih je, koji niso še nikoli knjig te družbe v roke vzeli in vendar trmasto trde. da je to istina. Človek bi se skoraj smijal nad to trmo, vendar pa mu se ni, skoraj bi rekel, treba niti segreti radi tega, ker kakor smo opazili, to govore zgoli is nevednosti, Česar govore. Katere *o pa knjige, ki so po mnenju nekaterih uasih okoličanov to siabo mej narodom storile? Knjige verskega obseg«, koji ta družba v prvej vrsti izdaje, brez dvombe ne: verskega nauka nam ni nikoli zadosti, ker zmiraj Se se imamo z sovražniki naSe vere In nafte nravi bojevati; zavoljo tega moramo biti tudi dobro podučeni, da se jim z<>per stavimo in da po naučenih naukih livenje urejamo. Torfj te nas le dobro uče. Zgodovina tudi gotovo ne. Povesti po lućne in zabavne, katere se v Vtltrnicah in Koledarju tiskajo, te so po našem mnenju tudi nedolžne; torej tudi tu ni moke za vašo vrečo. Morebiti pa razne popuiaroo-podučne razprave o kmetijstvu m drugih strokah, koje to društvo pri občuje? Tu bo kaj. Kmet naučen po svojih stariftih obdelovati polje, ne odstopi od svojega prepričanja, da nobeden način obdelovanja polja ni boljši nego oni, kojega je od svojih prednikov prijel. Zmirom trdi, da eden, kije večjidel svojetra Živenja v šoli presedel, ne bode njega držati učil za matiko, katere ni on še nikdar v rokah imel. To je žalostno mnenje nalega kmeta. Kolikokrat samo vzdahne po srečnih starih časih, ko se je še iz mesta v mesto s konj, vozarilo; tedaj, pravi, je bilo mnogo boljše, nego dandanes, ko ta šentani luka-matija pišče od kraja do kraja. On poveličuje nekdanje čase, kadar je moglo dvoj* ali več konj ves teden napenjati svoje Jile, predno se je v kak kraj kaj dovedlo; zdaj pa to stori v malo urah železni voz. Tak je skoraj večinoma kmet in ni ti možno ga prepričati, da so nove iznajdbe mnoge veljave za človeSko družbo. Prav zategadelj so nekateri nevoljni nad sv, Mohora družbo, koja jih podučuje, kako se mora po novih iznajdbah in izkušnjah ravnati ter se z njimi okoristili. Kaj pa provzročuje, da goje tu v tržaškej okolici nekateri kmetje tako malo zaupanja do te prekoristne družbe? Naj'eč jih je dir-nola Vo?ujakova knjiga e kletarstvu, katero je družba u že pred leti na svetlo dala; v tej knjigi uči g. pisatelj, kako si more umni vinorejec dobrega vinca narediti iz tropin, ako jim doda n.-kaj sladkorja in alkohola: tega rnu ne morejo nekoji odpustiti; iz tega vzroka godrnjajo na družbo, da jib podučuje ponarejati vino. oni pa, da hočejo le »natural-vino« ! Zavoljo t«ga nočejo nekateri knjig te družbe niti več v roke vzeti misleč, da so vse enake. Oni namreč misle, ako se tropinam doda kupljenega sladkorja in alkohola, da ni to. r ekel bi skoraj isto kakor v grozdju. In, vsaj ni treba takega vina za prodaj narejati; rabi naj to za domače potrebe; to s-j ve, ako bi ga za prodaj priredil, da bi ravnal proti postavam in proti namenu g. pisatelja, ki nam je to koristno delce praskrbel. Ako bi tako vino hotel po istej ceni prodajati, po kojej drugo iz grozdja narejeno, bilo bi to zloraba. Ako si g« pa sa domačo »abo nanravf, ne bode mu Ž il, kajti, ako se natančno po učenju te knjig" ravna, gotovo naredi ne samo neškodno, temveč tudi zdravo In okrepčevaluo kapljico Torej, ako se tudi te knjige zmerno poslužujete (druge niso take), ne bodete več te prekoristne družbe črtili, ampak mnogoveČ spoznate, da vam prav ta knjiga mnogo služiti more in vam je v veliko korist, kajlti ako po navodu te knjige vino za domačo rabo naredite, prihranile drugo vino io potem zanj lepe novce iztržite Pa, vsaj ule sami skoraj enako delate. Ko vino odločite. nalijeta na tropine vode; ako to vodo lavrete ia jej dodaste sladkorja io alkohola, napravite si vino. Ce pa sladkorja ne dodaste, napravite ti »Skavec. koji je mnogo šlabSi. Torej, strani s neumnim mnenjem in oklenite se te prekoristne družbe ter naročite se pridno na njene knjige. Za borni goldinar, kateri izdaste, ne bode vam žal, kadar doboste lepe knjige. T* pa pridno in s koristjo čitajte, ker t'-ugata ja vsa le bob ob steno. Će Imajo knjige doma na »napi« ali za rapečkom Čepeti in željno čakati, da jih kdo v roke. kraje posvetiti. vzame, potem je boljle, da se niti ne ti skajo in po nepotrebnem novci zanje ne trosijo. Mnogo večje Itevilo udov bi lahko imela ta družba v tržiŠkej okolici, ako bi se ljudstvo kaj bolj zavedalo in si it glave-izbilo krivo mnenje, koje jim je morebiti kak njih sovražnik v glavo vtepel. fKonec prlh. J Politični pregled. Notranje dežele. V klubu hrvatski narodni stranke je 31. oktobra izrekel Živkovič banu v imenu stranke zahvalo za dosedanjo podporo in prosil potem bana za podporo glede tega, da se gospodarska politika Ogerske nasproti Hrvatskej na bolje obrne. Nasproti načelniku Hrvatu naglaSa Žlvkovlč, da je v saboru postopal v vseb rečeh tako, kakor je želela narodna stranka. Ban se je za-bvalil z gorko besedo ter rekel, da upa s pomočjo tako krepke in lojalne stranke vse ovire premagati. Nazadnje seje zahvalil Ša načelnik Hrvat ter izrekel, da je v adrest program stranke, ki je neprelomjjiv. V vejalkem odseku ogerske delegacije je vojni minister Izjavil: Če tudi smo s zunanjimi drŽavami v kolikor mogoče dobrih razmerah, vendar moramo skrbno opazovati vojno moč drugih držav. Nekdanji ogereki minister grof Lonyay je 2. t. m. umrl. Vitanje dežele. V vatikanskih krogih se govori, da papež pošlje posebnega poslanca v Berolln v pogovor s knezom Bismarkona, ker se pogoji, katere je stavil Bismark, ne morejo sprejeti. V prvem kensi»torijit kakor poročajo iz Rima, papež ne bo govoril o. politiki, da mu ne bode treba omeniti zadnjih do-godeb v Belgiji. Italijanski ministerstki svet je sklenol poslati vojni ladiji fregato «Garibaldi» in parnik »Vespucci. na zahodnje afrikansko pomorje. Tedaj se hoče tudi Italija vtikati v afrikansko praSanje, Volitve • nemiki državni xbor so izvršene; izvoljenih je bilo 69 konservativcev, 95 srediŠčakov, 24 državne stranke, 35 narodne stranke, 31 svobodnjakov, 9 socijalistov, 16 Poljcev, 2 ljudske stranke, 14 Alzasov in 5 Welfovf 97 volitev pa treba Še ponavljati. Pri volitvah se je pokazalo, da socijalna demokracija strašno raste; zmagali so oni siser le v 9 okrajih, ali skoraj povsod so dobili prav zdatne manjšine, samo v Berolinu so imeli 67.000 glasov. Ako to pojda tako dalje, k malu bodo na površji in potem gorje Nemčiji. Oporoko brunstilhega vojvode Izpodbijajo v Berolinu zarad nekaterih formal nosti; vojevoda je zapustil veliko denarja, da je umri ubog, morebiti bi se nad opo-, roko nihče ne izpotikal. Francoska vlada je za delavce v LijonuJ ki so brez dela. dovolila 50 000 frankov. Konferenca o \ahednje afrikantkem pra-ianji se 15. t. m. začne v Berolinu. Iz KaKire se poroča, da so uporniki blizu D->ngole ujeli oddelek angleške vojske, ki je bila poslana na ogled. Iz Kahire se dalje poroča, da je Mah* dijeva vojska pred nekoliko dnevi napadla selo Andermann blizu Kartuma, pa bila odbita i da je naibrže ta napad dal povod vesti, da je Kartum padel. /{ Sudana so poročila zelo navskrlž-na. .Reuterjev Bureau« poroča 3. t. m. iz Dongole.-* Mahdi j« z svojo vojsko zaprl Kartum in zopet od Gordona zahteval, naj se uda. Dva sla, katera so angleške gospo- ske v Kartum poslale, ujel je Mahdi. Veliko upornikov je v Berberu, tudi vodnjake I o karavanske poti mej Deboh in Kartu-mom ao uporniki zasedli:. CaŠnik «Tlmes» pa porote to le: .Egiptovski nameatni kralj je v soboto brzojavil angleškej kraljici, da je Kartum padel in da je Mahdi Gordona njel. Na brzojavno prošnjo je egiptovski kralj v nedelo zjutraj to vest ponovil. — V angleškej zgornjej zbornici pa je 3. t. m. Granville izjavil, da *est o padu Kartuma ni potrjena. Komu gre tedaj vera? Dolgo ta negotovost ne more več trajati, ker angleška ekspedicija mora tudi v one Kitajske gosposke so začele zapirati reko Vusung; kitajska vojska pa se zbira v Sbanghaji in Pekingu; is vsega se vidi, da se Kitajci pripravljajo oa najozbilniši upor. Kitajska vladm kupuje v severnej Ameriki velike parnike za vojne namene. V severno-amerikanskik državah so 1.1, m. volili poslance, ki imajo voliti republiki načelnika i njegovega namestnika; volite? se je včeraj razglasila in danes nosi elektrika uže po vsej Evropi novega načelnika ime. Nam, ko to pišemo, nI še znan, a v poštev se imata jemati dva kandidata; Blaine, za katerega so glasovali republikanci, in Gleveland, kandidat demokratov, druge stranke so preslabe, da bi pri voli-tvi bile mogle prodreti. Sreča sa Amerikance in splob za svet, ako je bil izvoljen poslednji, ker je strog poštenjak in velik sovražnik sprideooetl, katera je tudi v Ameriki v zadnjih letih visoko vzdignola požrešno svojo glavo, enako, kakor se je to godilo za poprejšnje vlade pri nas; Gleveland je ves mol sa to, da s korenino is-ruje spridenosti osat v javnej upravi. Volilni boj je moral biti bud i tak, da ga svet še ni dočakal; da to umemo, pomislimo le to-le: pri zadnjih volitvah v letu 1880 so imele severno-amerikanske drlave 50.100,000 prebivalcev, ismej teb jo bilo vo-lilcev 13.581,437 In volitve se je udeležilo 9.210.970 volilcev; zdaj imajo omenjene države 57.700.000 prebivalcev, ismej katerih je volilcev 14 milijonov, odbijmo od teb 3079, kakor v letu 1880, ki se volitve niso udeležili, ostane še 10.400.000 volilcev. To je res velikansk volitvenl boj. Deželni zlor kranjski. (XIV. seja dnć 18. oktobra t. I. ) Po prečitanji in odobrenji zapisnika naznani g. deželni glavar grof. Thurn, da so se pregledali vsi zapisniki sej deželnega odbora, a nikder se ni našel sklep, s katerim bi bil deželni odbor, kakor je kategorično trdil v zadnjej seji poslanec De-schmann, zaukazal deželnim uradom ura-dovati slovenski. Posl. Djschmann odgovarja, da so bile včerajšnje njegove trditve napačne, da takega sklepa res ni v nobenem zapisniku, a on da se spomina, da je nekoč imel deželni odbor o tej zadevi obziren razgovor, kateri se je njeiuu zdel jednak sklepu. Gosp. deželni glavar omenja, da je bila trditev posl. Deschmanna zelo smela in ničeva. Posl. Murnik poroča o predlogu finančnega odseka, da se dobi potrehna glavnica za pokritje blagajničnih primanjkljajev deželnega zakladu. Ta primanjkljaj bo le znašal okolo 60 000 gi i. To primanjkavo so provzročile te le okoliščine. 1.) Za zgradbo muzeja «Ru-dolfmnm« se j» moral plačati iz deželnega zaklada znesek 24 185 »Id. 56 kr. io 2.) morali so se poplačali za prenovijenje deželnih poslopij ter drugi vsled 600 letne slavnosti narastli troSki v znesku 61387 gld. 98 kr., ki se pa znižajo na 58791 gld. 1 kr., ako se odbijejo troŠKi za omare, ki se porabijo v novem muzeji. Poročevalec torej predlaga: Slavui deželni zbor naj sklene: 1. Deželni o ibor se pooblasti, da v ta namen, da pripravi v pokritje vsakokratne blagajnične primanjkave pri deželnem zakladu potrebni kapital okoli 60000 gld. (šestdeset tisoč gldlnarjev), sme zastaviti k glavinskemu premoženji omenjenega zaklada spadajoče javne obligacije po potrebi in do najvišjega zneska 6.)000 gld., po han-kinei valuti. 2. Deželnemu odboru se naroča, da za-dobi Najvišje potrjenje temu sklepu deželnega zbora. Predlona se brez ugovora vsprejmeta. Posl. dr. Moscbe poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za 1885. 1. Vsa ziklada znaša 137540 gl. 24'[t kr. Mini V primeri k potreb- 5255S5 . 27'/« » 388025 gl. 02'i4 kr. 89541 » — 6859 • 74'» 5000 t — » 50C0 • — • 106400 388025 » 02*fc kr. kr. 525595 gl. 27«f. kr. 137570 » 24'[, » 386025 gl. 02*|. kr. 71356 • 27 30000 . — se kale prlmanjkava Ta Izredna pri manjkava je provzročena vsled tega, ker se je vsa prlmanjkava pri nor-malno-šolsk. zakladu z navalila na deželni zaklad, ker so se troški za prisilno delalnico sa zvilali. ker se je nadalje za obrtna iole in za pripravna dela za dolenjsko Železnico dovolilo. Če se odbijejo vsi ti izredni trolki v skupnem znesku od primanjkave ostane primanjkave 281624 gl. 28 ki je v primeri z ono v proračunu lansk. leta s 280023 . 47 le za 1600 gl. 81 večja. Finančni odsek, ki je dobro spoznal, da so vzroki temu primankljaju le vedno rastoči troški, katere zahteva vlada leto sa letom za ljudsko Šolstvo, iskati je moral drugih sredstev, da pokrije ta primanjklja, ker je bil tega prepričanja, da se uže tako napete moči rednih davkoplačevalcev na morejo še bolj nategovati, in se je za tega del odločil, posnemati druge delale in pre~ dlagati, da se obdsčijo žgane pijače, kakor se to uže davno izodi pri Štajerskem in solnogradskem deželnem zboru. Mislil je tudi, da bi se ta uvedba dala opravičiti iz etičnih ozirov. Zgoraj izkazana potrebščina znaša zaklada pa primanjkave je tedaj katera se Ima pokriti: 1. Z 20,1» doklado na davek uŽitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, in sicer od letnih na-jemŠČin po ukazu finančnih uradov v znesku 2. S samostojno naklado 3 gl. od vsakega hektolitra porabljenih žganih pijač v znesku Po izkazih finančnih uradov in vodstev ljubljanskih postajjuSne in državne Železnice uvaža se vssko leto na Kranjsko blizo 17000 hektolitrov špirita. 3 Z 21*i. doklado na vse neposredne davke za leto 1885 v skupnem znesku polzkssu finančnih uradov 1319700 gl., torej z letnim zneskom 277137 tedaj skupaj s V primeri s primanjkavo 388035 . 02'r4 se kaže naposled deficit 9531 gl. 76*|4 kr. ki se pokrije iz obstoječe blagajnične gotovine. Finančni odsek torej nasvetuje: Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1. 1885 v znesku 525 565 gld.27'/4 kr. i u dohodki v znesku 137 540 gld. 247« kr. se potrdijo. 2. Za potrebno zaklado primanjkave v znesku 3S8025 gold. 02'/. kr. naj se'za leto 1885 pobira: a) 20•/, priklada na užitnino od vina. vinskega iu sadnega mošta in od mesa; b) samostojna nakltda 3 gld. od vsakega hektolitra porabljenih žganih pijač; c) 21*/. priklada na vso predpisano svoto vseh ne posrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred; d) konečoa priinanikava se pokrije iz obstoječe blagajne gotovine. 3. D-ž-Ma se ob jedneni zavezuje po-vrnotl one deželne naklade od ž.'auih pijač, ki se plačujejo v Ljubljani v slučajih, v katerih mora mestna občina ljubljanska mest te doklade po obstoječih uk izih po-vrnoti, da bodo te deželne naklade zadevale le porabo. 4. Deželni odbor je pooblaščen in se mu ukazuje, da v zvezi z visoko deželno vlado izdela potrebne uktze in postopanje glede prestopkov, ki zadevajo samostojne naklade. 5. Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi Najvišje dovoljen |e /a sklepe pod 2, a, b, e in 3. V splošnej debati se oglasi posl. Ap-faltrern ter izjavi, da z svojimi besedami izgovorjenimi v zadnjej seji, ni nameraval sumničiti deželnega gospodarstva, da mu nič ni znano o slabeti gospodarenji ali nap-čnosti računov, on da je z izgovorjenimi besedami le napadal računski sklep, ka-kateri je nerazločno sestavljen. Dalje se obrača poslanec Apfaltrern proti dr. Po-klukarju, češ, da ga je ta v zadnjej seji prehudo napadel. Potem pa prečita posl. Apfaltrern zelo čudno pismo, katero mu je 378493 gl. 26 kr. pisal deželni knjigovodja Ravnikar, zahtevajoč zadoSčenja. Potem izroči to pismo gosp. deželnemu glavarju, naj disciplinarno postopa proti deželnemu knjigovodji Ravnikarju ter o tem poroča r prihodnjem lasedanji. Gosp. deželni glavar zagotovi, da stori potrebne ukrepe. (Dalje prib.) DOPISI.. Ifl Trcbtft dne 2. novembra 1884. —> Dosti se je uže pisalo, čitalo In vpraševalo o vodi Reki tn vender pri vsem tem ostane Se vedno pri »tarem. PraSa se, čemu je vse to pogajanje o zgoraj ome-njenej vodi Reki in Bistrici, ali ni vse to Itudiranje brez potrebe, saj imamo prav Isto vodo v nafiej okolici; kakor je znano, teče voda od St. Skocijana proti Tntu, pori Lipico se zavija v našo okolico Tržaško iti se vije potem pod Trebensko mejo nad polu ure daleč, ker ob času dolgega in močnega deievanja jo je slišati v gropaj-skej dolini, imenovanej Perinovka, potem teče pod Plase in ima oddušek v Libolnici gospoda Hrovatina, kder so jo zadnjo nedelo Tržaški gospodje ogledovali. Sliši se večkrat tudi v Gradah pod Mamnim Vrhom in dalje pri cesti, katera drži iz Sežane v Trst, o i tod pa se obrača proti Devinu, kder se zliva v Jadransko morje. Res, da je v našej Trehenskej Jami ta voda zelo globoko, pa vender ne bi tolikanj stalo nje izpeijanje v Trst, nego iz Bistrice. Res je sicer, da ne bi bila tako snažna, kakor menijo naši mestni očetje, pa saj je stari pregovor, da voda se vsak dan devetkrat čisti in Če se pomisli na vodo Bro-jenico, tudi ta nema pravega ukusa, pa vendar je mesto v potrebi zadovoljno z njo. Ker imamo prav isto vodo v naSej okolici, lahko bi se s polovico troškov izpeljala voda Reka v kolonjski ali rojanski potok in ne bi bilo treba se tolikanj pogajati in se priklanjati onim Bistričanom, kateri hočejo 100.000 gld. sa odkup; saj je v Idriji trikrat globokeja voda, nego naša v Trebčab, pa jo vendar mašina vsdlguje. • Krasa. 28. oktobra. — Zemeljni pridelki so letos srednje obrodili, a trs, ki je spomladi mnogo obetal, sponesel se je tu i tain prav slabo. KraSevci tudi v dobrej letini zemeljskih pridelkov ne pridelajo, da bi se mogli polu leta preŽivitf, in ako ne pomore vinska trta, tedaj jim je gorje. Oni se neutrudno bora za svoj obstoj, vendar njih posestva vsled slabih letin in velicih davkuih priklad vedno hirajo, ter ako se ne pomore, pridejo na beraško palico. — Pomagajte! pomagajmo si! i pomore Bog. Razne doklade, katerih se ni mogoče znebili, srkajo posestni mozeg, akopram bi bilo mogoče tu I tam mnogo pomoči. VeČina doklad so mlade krvi; ki, kakor vse kaže, še vzrast6. Naj omenim mej temi Šolske doklade sivega Krasa, ki vedno raste, in bati se je, da ne skipe do vrhunca. Kraške šole se množe, Ž njimi tudi doklade in uboštvo. Zadnjih let razširili sta se dve jednorazsrednici v štirirazred-nici, kder se mnogo Šolske mladeži gladne, vsednevno v šoli trpinči. Mnogo b| se dalo tu navesti, pa pustim v izvršitev dobro-delnej človeškej upravi. Kakor omenjeno, nastala je tudi jedna dvorazrednica, a dopis iz Lokve v cenjenej Edinosti št. 81. je naznanil, da seje tam ustanovila druga dvorazrt-dnici, ter glede na postavne določbe doborno KraŠevči na podlagi enakopravnosti še več dvorazrednlc, in z njimi. — Kaj bo? kam dospemo? Vsled razširjat ve kraških učilnic pomnože se zdatno šolske doklade, — stariši, ki dandenes komaj poldnevu pogrešajo svojih otrok pri delu i na paši, bodo vsled vsednevnega pouka imeli priliko večjim pritožbam in marsikateri cvetek bode moral za kosilce trebuh potisnoti. Kratko označena bi bila senčna stran, a oglejmo tudi solnčno: Učiteljem ee kolikor toliko alajšajo bremena i odvzame premnožina otrok; lebko se uvede drug deželni jezik kot obligateu predmet; — otroci, Šoli natvezani, ne bi trosili na paši svojih misli itd. Ti ho kolači, kateri Kraševcem nič kaj slastno ne diše; a Vi gg. kraški župani, kojim je naložena skrb za blaginjo svojega ljudstva, vpljivajte, — pazite, da ne pride Čas, ko bode innogo šol a prazen lonec. Koncem osmel m se v premislek navesti besede, koje je meni javil razumen starček tožeč kraške reve, osobite o Solst-u, evo jih: »Kraške Šole je tako pre-reiliti. da bi bile v Komnu i Sežani dvo-razrednice i vse druge jednorazrednice. Povsod naj bi bil poldneven pouk, kar na Krasi popolnem zadostuje, ter poldneva naj stariši v svojo korist uporabljajo otroke 5iU*e opravila. Kder so šole preobložfluez otroci, pomore se s tem, da se sprejmo otroci po končanem sedmem letu v šolo, a končavši Štiri oddelke jedno razreduice pa v pouavljalno Šolo. Recimo, da je od 6 do 14 leta za šolo ugodnih otrok v občini A. 220. Odštejmo 50 otrok, ki so sposobni le za Šolski vrt, 50 pa naj se jih odloči v ponovljalno lolo, a ostalih 120 n»j se podučeva v dveh skupinah po 60 otrok. Naj bi se podučavanje druzega deželnega jezika opustilo, posebno pa ne deklice s tem mučile, saj ne mejaši Nemec, a ia Laha pa nam ni oič mari. Te starčkov« besede so ml dregnolr srce, da sem jih preobčil v svesti, da tudi Bog ni narave na Krasi tako oblagodaril, kakor drugod; da na tej podlagi je širiti davke i omiko povsod. Vanderček. IX Divače« 2. novembra. — [Do godki zadnjega mteeinega somnja in tuk. nova vilenica.) — Bil je 27. min. meseca pri nas mesečni somenj zaradi ošabnosti nekaterih dom. mladeničev jako razburjen In nemiren, kakoršnega nismo uže davno dočakali. Ko se je namreč navadna podnevna kupčiia vsake vrste mirn<> in pravilno proti večeru konČalfc, začel je polagoma ponočni hrup in prepir po krčmah tako, da se je vsakemu poštenjaku to neprilično započetje studilo. Pripetilo se je tudi tega dne uze v poz ne j noči v nekej domačej krčmi silno pretepanje. Ko se pa ta drhal dolgo časa ni hotela in mogla brez žen-darmerijske asistence pomiriti ali ukrotiti, in je še celo zunaj dotične hiše, po več vratih z debelim kamnjein pobivala. tako je bil konečno neki hvale vredni tuji gospod na poklic dot. gospodarja prisiljen s puško v roki na pomoč priti in predrzno mladeniče z streljanjem v zrak razpoditi. Skrajni čas je torej in prav bi bilo, da bi naša dom. mladina enkrat za vselej Bpre^ledala in tako sramotno pretepanje in vedenje povsem opustila io naj bi v bodočnosti boljšo izobraženost v poštev jemala. Toliko naj zadostuje za adaj v svarilo in poduk tukajšnej mladini. Ker navadno Iz radovednosti sarad zgradbe vboda našejame poprašujejo marsikateri tujci, kateri o priložnosti tukaj skozi, bodi s) po Železnici ali po cesti popotvajo, zatoraj naj mi bode dovoljeno nekoliko vrstic za pojasnilo v tej zadevi pristaviti. Nedavno ie sprožil to misel v občinskem zboru naft obč. načelnik in občno spoštovani mol, gosp. Josip Mahorčič, ker niso vsi občinarji unetl in zadovoljni za napravo novega vhoda dot. jame na stroške obč.blagajnice, naj bi se napravil zapisnik vseh domačih posestnikov, v katerem bi val izrekli svojo menjenje ter potem bi se moglo na večino podpisov ozir jemati, In gospodarski svet se po tem ravnati. Nekateri posestniki so tega menenia, naj se dotično delo odda sa gotovo dobo kakemu društvu ali podjetniku, da na lastne troške izvrši dotična dela, po mi-nolej dobi pa naj vilenica zopet postane vlastnlna tukajSue občine. Pravicoljub. Domače in razne vesti. Odbor političnega društva KStllnosl vabi Še enkrat vse tiste slovenske hiSne posestnike ali rokodelce, kateri plačujejo davke, ali pa obrtnijski davek (patent), ter žele postati Tržačani, to je zadobiti domovinsko pravico v tem mestu, da se javijo pri našem uredništvu še mesta, ker konec tega meseca se uloŽe zadevne prošnje. Dopedaj se jih je javilo okolo 100, ali to število je še premajhno* trebi, da se naši ljudje še oglašajo, ker, kako r nam znauo, lehko bi bilo slovenskih volilcev samo v 4. razredu okolo 300 več, nego jih jt zdaj; torej na noge Slovenci, čuvajte svoja prava! Ob enem vabi omenjeni odbor tuli vse ude in druge rodoljube iz Trsta, okolice in Rpioh Primorskega, da se mnogobrojno vdeleže javnega ončnega zbora v Katinari v nedjljj, dne 9. t. m. Občni zbor hode v starej šoli, nasproti cerkvi. Začetek točno ob 3'l( uri pop. Dnevni red je ta le: 1. Prošnja na c. k. dež. vlado, da se pomnože kurzi zi soveiski jezi* na tr-žaŠkej c. k. gimnaziji, in da se na omenjenem zavodu na slovenščino ima enak obzir, kakor na Italijanščino. 2. Pritožna na mestni zbor, ker mestni magistrat še vedno pošilja v okolico le italijanske spi.se in naznanila, akoprem je uže pred leti c. k. deželna vlada odločila, da imajo okoličani prav.co zahtevati, da jim magistrat dopisuje slovensko; naj se torej magistrat drži postavnih doloČeb in §. 19. temeljnega zakon a. 3. Odborovi nasveti alede ustanovitve veče posojilnice in hranilnice v Trstu in dotični sklepi. 4. Posamezni predlosji in interpelaciji. Imenovanje. Državnega pravdnika subštitut ti. Elvard Leitner imenovan je deželnim soduijskim svetovalcem pri tukajšnej deželiiej sodniji. Igra iUIlnar In njegova hči se je v salonu Rosseti oba miuola praznika dvakrat zapore.loma predstavljala in hvaležni smo odboru del. podp. društva, ki nam je priredil tako lepo zabavo. — Uže prvi večer so diletantje omenjenega drultva dobro Igrali, ali drugI večer je ila igra tsko gladko, da se skoraj ni mogla boljše predstavljati. — Pohvaliti nam je pred vsem Micko (gosplco Jfoialovo) ki je igrala s toliko naravnostjo, da bi bila delala čast vsakemu odru. Enako so gospiee Mubova (teta), Zorzutova (Korenks) tn Germova (Meta) svoje naloge rešile z veliko spretnostjo; vse Štiri gospodičine so žele dovolj prisnanja in t ris t ki Slovenci moremo ponosni biti na tiho išborne mati. — Gospod Katolan (Grnot) je kakor vsakikrat, tudi ta pot pokazal, da se čuti popolnoma doma na odru in naloga Jankota (g. Stelč) je bila tudi v dobrih rokah. Gosp. Scbmidt in Jerina sta svoje sicer manjše naloge (Matija i grobokop) ali s tako naravnostjo igrala, da jima je treba le čest tali in tu li g. Cargo (gostilničar; Pivek ni ostajal za njima. — S kratka, s takim osobjem se more nastopiti na vsakem u'led ili*ču. kar jeAosti rečeno, kadar govorimo o diletantih. Zato pa je občna želja, da bi naše malo dramatično društvo zopet kmalo nastopilo v kakej drugej lepej igri. — Tudi denarni uspeh je bil povoljen. Oba praznika sta bila prav prijetna. vreme jako ugodno; ljudstva polno na ulicah, in skoro vse se je pomikalo proti pokopališču, katero je bilo, kakor navadno, tu li leto«, okrašeno z neštevilnimi venci. Prvi praznik popoluine ob 4 uri je tudi pevski zbor del. podp. društva Ža-lostnike popeval pred pokop iliščno kapelo in na tisoče ljudi ne je zbiralo oko naših vrlih pevcev, ki so poa vodstvom g. SMe-a vso čast delali sloveuskej umetnosti. Omeniti nam je tudi, daje bila na praznik vseh Svetnikov ob 8 i pol uri zjutraj maša za vse rajnke ude, katere se je vdeležilo polno družabnikov in družibnic. Del. podp. drufitvo v Trstu se odlikuje po svojem strogo verskem duhu, kar bode temu druStvu pridobivalo v Trstu vedno večo veljavo, kajti društvo, ki v sredi surovega materijalizma in svetovne rasbrzdanosti v prvej vrsti skrbi, da ohrani mej tržaškimi obrtniki in delalci vzvišene čute, tako društvo stoji pod božjim varstvom in vsi polteni ljudje so mu naklonjeni. Zadnje praznike smo torej v Trstu zadosti srečno prebili in vsa bi bi bilo lepo, da ni bilo vse polno pijancev, osobito pa mej onim ljudstvom, ki se je vračalo od' tako resnega, svetega kraja, kakor je pokopališče. Odbor slovanske čitalnice v Trstu je razposlal te dni mej svoje ude ta le program veselic: Podpisani odbor časti se ovim javiti p. n.članovom red plesova i plesnih zabava, koje če se obdiža* vati od 15. novembra t. g. do 14. febrara 1885. u druStvenih prostorjjab: I. 15. novembra 1884. Plesna zabava s tombolom. II. 31. decembra 1884. Šaljivi večer s plesom. III. 17. jenara 1885. Plesna zabava s tombolom. IV. 31. jenara 1885. Plesna zabava. V. 7. febrara 1885. Veliki ples. VI. 14. febrara 1885. Plesna zabava. Gg. članovi neće više dobiti daljnih poziva. Žele li uvesti kojega gosta, neka se obrate na odbo'. (Jz to javljamo, da če se dne 22. i 29. novembra, 6. i 13. decembra 1881. držati plesne vježbe (vaje) u društvenoj dvorani, na koje se gg. članovi naj uljudnije pozivlju. NB. Na plesne zabave imaju gospoda doći u crnom odielu sa crnoin kravatom, na veliki ples u crnom odielu sa bielom kravatom. U Trstu, dne 1. novembra 1884. Odbor •Slavianske čitaonice*. Tržaške novosti s Mestni magistrat je v seji dne 29. m. m. sklenol oddati v najein snaženje mesta za 5 let, od 1. januarja 1885. počeuŠi. Pogodbe se vidijo v V. mag. oddelku. Klicna cena je 44500 fr., odda se onemu, ki bode najniže zahteval, pa to pod enakimi pogoji. Ponudbe na| se z 10*[, kavcijo do 12 ure ,0. t. m. vlože. Viel je i/, tukajšnjih mestnih zaporov nek ujetnik po imenu Friderik Vravbek, star je 27 let. Postavil je lestvico na nek sod, ki ju bil na dvorišči in je potem skočil na dvorišče sosednje hiše. kder je prišel pofcm na prosto. Ulomili so predvčeranjem po noči neznani tatovi v hišo št. 16 Corsia Stadion v zalogo g. Dubič-a, kder so po predalih iskali denarjev, a se seboj niso vzeli nič druzega, kakor eno fotografijo. Kriviiendenar. Predvčeranjem je prišel v prodnjalnico sladkarij v ulici Cavanu Št. 8. nek nepoznan mož. W je nakupil več sladkarij In hitro odšel. Prodajalka je spoznala goldinar kot krivičen, uli moža užh ni bilo niker. Pes je vgriael 15. letnega Karola Kumar na Potoku. Dečku so potem v lekarni Li-prandi rano izžgali. Ranil je v nedeljo v dvorišču neke hiše v ulici Belvedere 19 letno dekle Marijo L bivši nje ljubimec iz ljubosumnosti; zadri je v vrat neko diete. — V Via del Moro je tudi nek Dalmatinec močno ranil svojo ljubico. Pretepali so se v nedeljo v mnogih krajih, in v Gorsia Stadion so močno ranili nekega biapca, rojenega v Ptuju. V Rocolu so tudi "v pretepu močno ranili nekega okoličana In v uiict 8. Mirko so fiijancl ranili nekega čevljarja. — Pijanost n pretep — tako se pač ne bi smelo praznovati mestnega patrona. Policijsko. Policija je zaprla Franceta K., krčma rja iz Rodlka, ker je razsajal in vrata lomil v nekej hl&i usmiljenih v starem mestu. — Zaprla je voznika P. Zeriala, ker je povozil deklo Jolefo Vere. — V nedeljo ob 5 uri popoludne so domači ljudje prijeli v ulici Scalo d'oro nekega zidarja, ki je več blaga pokradel, ter so ga vzročili policiji. — Zaprla ie policija oba praznika več razsajalcev, zmikavtev in tudi dve rnatovredni. ki ste se nemoralno vedli na ulici. — Sam se je policiji predstavil nek mlad rokovičar z Dunaja, ki je pred nekolikimi dnevi svojemu gospodarju ukradel 40 for. s katerimi se je za kratek čas z Dunaja v Trst pripeljal. Obdržali so ga v zaporu. O ti labkomiš-ljena mladost. Btos6 uže dalj časa razsajajo po Trstu ter so vedno hujše, zadnje dni zboli na dan uže nad dvajset ljudi io več jih tudi umre; pri vsem tem s« nič ne čuje, da bi se naša zdravstvena gosposka, ki se je toliko pečala s kolero, posebno zanimala za to kužno bolezen. — Tudi diftoritike* ki je pobrala uže mnogo otrok, neče biti konec. Vlak Je zgrabil 28. m. m. pomožnega stražnika Jakoba Jenc-a na progi mej Rakekom in Postojno, ter ga jekacih 20 metrov daleč nlekel. Ubogi i« hudo ranjen in hode težko okreval. O nesreči M 'železnici aa Krasu se nam pii^: V Štev. 83. «Eli-nosti* naj se o nesreči na južnei železnici to le popravi: Nesreča se je dogodila 28. m. m. zvečer ob U uri 15 minut. Vlak St. 804. Sv. P«ter-Reka stražnici It. 28 (ne 8J; vol Še Živi ni mu zadnjih nog vseio, a za rabo bo teško več. Voz se je spredaj ves zdrobil, zadnja kola so nepoškodovana: ubogi kmeti£ je mrtev na mesti ostal; bil je 531etnl Tomaž Čekada iz JelŠan, pustil je ubogo ženo z dvema otrokoma, ki pa sta uže dorastla. II Hazdrieva nam pišejo, da so na takozvanem Sm ako nosi vsaki listek znamko: 1» Salon« . . Capotti neri <1* Salom , , Pulatot d'inverao .... On I z >ni neri d * Salone Culzmi greri..... 10 f. 12, M, t H sino 45 Ifi IS, 2<> > 3'J, 3«, 4r> « 25, 30 < Hi, 211, 30 c C, 10, H « 5, 8. 14 «5 75 Fin 70 lil »J ITeđjunarođna linija Iz Trsta v Novi-M naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije voz'jo redno v Novi-iork in vspremajo blago in popotnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. 2—9 V NOVI-JORk. Odhod iz TRSTA. Parnik «Braoadale*,4000 ton, v 12. dan nov. « «Surrey«, 3^00 ton, v 30. dan » Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 gld Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Einilinno d* Ant. l»o«layen, generalnega agenta TKANINE za ženske in molke oblake iz 5l«te trdne volne, /a sradnjevelicega moža: Iza fr. 4 96 iz dobre volne « « 8-— « bošlje < « « 10 — « line « • « 12-- • prav fine « Eeruviena iz najfinije volne v najnovejših arvah najnovejše za sukneni oblačita za. gospe, meter f. 2. Črni krzni palmerston iz čiste volne za zimnl paletot za dame, meter f. 4. Potne plčde po f. 4, fi. 8 do f. 12. jeden. Zelo lepa oblačila, hlače, vrhne suknje, tkanine za suknje in dežne plašče (tufjl), ražanina, komls, (prebenina), cheviots, tri-cots, sukno za dame in biljare, peruviens, dosking priporoča /. STIK AR0FSKY ustrojena 186li. tvornička zaloga v BRNU (Briinn) Uzori prosti. Ogledek za pg krojače neproate Pošiljat ve s povzetjem čez f tO proste. Imam stalno 7alogo suknja v vrednosti f. 100.000 a. vr ter se ob sebi umu, da mi v moji svetovni trgovini mnogo ostankov po 1 do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen sem t.'dai kruice zelo znižani tvaritbenl ceni razpeČavati. Vsak razumen človek mora razvideti, da se od tako malih kosov ne-morejo pošiljati uzorl, ker bi od kneih sto naročb prilik kmalu nič ne ostalo, in je torej zgolja sleparija, ako tvornice za sukno ostankine prilike oztianjujejo, suj so v teh slučajih priličini odrezki od celili delov in nQ 0d krajcev; namen tacega postopanja jo razumljiv. 20—19 nepristni ostanki se Zamenjajo ali pa se denar povrne. Popisovati se more nemški, magjarRki, Češki poljski talijanski in francoski. Ordinazionl per Vestiti fini di lusso e galanterla si eseguiscono prontamente. 7—10 kTjiT^.JV^iTT^TAT.ITJi-TLu-T^CTLil^n^TjCTj Tovarna v Požunu C. k. priv. tovarna l Teflesko & C. DUNAJ. ______V Trolu Corso 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih oblelc. za gospode in »palntli sukenj, obleke za dečke In majhne otreke, plašče in obleke za deklice in otroke v najelegantneji in najnovejši modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi velik« elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav za to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrBte, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 10—a4 stalnej tovariŠki ceni. Filiala pri Tovarna v Prosnioah AlEiMlte v TRSTU Corso št. 709 2. V mesečnih obrokih !LrPZ kiStro in kit/S za sobe iz tovarne O. G«!** v ulici Farneto, Št. 12 I nadstr. Ker dobro založen z blagom, pohištvom in juto, katero vsh blago dobiva dlrpktno iz to-' varn, in ker ima laitno delalnicn zn blazlnar-»tvo. more dosti ceneje prodajati, kakor vsak drugi. Vedno ima pripravljene postelje »a zme-leh od for. G do for. /S, di vane, naslonjače od fr. 15 do tr ?V) - Imu močno zalogo pregrinjal n jute, belth pregrinjal, holtror vsake trste tn po najnižih cenah. Zaloge zrcalov poilaSenih in politiranih, iz prvih tovarn Seskih • velikanska zbirka stik. oleografj najnovejše dobe, vse po takoj coni, da se ne boji nobene konnurenre. — Kupiti se more tudi na plačilo v mesečnih in tedninskih obrokih. 9—14 V tedenskih obrokih mm Tržaška hranilnica Spre jemlje den;trne vloge v bankovcih o l 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludnp. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°t# Plačuje V torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gla. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. EskomptlOe menjlce, domicilirane na tržaškem trgu po.......3"i4"l0 Posojuje na državne papirje avstrij- sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*/40l# vi§e zneske v tekočem r:i- čunu po .............4'1/t, Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst. 24. marcija 1883. JJJll Delniško društvo tovarne za izdelanje Dinamita arlberškega na DUNAJI. Zastop in zaloga za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Hercegovino in Levantc pri 'lU' m A. REYA & G. v Trstu. I fev 'Zaloga streljiva, prižigalne niti, orodje za kamnolom in rudnike. 6-12 VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metie), v vseh ba'-vah za cele moike oldeltp, pošilja proti povzetju po 5 gld. ost:in<*k. L. STORCH v Brnu tvarina (sukno), koja se nebi dopadala. more pp %:ime< j iti. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 met-ov) poŽiJja proti povz.-iju komad po for. 380. L. STORCH v Brnu tvarina koja se nebi dopadala, more 12—10 se zameniti. Ni6 več črk iz kovine - Odlikovan zavod. E, FREISINGER v TRSTU. Pečati iz vulganizovanega kavčuka. Ksilografija — Galvanoplastika - Sturotipija — Mehanika. To Črko, dovrfieiie kakovodli bodiai k1«Ub CUtobe. lioilui elastjC. i^ti in trnjiuiad. .o izvrstno r.bljive za v.su.o LiiJoCo-ranj« na rsakovrstnej snovi, kakor na papirju, lesu lco«i, kanuu, steklu, tkaului Uil. brez viti vg* truaa, kvr je nemo- eneo z Črkami iz kovinu, ker to žara«! robatoali diijo |o ro.l-okrat dobro r-bltt; pofiati Iz kovi... tudi pokaz j tinte tako, da ho s oro nikoli no dnaoM t njimi pr«vt> i urv.-, tomuC no rubrikam je tukih poCutov delo opustili io Klmlsjo da razuu-Sajo, kar fle lmiyo tesru blaga, in to po v»ak«>J coni. , A moji peCati \z kavfiuka s prdinakljlvimi Crkai.I ne pokaže barve, aiupak barva jhj ijlb iiatidiiona tiridobl veBo ble-seobo. Kedor kupi n ojo iz k .vcukit, si n.ore suni t niimi s«-Htaviti utuve za pismu. raCunc, titikPt.i, ]«repi-e na menicah in vsakovrstno peča c. Posebno pa služIjo tu ?rku zj. za*natno-vanjo pei-ilu, kar se doaoduj rl nn-gi . doge«! z Črkami iz kovino, ker koimfino Crnilo l/jod uje Črke iu jih pokonCuje in b mkimi črkami se le maže, nu Cisto zaznamuje. S Crknml iz kavCukn v.-eira tuga nI. 7—8 Nt vač Srk. izkovine Lloydova palača. Uh^d r Vn Mer ca to recchio št. vilka 4. NajviSe v dovrSetiojti iukomodnost I»r«iiii4**tljl%'e črko iz kav-čuka. M mMmta> 7 Oobeio izkljtifilvo le t odlikovanem zavodu E. rreUingor, Lloy.lova pilaCa. Uhod : Mercato veccblo 4. Lastnik, drnfttvo »KI^INOST-. — l/datelj in odgovorni urednit. VIKTOR DOLENC. Nova tiskarna V. DOLENC v Tratr,. t