EXazelverbatrfsprels EM t.15
BaraiuanUciiBote
Verlag und SchrlftleJtimg: Klagenfurt, BLamarckrlng 13, Postfach 115 / Bezug-apreia (lin voraus z&fclbar) monatlich RM 1,— frei Haus (etaschliefilich RM 0.36 SustellgreMUu Abbestellungen der Zeitung ftir den nachfolgenden Monat werden but schriftlich vmd nur bla 35, dea iaufenden Monata angenommen
Nr. 63.
Krainborg, d«m 12. Aagust 19*4.
4. .Jahrgang
Izbrisani sta krivica in sramota
Nemški narod /e obsodil izdajalce
Niso stal! vojaki, temveč strahopetneži in sebični reakeionarji pred nemškim ljudskim sodiščem — Obravnava je pokazala najbolj brezeastno in nesramno izdajo v zgodovini
Nemška vojska je lokrivce najbolj strahopetnega in brezčastnega zločina, ki jih po zna nemška zgodovina, izobčila iz svojih vrst Nemška vojska, milijoni dostojnih nem-ikih vojakov in častnikov so povzročitelje, sopomagače in sovedce prokletstva vrednega atentata predali sodbi naroda. Sedaj sodi nemški narod! Prav tako hitro kakor je sledila zadušitev tega proti nemškemu narodu namerjenega upora, je prišla tudi kazen, ki jo je nemški narod izvršil nad zločinci.
V veliki zborni dvorani komornega sodišča v Berlinu se je sestal prvi senat ljudskega sodišča. Skozi stranska vrata so policijski uradniki pripeljali v dvorano osem obtožencev. Oni niso več nosili uniforme. Na njihovih bledih obrazih se je videlo težko breme obtožbe. Atentatorja grofa Stauffen-berga ni bilo med njimi. Ali prokletstvo njegovega dela jih je spremljalo na obtožno klop. V dvojnih vrstah so sedeli, čakajoč na sodnike, na podolžni strani dvorane. Na njih ni bilo več bahaškega obnašanja, s katerim so pripravljali najbolj sramoten zločin v nemški zgodovini. Ni bilo več tistega cinizma, s katerim so pripravljali naklep umora proti FUhrerju in visokeleteči načrti ogabne osebne častihlepnosti so bili izginili iz potez njihovih obrazov. Sebične, male žalostne izdajalske kreature so sedele pred nami,
'Th '"v': fim^e^btl "odvzet blesk uniforme, J^o trenutni jasno videlo. S stisnjenimi uttntcami, pogled uprt v praznino, so sede na prvem mestu bivši Generalfeldmarschall pl. Witzleben. Zraven njega že leta 1942. radi strahopetnosti pred sovražnikom iz vojske izobčeni bivši Generaloberst Hoeppner. Ka kor personificirana slaba vest je gledal prestrašeno bivši Generalmajor Stieff v prosto. Z nervoznimi in vihravimi pokreti se je vedno spet prijemal za vrat, medtem ko »o OJtali obtoženci topo gledali predse.
Med tem je bil vstopil senat oblečen v vin-.V« rdečo obleko tega najvišjega nemškega
Sft
«!•-•«:,KISSLS
General der Infanterie Reinicke m trgovec Seuberth, medtem ko so bili kot nadomestni
obiskali Obersta pi, Treskowa, poznejšega šefa štaba neke armade srednje armadne skupine in ali se je z vami razgovarjal o tem, da bi moral Fiihrer pri vojaškem razgovoru o položaju bitj umorjen z uporabo razstreliva?«
Obtoženec: »Dal«
Predsednik: »Ali ste vi o tej grozovitost! poročali vašim predpostavljenim in ali ste podali poročilo Fuhrerju?«
Obtoženi: »Ne, tega nisem!«
Nadalje je obtoženec priznal, da se je udeležil nekega razgovora z med tem po pre-kem sodu ustreljenim Generalom der Infanterie Olbrichtom in da je pri tem spoznal
Zločinci so vedeli, da se Fiihrer osebno zelo zanima za opremo nemških frontnih vojakov in s tem so računali pri nizkotni lopovščini. Spet je moral obtoženi priznati, da je vedel vse te posameznosti, ko je na vprašanje predsednika odgovoril z da, mu je ta zaklical: »To je nekaj groznega!«
Obtoženec je potem potrdil, da naj bi se po grofu Stauffenbergu, potem ko naklep pri pokazanju nove vojaške opreme ni mogel biti izveden, v aktovki vtihotapilo razstrelivo, ko bi bil pri Fuhrerju razgovor o položaju. Predlog, ki ga je bil tudi stavil bivši Generalmajor pl. Treskov.
Spet se je obrnil predsednik do obtoženca: »Ali ste poznali tistega, ki naj bi izvršil naklep. Ali ste sedaj to javili Fuhrerju?«
Obtoženi: »Nel«
Pri nadaljnjem zaslišanju Stiefia je prišel razgovor na njegovega neposrednega predpostavljenega, Generalguartiermeistra front-
Sodba Je bila izvršena
Po večurnem posvetovanju je oznanil predsednik ljudskega sodišča sledečo sodbo proti izdajalcem:
V imenu nemškega narodal
Priaegolemni, bi*zč«itni. čs»tHakomneil-*"»win pl. Witzleben, Erich Hoeppner, Helmut Stieii, Paul pl. Hase, Robert Bernardi«, Peter grof York pl. Wartenburg, Albrecht pl. Hagen, Priedrich Karl Klausing so Izdali, namasto bi moško, kakor ves nemški narod sledeč FUhrerju, priborili zmago, kakor še nobeden v naši zgodovini žrtev naših bojevnikov, narod, Fiihrerja in Reich, hoteli so zahrbtno umoriti našega FUhrerja. Strahopetno so mislili, da bi izdali sovražniku na milost in nemilost nsš narod, da bi podlegel temni reakciji in bil zasužnjen. Izdajalci nad vsem, za kar živimo in se borimo, se'vsi kaznujejo i smrtno kazltijo. Njih premoženje zapade Reichu.
Ob 16.15 je zaključi) predsednik ljudskega sodišča sejo. Dve uri pozneje je bila sodba nad oc-nimi ohro?e",a»l »rd?i«!el izvršena * obešenem.
JfUUCUU, uieuieill K.U »v "...	lATarnar
poročevalci pek Winter in inženir 1wer:ner Obtožbo je zastopal O b e r r.l ch «^
lautx, ki g. je spremljal Ober^aatsanwaH
Gorlsch. Pred obtožen so bili z-vzelt i" dolžnoatni zagovorniki.
Obletnici!
Isaswss^s^
Stieffa, Oberleutnanta d. R. pl- «»9«»; ~ neralleutnanta pl. Hase, Oberstleutnanta ^ generalštabu Bernardi«. ki je dal ■▼oi» osebne podatke tako tiho, da ga je moral predsednik opozoriti, da nal glasno govori, da bo slišal ves nemški narod kaj Ima za povedati. Nadalje so sedeli na obtožni klopi bivši Hauptmann Erich Karl Klausina in bivši Leutnant d. R grof York pl. Wartenburg Ko je predsednik poklical kot prvega obtoženca pl. Witzleben in je ta bil tako predrzen da je vzdignil roko k nemškemu pozdravu si 1e predsednik to prepovedal z besedami: »Nemški pozdrav uporabljajo «-mo rojaki, ki imajo 'ast v svojem telesu.
Ofeerreichsanwalt Lautz je pričel obtožbo » kratko utemeljitvijo, da so obtoženci v po-letiu leta 1944. kot soudeleženci številčno malega kroga izdajalcev podvzeli, da bi Fah rerja zahrbtno umor i in bi potem z vstajo v notranjosti prevzeli oblast nad državo in Jo potem sramotno predali sovražniku.
Kot orvi obtoženec je stopil Stleff pred sodno mizo. I* njegovega zaslišanja se je viH.ln da le napredoval v čin General-majorja 30. anuarja 1944 torej kakor je bil n«<Jl««ll nredsednlk, na dan obletnice prevzema obl a t ti Pred i e d n i k je bilugotovild. je obtoženec pri prvem policijskem zaslišanju, ko je povedal da je o vsem tem kar je bilo z groznimi dogodki v zvezi, zvedel »e-le po naklepu umora, lagal.	„..,««
Ko je skušal Stleff, da bi se Izgovarjal, je zahteval predsednik, da na! nedvoumno odgovori z da ali ne, nakar je obtoženec pri-znal, da |e pri prvem zaslišanju govoril neresnico. Za tem je predsednik obtožencu po novil posamezne točke nlegovega policij tkega priznanj«.
Predsednik: »Ali ■<• vi v poletju 1943. leta
bivšega Generalobersta a D. pl. Becka. ki ga je neposredno pozval, da naj bi se Fiihrer odstranil po naklepu z razstrelivom.
Predsednik: »Ali so vas vprašali, da bi pri tem sopomagali?«
Obtoženi: »Da!«
Predsednik: »Ali je res, da je oktobra 1943. leta grof pl. Stauffenberg vas nagovarjal in vi ste to odklonili, ker se niste hoteli vrne iavati?«
Obtoženi: »Dal«
Predsednik: »Ali vam je jasno, da niste imeli samo vaše prste vmes — da o vaši glavi sploh ne govorimo — temveč, da je bila s tem prizadeta vaša čast in ste z vašim pristankom za vedno izbrisali vašo čast?«
Obtoženi: »Da!«
Stieff je potem na vprašanje, da, ko mu je Stauffenberg ponudil, da bi izvedel naklep, priznal, da je sicer to odklonil, ali je imel spravljeno za izvedbo naklepa uporabljeno razstrelivo čeprav je vedel, da je odrejeno za izvedbo načrta zahrbtnega umora. Predsednik je potem opominjal obtoženca, da ie on pred policijo izjavil, da nikoli m imel razstreliva in mu kot dokaz njegove lažni vosti prebral zapisnik o zaslišanju, v katerem je obtoženi najprvo vse zanikal, da Pl potem po daljšem prigovarjanju priznal, da je bil on tisti, ki je dal prinesti razstrelivo k Stauffenbergu, ki ga je bil preskrbel nek daljnji sorodnik atentatorja.
Pri tem je opozoril predsednik na to, da le šlo za angleško razstrelivo. Ko je predsednik vprašal obtoženca, ali je vedel, da naj se razstrelivo uporabi za naklep umora proti Fuhrerju, je odgovoril v grobni tišini poslušalcev z jasnim »Da«.
Vsa nizkotnost in zloba te |e pokazala pri nadaljnjem zaslišanju iz izpovedi StieHeja o nekem prejšnjem načrtu, ki so ga bili pripravili zločinci, ali ga niso bili izvedli. FUhrerju in najvišjemu poveljniku vojske naj bi »e pokazala nova vojaška oprema. Trije navadni vo|akl, VI «o se izkazali na Ironti, naj bi bili določeni za to častno nalogo. V pohodno opremo enega izmed teh pridnih nič slutečih irontnih vojakov so nameravali zločinci tpra viti bombo i Časovnim vžigalnikom, da bi v trenutku prijave pri FUhrerju eksplodirala In ga akupno z grenadlrjl usmrtila.
ne armade, bivšega Generala der Artillerie Wagnerja, ki je izvršil po neuspelem atentatu samomor. Pri tem se je izkazalo, da ie bil Wagner o naklepu umora govoril že v zadnjih mesecih leta 1943. Ko je o njem go voril, kot starejšemu tovarišu, ga je predsednik podučil, da bi bilo bolje, da bi govoril o »starejšem zločincu«. Trditev Stieffa da tako Wagner, kakor obtoženi že od začetka nista hotela zločina, je ovrgel predsednik z opozorilom na jasno priznanje obtoženega, da je imel spravljeno za naklep pripravljeno razstrelivo.
Med ogromno napetostjo je prišel razgovor na to, da je ie 6. In 11. julija morilec grol Stauffenberg, ki te je bil prejšnji dan javil v Fiihrerhauptguartierju, imel pri sebi za naklep umora določeno razstrelivo.
"Zakaj niste tega dne izvršili atentat«, je vprašal predsednik obtoženca, in on mu je odgovoril, kakor so tudi ostali soglasno priznali: »Ker ni bil prisoten Reichsfiihrer H. °n naj bi bil skupno z njim zletel v zrak « Sledilo je potem odločilno vprašanje: »Ali ste pred 20. julijem vedeli, da bo grof Stauf tenberg tega dne izvršil naklep umora?«
Obtoženi je moral priznati, da je bil dne " zvečer po Wagnerju obveščen o času iz vršitve, da naj se zločin izvrši 20. julija.
Predsednik: »Vi ste torej vedeli že prejšnji večer: jutri se bo izvršil ta grozovit zločin, zločin, ki ga grozotnejšega in nizkot-nejšega nikoli ni bilo v zgodovini? Vi ste vedeli: Jutri — med našim bojem za življenje in svobodo — naj bo umorjen naš Fiihrer! VI ste vedeli še več! Vi ste vedeli, jutri bo napravil moj zločinski tovariš Stauffenberg ta zločin! Ali ste to javili?*« je vprašal predsednik s povzdignjenim glasom.
Obtoženi, ki je t sklonjeno glavo stal pred sodniki je odgovoril po nekaj sekundah t tihim glasom: »Ne.«
Predsednik: »To lahko poveste bolj glasno!«
Zopet je preteklo nekaj sekund in potem je Potrdil obtoženi z zopetnim: »Ne«, da je ve doma molčal o tem načrtu umora, ki naj bi dovedel nemški narod v nesrečo, ki se ne more zamisliti.
Po tem priznanju, ki je izzvalo ▼ dvoTanl globoko vznemirjenost, je predsednik prekinil obravnavo za nekaj časa.
Preskrbel razstreliva
Kot drugi po tem je bil zaslišan bivši Ofeer-leutnant d~. R. Albrecht pl. Hagen. On je bil podložen po atentatu k boljševikom prebeg-lemu majorju Kuhnu, ki je bil z druge stran: spet podložen obtoženemu Stieffu. Takrat to s: preskrbeli razstrelivo, ki ga je obtoženi v gozdu zakopal ob kupu drv. V resnici je bilo razstrelivo samo površno pokrito z mahom in ga je tudi prav kmalu našla vojaška policija.
Decembra 1943. 1. je dobil od Kuhna ob priliki službenega, potovanja na fronto spet nalog, da preskrbi razstrelivo, kar je tudi izvršil. O izvršitvi tega od njega dobljenega povelja ni poročal, med tem ko je o izvršitvah ostalih nalogov podal pismeno poročilo. Obtoženi je potrdil, da le Stieff o tem nalogu, da se preskrbi razstrelivo vedel, čeprav službena mesta Stieffa in ostalih soude ležencev vključivši obtoženca, niso imela prav nobenega opravka z razstrelivi, temveč popolnoma druge'naloge. Stieff si je dal izročiti razstrelivo in ga )e imel pri sebi, do kler era ni po njegovem nalogu koncem maja leta 1944. Hagen prinesel v Berlin in predal morilcu Stauffenbergu.
Predsednik: »Ali ste oddali razstrelivo Stauffenbergu?«
Obtoženi: »Da!«
Predsednik: »In s tem je bila stvar kom čana?«
Obtoženi: »Nel«
Predsednik: »Temveč?«
Obtoženi: »Jaz sem vprašal Sta'iffenberga, kaj se bo z njim zgodilo. Potem mi j* Stauf-fenbevg objasnil, da hoče t tem pognati v zrak vlado all Fiihrerja. — Tako točno te tega več ne spominjam.«
Na vprašanje predsednika, ali je ta grozovit namen grofa Stauffenberga po dolžnosti javil, je tudi on moral odgovoriti z ne.
Predsednik je zaključil zaslišanje obtoženca z ugotovitvijo, da je Hagen s tem, da je oddal razstrelivo Stauffenbergu, soudeležen pri atentatu
Zasliševanje Wilzlebna in Hoeppnerja
Po kratkem odmoru je pristopil predsednik k zaslišanju bivšega Generalfeld-marschalla pl. Witzlebna in prejšnjega Generalobersta Hoeppnerja, ki je leta 1942. radi strahopetnosti in neposlušnosti bil izobčen iz vojsk«. Oba obtoženca sta bila zelo važna udeleženca pri podli izdaji.
Witzleben, ki je bil prvi zaslišan, je bil rojen leta 1881. in postal leta 1901. aktiven častnik. Od Fuhrerja je bil povišan na zasedanju državnega zbora dne 19. julija 1940. leta v Feldmarschalla, potem pa leta 1942. stavljen na razpolago Fuhrerju. Brez vsega je priznal, da je bil vmešan v vso to stvar. Witzleben je po prekem sodu ustreljenega prejšnjega Generala Olbricha že dalj časa poznal in vodil z njim razgovore. Imel je zveze z bivšim šefom generalnega štaba vojske, Generaloberstom a. D. Beckom, ki je izvršil samomor in obtoženim Hoeppnerjem.
Prva ugotovitev ki ga težko obremenjuje je ta, da je on že februarja obiska Becka v njegovem stanovanju in se z njim razgovar-lal o položaju. Razgovor je bil o tem, da ljudje, ki jih je postavil Fjihrer na čelo .vojnega vodstva, »niso dobri« in da je »dobre« izključil. Na vprašanje predsednika, kdo bi bil bolje naredil, je tiho odgovoril Witzleben v splošnem smehu cele dvorane: »Midva, Beck in jaz«
Drugi razgovor Witzlebna o tej zadevi j« bil oktobra ali novembra leta 1943. z Olbrichtom in sicer, ker je Olbricht, kakor bi s« reklo, prevzel poslovodstvo v izdajniški zadevi. Pri tem razgovoru ga je bil Olbricht prvikrat opozoril, da bi on sam to težko izvršil. Potreben bi bil še nekdo.
Predsednik je vprašal, kako so si prav za prav zamislili izvršitev njihovih načrtov, da bi dovedli Fuhrerja do tega, da bi odstopil in bi Witzleben in Beck lahko nastopala kot vrhovni poveljnik in državni kancler. Nato j« odgovoril Witzleben: »Od cele politike in notranjepolitičnih zadev nič ne razumem. V prvi vrtti « m o razume »e, hot«M
Stran S. — iter. M.
K A R A W A K K K N BOTE
Robota, 12. evguete 1944.
• praviti F a h r « r j a ▼ naie o b 1 a a t, ali ne z atentatom.
Hoteli smo pričakati trenutek, ko bi bil Fuhrer i kolikor mogoče malim spremstvom na potovanju, da bi ga prijeli. Bili smo mnenja, da bi nam živ F ii h r • r bol) koristil, kakor mrtev.
Vprašanj« predaednlka. »Kdo naj bi vodil udarni oddelek?«
Witzleben: »Ljudi za t« bi morali iele poiskati«.
Predsednik je opomnil, da Witzleben očivi-dno prekaša izdajalskega maršala Badoglia ▼ iznajdljivosti. On je dobil, kakor se zdi svoj patent neposredno iz pekla. Sedaj je pač dovoljeno vprašanje, če si niso mogoče do-mišljevali, da se bo Fuhrer dal prijeti brez boja. Witzleben je nato odgovoril: »To si takrat nismo domišljevali.«
Na opombo predsednika, da so imeli v načrtu navaden umor, je izjavil Witzleben: »To se seveda lahko reče«.
Tretji razgovor j« Imel Witzleben maja leta 1944, ko je šel k Olbrlchtu, da bi mu, kakor je rekel, »pojasnil položaj«. Pri tem )• spoznal Witzleben morilca grofa Stauffen-berga. Witzleben )• priznal brez nadaljnjega, da je sedaj vedel, da je Olbricht našel »pravega pomočnika«. Po tem razgovoru ]• odpotoval Witzleben popolnoma mirno radi zdravljenja v kopališče Ki»slngen. Tam ga je 10. ali 11. Julija poklical nek novi posrednik, da naj takoj pride v Berlin; da ga tam npjno rabijo, ker je že določen dan za atentat.
Witzleben: »Padlo je v vodo«.
Dne 19. julija je bil Witzleben spet »radi osebnih razlogov« v Berlinu. Tam so mu povedali, da bo »zjutraj verjetno vse v redu«, nakar se je odpeljal domov v Seesen, Kreis Kalau. Predsednik je tukaj pristavil, da je že pri pripravi zavozil mnogo bencina, kar je dalo Witzlebnu povod za odgovor: »To ne igra pri taki stvari nobene vloge.«
Narod naj bi se brutalno zatiral
Dne 20. julija je bil Witzleben, kakor je bil sam priznal, poklican v Seesenu in bilo mu je sporočeno, da se je v Berlinu začelo. Med potom je spet poizvedoval na nekem vojaškem službenem mestu, ter zvedel, da je bil Fiihrer pri naklepu umora samo lahko ranjen. Peljal se je k Oberkommando des Heeres v Bendlerstrasse in tam našel Becka, Hoepp-nerja in Olbricht«. Tudi grof Stauffenberg je bil po atentatu ravno prispel iz Fiihrerhaupt-quartierja. Beck je pojasnjeval v kratkem nagovoru, zakaj so pričeli z vstajo tudi brez točnega obvestila o izhodu atentata. Predložili so Witzlebnu sedaj tako zvana »povelja«, ki so bila od njega podpisana, o katerih je poprej govoril, da jih ni bral, pa jih je se daj pred ljudskim sodiščem, kot za njih odgovoren priznal, in sicer z opombo, da je držal, da so bila ta povelja »pravilna«. Kot dozdevni »vrhovni poveljnik vojske« je v teh poveljih objavil, da je postavljena »nova državna vlada«.
Predsednik dr. Freisler je opozoril na na-daljpja povelja, med drugimi na neko tajno povelje, ki ga j* kot dozdevni vrhovni poveljnik nadomestne vojske v domovini izdal Hoeppner. Slo je za odredbe, ki se tičejo aretacije vseh, ki vodijo v nacionalsociali-•tični Nemčiji prehrano, oborožitveno produkcijo in ki so odgovorni za red, kratko rečeno, ki so odgovorni za vojskovanje in življenje v državi.
Witzleben-Hoeppner sta razen tega odločila, in sicer v naredbi za katero je Witzleben izrecno prevzel vso odgovornost, da na) vojaštvo zasede vsa koncentracijska tabori-rišča, internira stražno moštvo in zločince osvobodi. Hoteli so jih samo prositi, da naj se začasno vzdrže vsakih demonstracij.
Predsednik je pri tem ugotovil, da bi to pomenilo osvoboditev tisočev čistih kriminalnih deloma Inozemskih zločincev.
Witzleben je zavzet molčal.
Predsednik le nadalje očital Witzlebnu in »icer vedno na podlagi izdanih in od njega priznanih povelj, da je ta reakcionarna klika že v naprej imela namen, da bi na najbolj brutalen način vladala nad narodom. Določena na) bi bila nagla sodišča, ki naj bi najmanjše prestopke vključivši oškodovanje tuje stvari kaznovala s smrtjo ali pa zaporom večinoma do 15 let. Policijska ura naj bi bila ob devetih zvečer. BiH so, kakor dokazujejo ta povelja, odločeni za najbolj drakonske na-redbe proti nemškemu narodu, tako da )e predsednik ugotovil, Mettemich bi bil pri taki »umetnosti vladanja« prav za prav zastopnik napredka; ti uzurpatorjl in zločinci •o nudili groteskno sliko skrajne reakcije.
Witzleben je bil vsega skupaj eno in trlče-«»l <<-- .. Dan^lar,»rflern Pdlftfrt CP i f 1T V a
zalo, da nekaj ni »v redu«: Fuhrer je ostal živ, poskus Becka, da bi dobil v svojo oblast radio, ni uspel. Witzleben si je takoj nato naročil svoj voz in se je odpeljal domov, kakor da se ni nič zgodilo. Kmalu nato so ga aretirali in je, kakor je priznal na očitke predsednika, najprvo pri policijskem zasliša nju najriesramnejše lagal. Witzleben je hotel pri prvem zaslišanju na policiji dokazati, da je popolnoma slučajno prišel v Berlin. Po radiju v svojem avtomobilu je zvedel o atentatu. On se je spotoma sestal s prejšnjim Ge-neralquartiermeistrom Wagnerjem, ki se je med tem sam obsodil, na nekem vojaškem službenem mestu. Potem je nadaljeval svojo vožnjo v Berlin. V Bendlerstrasse je našel Becka, Hoeppnerja in druge. Graf Stauffenberg mu je pokazal povelje, ki je imelo njegov to se pravi Witzlebnov podpis. Ali on )e odklonil, da bi prevzel vlogo vrhovnega poveljnika vojske. Tem lažnivim podatkom nasprotuje dokazno gradivo, ki je sedaj dove-dlo do priznanja Witzlebna.
Po razjasnitvi Witzlebnove vloge dne 20. julija, ga je vprašal predsednik: »Ali ste mogoče razmišljali o tem, kaj bodo rekli ostali nemški Feldmarschalli o vašem zločinu?«
Witzleben je odgovoril :»Popolnoma mi je jasno, da so me obsojali«.
Kot sledeči je bil zaslišan bivši General-obrst HoepDner, sin zdravnika, od leta 1938 dalje poveljujoči general nekega oklopnega zbora, leta 1942. radi strahopetnosti in neposlušnosti izobčen iz vojske. Njegovo zaslišani 'o ©oV***to tio«f^no jasno sliko -,okv-r
jenosti zarotniške klike. Tudi on od začetka
ni priznal svojega zločina, njegovo priznanje je dalo sledečo sliko:
Hoeppner )• stanoval v sosedstvu Olbri-chta, med katerima so se razvili ožji stiki, ki »o obstojali tudi še potem, ko Hoeppner ni bil več vojak. Od septembra 1943. leta dalje j* posvetil Olbricht Hoepipnerja v priprav* za zločin. Zaslišanj* o tem dslu pred-igodovine zločina je bilo zelo težavno, ker se je Hoeppner vedno izogibal in skušal tajiti. Iz vsega izhaja, da se je Hoeppner popolnoma neskrbno »ponudil« za reakcijo pri kateri naj bi se izvajal »najmočnejši pritisk na Fiihrerja« B i 1 je načrt popolnega upora vojske v domovini v zvezi z načrtom sestave najbol) reakcionarne vlade.
Hoeppner je Izpovedal, da se je ponudil samo za primer popolnega uspeha, da bi izpeljal to podvzetje. On je to pojasnjeval s tem, da bi pomagal samo začasno in spore-dno. Iz natančnejšega zaslišanja se vidi, da ]e bil Hoepipner iz svojega poznejšega stano-vališča pri FQrstenbergu v Mecklenburgu poklican v Berlin in sicer točno tistega dne. ko so v središču zarotnikov pri Olbrichtu računali, da bo morilec grof Stauffenberg uspel. Hoeppner je pri tem vedno prinesel s seboj v kovčegu svojo uniformo, čeprav mu je bilo kot iz vojske izobčenemu izrecno prepovedano nošenje uniforme. Ko se je, ker atentat še ni bil izvršen zopet moral vrniti domov, je vedno izjavil svoji ženi: »ni še tako daleč, zopet je ostalo za mene brez praktičnega uspeha«. Hoeppner je priznal, da je pri razgovorih in sporočilih, ki jih )e dobil, pomislil tudi na možnost nasilnega dejanja proti Ftihrerju in da je bil za to, da se proti nemškemu narodu uvede najstrožje izjemno stanje. On ni mogel oporekati, da so se razgovarjali o »razgnanju« razgovorov o položaju pri Fuhrerju in da so pri tem, razume se, mislili na razstrelivo.
Pri opisovanju dne 15. julija v Berlinu izvršenega obiska, ki je bil »spet brez uspeha«, ker morilec Stauffenberg ni Izvedel atentata, je odredil Olbricht že poseben alarm v bližini Berlina ležeče vojne šole. Zaslišanje Hoeppnerja o tej točki pokaže sledeči za veličino zločina nedvoumen dejanski stan:
Olbricht je bil, kakor je pripovedoval Ho-eppnerju, na dan atentata opoldne pri nekem razgovoru v njegovi uradni sobi, od predpostavljenih pokaran, ker je povzročil »pri svojem nepremišljenem delu« alarm vojne šole. Olbricht je k temu pristavil, kakor je Hoeppner pred ljudskim sodiščem izrecno potrdil sledeče:
Prišli so bojujoči fronti za hrbet
»Drugače obstoji nevarnost, da bo General-oberst Guderian te oklopnjake dal prepeljati na Vzhodno fronto« Zločinci so se torej bali, da bi morali namenoma v domovini zadržane moči oddati irontt In da bi a tem za rro|« prevratne načrte doma zadržane oddelke čet oslabili. Ta dejanski stan odkriva na neizpodbiten način, v kakšnem obsegu ln s kakšnimi metodami so hoteli zločinci priti v hrbet na vseh irontah težko a« bojujočim vojakom.
Hoeppner in Olbricht sta ila po prvem razgovoru dne 20. julija okoli 13. ur« k skupnemu kosilu. Vzdignila sta kozarce in sta eden drugemu napljala in Olbricht je rekeli »Hočemo sedaj enkrat videti, kaj se bo danes še zgodilo«, tako sta sedela oba zločinca skupaj v trenutku, ko )• moril«c Stauffan-berg v FOhrerjevem Hauptquartierju položil bombo.
Po kosilu sta šla Hoeonner in O"--»ch"
. spet v Bendlerstrasse in čakala na pričakovana poročila iz Fuhrerhauptquartierja. Obvestila, ki sta jih dobila, so se glasila različno. Na prvo ob IS. uri ln 15 minut v Bendler--«r«»se od Stauffenberg« prispelo poročilo, da je bil Fuhrer po atentatu usmrčen, je vzel Olbricht iz nekega varnostnega predala za Izdajstvo pripravljena povelja. Takoj nato so javili, da je Stauffenberg, ki j« prispel na letališče Rangsdorf sporočil, da pri težki eksploziji, ki jo je videl in slišal pač nobeden nI mogel ostati pri življenju; bilo je, kakor da je neposredno udarila 15 cm granata.
Med tem je prišel Beck k Olbrichtu in se j« napravil za »šefa vlade« Tudi Witzleben je prišel ln začel »vladati«. Hoeppner 1« polagal veliko važnost na to, da bi najprvo dobil v roke papirje, ker, kakor je ugotovil predsednik, je bila tudi v tem trenutku reakcija zelo birokratična Ko je Hoeppner do bil «vol n»nir |n «• <* «eda1 f'i'0 kot »vr
hovnl poveljnik armade v domovini«, )• začel v za to predvideni službeni sobi z branjem mad tem od Witzlebna izdanimi »povelji« še vedno v domnevi, da |e naklep umora Fiihrerja uspel.
Predsednik ljudskega sodišča j« na tem me-stu obravnav« ugotovil, da tudi, 6« Fuhrer a* bi bil ostal pri življenju, nobeden v NemttJI ne bi imel pravic«, a« iz lastnega pooblastil« udejstvovatl kot vrhovni poveljnik oborožena sil« v vladi ali kje drug)«, ker volil« Fiihrerja bo vedno ostalo nedotakljivo.
Hoeppner j« za tem poročal o svojem delovanju v Bendlerstrasse. On je med drugimi sklical vodje skupin OKH ln jim zaklical stavek: »Prosim vas, da nadaljujete z delom prav tako zvesto, kakor do sedaj«. Opomba obtoženega j« tako razburila poslušalce, da si )e predsednik lahko prihranil vsako nadaljnje opozorilo k tem nesramnim besedam prisegolomnega zločinca. Hoeppner je naletel pri uradnih predstojnikih OKH na «n«rgiče® odpor. On j« skušal general«, ki so hoteli zvedeti kakšen je položaj, na grd način prer«-riti. Potem se je tudi, ko je bilo okoli 18. ure uradno objavljeno, da Fuhrer š« živi, ■ Beokom o tem posvetoval, da bi s silo dobili v roke radioodajno postajo.	V
Opombe vreden je. izkaz neke priče, bivš« Beckove gospodinje, da je ta »silen človek« Beck, že 14 dni pred atentatom se potil U strahu vsako noč, tako da je morala popolne-ma mokro posteljo vsako jutro preobleči.
Izdajalsko početje Becka, Witzlebna ta Hoeppnerja je bilo trenutno končano, ko so častniki in vojaki-vojske napadli službeno sobo, v kateri je skušal zločinec Hoeppner vladati. V nadaljnjem, samo še minute trajajočem razvitku zločina je nek del od njih končal po ustrelitvi vsled prekega soda. Gene-raloberst Beck je poskušal samomor in se je s streli iz pištole ranil. Iz vzrokov, ki za sedaj še niso pojasnjeni, ga je za tem General-oberst Fromm osebno ustrelil. Hoeppner je prepustil, da so ga aretirali, ker se ni, kakor je izjavil, smatral za lopova.
Jlolel je poslali držami tajnik"
Potem, ko so glavni politični sodelavci odigrali svojo žalostno vlogo, so stopili sopo-magači pred sodni stol naroda. To j« grof York pi. Wartenburg. Nosilec ravno tako slavnega imena, kakor sedaj brezčastnega zločina, bratranec morilskega grofa Stauffenberg«. Ošaben reakcionar, sovražnik držav« ali istočasno strahopetnež, pomehkužen fant, ki mu je bilo edino sporočilo svojega bratranca, da »namerava« odstraniti Fiihrerja zadostovalo, da se je dal na voljo.
Mladi mož je zato hotel postati državni tajrtik, »državni tajnik gospoda državnega kanclerja, ki si ga je predstavljal v osebi Gčrdelera«. Videl je to službo sebi primerno. V civilnem življenju je bil namreč Ober-regierungsrat. Fant je vedel o vseh nameravanih zločinih, on je vedel o posameznih terminih določenih za umor. Njega so vedno obvestili in čutil j« poklicanega, da bi upravljat posamezne civilne slu*be. All on j«
bil vkljub temu nasproten, kakor se je izrazil, »da bi se vse to zaupalo civilistom v državnih ministrstvih. Ker oni niso bili soudeleženi«. Razven tega je vedel povedati, da so hoteli brez odloga takoj stopiti v stike s sovražnikom na vzhodu in na zapadu. Spravljen v zadrego je končno moral priznati, da zarotniška klika o tem ni dvomila, da bi sovražniki zahtevali brezpogojno kapitulacijo in uničenje nemške države in naroda.
Kot drugI za njim zaslišani 24 letni Haupt-
v»rl*n und Druck- N8.-Oaur«rla« ond Drnok«rW SUrnten OmhH Kl»»enfurt. - VcrlawleiUr: Dr. Emil H»'tjmi - H«ni>t»chriftl«!ter: Friednob
T?nr«t 'ii»no Znrf.»H Ut K nfneifrcnlt«!* Nr 1 rtlltir
ši, črna užalostl, zelena pomiri, in b«la se lahko umaž«.
Rumena prevladuj«.
Parketna tla so rumena, svatllčni senčnik je rumen, voščeni namizni prt |« rumen, vrtni prod je rumen, poročni prstani so rum«-ni (č« niso več popolnoma novi), luna |« rumena, rumenjak je rumen.
Sicer tudi pravijo, da človek porumeni od zavisti, toda to j« smela trdlt«v, ki a« ne ujema.
Porumene samo zlataoničnl.
Rumena barva ograja, rumena spodbuja, rumena osreči, rumena zbudi čllost, rum«n« vzbuja živahno razpoloženj« ln rumena barva razburja.	t
To s« ujema
Dokaz:
Brzojavka.
Brzojavka je na oči rumena. Naslov j« rdeč. Državna poita jI j« barvno pslhologlč-no dala pravilno zunanjost.
Kottenkamp s«di v lepo topli vodi in mora van.
Za ankrat pa ie obsedi ln preudar|a.
Gleda brzojavko nezaupljivo.
Od kod prihaja brto|avka?
Kaj j« v nje), č« jo bo odprl?
Ali mu jo je poslal Anton?
Zakaj bi Anton poslal brzo|avko? Anton pošilja pisma.
Mar mu jo j« poslala Barbara?
Kottenkamp »topi lz ban|«, mok«r kakor mli ln popolnoma gol, voda t« cadl in kaplja z njega, t«r napravi mlak«, on prlm« brzojavko in —
Bere.
B«r« vsebino dvakrat.
Steč« urno v svojo sobo, i« naglo obl«č«, zmeče svoje reči v kovč«g«, pozvoni ln ia-hteva račun, čel, da bo odpotoval.
Obvesti samo še gospodično Tlllovo, ki qa spremlja na kolodvor.
Vlak male železnice prisopiha ln se odpelje.
»Na svlden)«.«
Geapodlčna T1U maha.
Kottenkamp pa njej.
»Na svidenje.«
Sv. Anton zgln« v veliki daljavi.
*
Na letališču v Rimu vstopi n«k ministrski svetnik v prometno letalo.
Velikanski propelerji bobneče režejo zrak, prah ln nadležne cunje papirja vzlete, mogočni kovinasti ptič se prične pomikati, drvi čez letališče in se dvigne z r|ov«člml pljuči.
Zvok j« prekanjen.
Najbolj zamotana pota si poišče in se ne ustraši nobenega truda, da se splazi skozi majčkene razpoke ln špranje.
Plazi se tudi v kabino letala, kjer sede z« drag denar bogati ljudje, ki prijetno potujejo ln s« hočejo zabavati v miru. Nalašč za t« j« večletno naporno delo možganov izumilo letalska trupla br«z velikega »uma, ln zaai človek potuje v njih ne z večjim šumom kakor v jedilnem vozu vlaka D.
Ministrski svetnik je zg0;'0'?"- . „„,„„.
Svojemu sosedu razkazuj« slik« s potova-
ni!Tu poglejte, to sem jaz«, reče »Pred neko piramido v Egiptu.«
»Oh? VI? Na kameli? Sijajno, iljajnol«
»Troplčnl klobuk se mi j« izborno podal«, potrdi ministrski svetnik
Druga slika, prikaže neko damo lz Wi«na.
»Zalo brhkal« občuduje oni in vzam« potem tretjo ailko v roko.
»Tudi lz Wiena?« vpraša.
»Nel« reče ministrski svetnik. »Z Danskega Rasna ženal«
Mož je gotovo že veliko prepotoval.
' *
Zelo »laba volj« doip« Kott«nkamp domov.
Pritisne na zvonec, itlin« Susannl, ki »tr-meč odpr« vrata, rjavo desk* v roko ln sto|i pred začudenim Antonom In strmečo Chrleto.
»Kako to?« jeclja Anton »Hotel al vendar ostati tri tedne?«
Kottenkamp se soustl na stol.
Hotal tet
Nato posm«hl|ivo govori:
»lavno ke j« meje olimpijske tele kreat-
lo banjo kopalne sobe hotela piT~sv. Antonu, mi je roka hotelskega sluge izročila ta telegrami«
Brzojavko ima pri sebi. privleče jo iz t«-lovnikovega žepa ln jo da Antonu; ta jo zgladi in študira. Christa stoji vedožaljn« poleg. Ker je pa dobro vzgojena, čaka. da |i razodeneta skrivnost.
Nič ne razodeneta.
Tudi Kottenkamp ne.	. , „
»Prinesite ml kozarec vod««, ukaž« Su-sannl ki |e prlila v sobo, da bi zvedela z«, kaj s« je Kottenkamp preuranjeno vrnil. Nato s* čemerno znebi svojih volnenih zimskih oblačil ln jih nepazljivo vrž« na »tol. Christa tega ne trpi, jih pograbi ln jih hoče odnesti.
»Kaj j« res tako hudo?« vpraša med vratml.
Anton j« poparjen.
Toda Kottenkamp premosti naglo: »Oh, bo že minilo. Niti zdaleka ni tako hudo.«
Christa zdaj ve toliko ko prej in odld«.
Komaj s« zapro vrata, ž« napad« Kottaa-kamp Antona:
»Anton, ti vaš, kaj pom«nl za na« prihod Ralfa Roberta, moraš mi biti na voljol«
»Da, da«, r«č« Anton.
»TI v«š, da s*m takrat xat« vat žrtvoval, ln v svestl sem si tudi, da j« mučno, ChrUti kaj takega predložiti«, nadal)u|e Kottonkamp.
»In če bo vedla, ka| potem?«
Ko s» Christa vrne, oba takol umolkneta. Nje| se zdi čudno, da ata oba naenkrat »Ko-raj v zadregi. Telegram mora vsebova l nenavadno skrivnost, sumi ona In potlclli za zmečkanlm zlonosnim papir)««".
Čudi se, da si ne samo Kottenkamp, ampak tudi Anton kremžl obraz. N)«ga a« to v«ndar prav nič n« tlč«, upa ona.
»Ka| pa vama )« v«ndarl. m meje ona prisiljeno.
»Ljuba Chriata, n< pri)etna brzojavke«, reče Anton ln se ebotavlja.--»v*š — morava
'ti vendar nzložltl.--Ve», — svoj« dni
ko sva se poročila —«.
»Bila sta ž« poročenal« ugovarja KoUaa-kamp.
Koli Lanffln*
NEZAŽELENI GOST
lliimnrls<lč«Mi roman _«
Ugotovil •'le, da so ji pegice čisto dobro pristojale, da so pričarale nekaj ves«l«ga v nj«n obraz.
Ampak to je obdržal zase. . ilade dame ne marajo, da bi )ih kdo opozoril na pege.
Srečala sta se sedaj pogjsto, šla skupal k zajtrku, potovala skupaj, kramljala, glosl-rala — — in Kottenkamp |e postal iop«t vidno vesel.
Vsakikrat vedno bol).
Kottenkamp je postal zop;' Kottenkamp
*
C« se bo kdaj oženil, takrat s tako gospodično, kakršna je gospodična Till.
Proti radovednim pegam, ki so na nosu silil« na svetlo, ampak hitro bile pokrite s čopom za puder, ni Imel nobenih pomislekov.
Nasprotno.
Zdel« so s« mu prešerne.
*
Nekega jutra j« aedel udobno v kopalni kadi, pustil plavati držaj za milo t razno vsebino in preskušal Arhimedovo načelo, kar naenkrat je nekdo potrkal.
Iznenaden je gledal k vratom, kdo neki j« hotel tu vstopiti?
Sobarica, ki ga je vedno gledala z zaljubljenimi očmi, si menda vendar na bo upala celd v kopalnicol
Zaklical i«: »Prosim«.
Tako) so se vrata odprla za špranjo široko, pojavila se je roka (pa n« roka aoba-rlc«) in spustila na tla brzojavko.
Kottenkamp jo je videl ležati.
Nleqova posoda za milo se |« med tem po-toiMla
Bila |e brzojavka kakor vse brzojavke Ku mena brzo)avka.
tumenl barvi da)o ▼ življenju pr«dnost.
Modra barva povzroča nemir, rd«ča ustra-
Sobota, IS. avgust* 1944.
KARAWAJfKEJf BOTH
Stran S. — štev. SS.
mann Friedrich Karl Klavising je bil orodje brez lastne volje v rokah glavnih zločincev. Klausing je imel, čeprav je vedel zakaj gre, vedno pripravljen za morilce avtomobil in letalo. Čakal je, da načrt uspe. Samo bolezen, ki ga je nepričakovano napadla je preprečila, da bi se dne 20. julija aktivno udeležil izvedbe zločina. Njegove besede, da je sedaj popolnoma prepričan o tem, da bi s takimi kreaturami, kakor sede sedaj tu na ob-tožni klopi izdaja vsekakor morala dovesti do uničenja nemškega naroda, so sicer pozno spoznanje, ki se ne more več popraviti, ali kljub temu pretresljivo označenje duhovnega vodstva tega zločinskega komplota. Tu je sokrivec v enem samem stavku izvršil mo-ralično smrtno obsodbo nad svojimi zločinskimi tovariši, kakor je pripomnil predsednik Freisler.
Obtoženi Oberstleutnant Bernardi« je priznal, da je kriv soudeležbe: »Ce ne bi bil takrat prišel v roke Stauffenbergu, temveč bi imel nekega poštenega predpostavljenega, ne bi stal danes kot zločinec pred nemškim narodom. Ali ko sem prišel v kremplje meni predpostavljenega Stauffenberga, sem s tem dnem prelomil svojo prisego. Nisem bil več sposoben, da bi zavzel svoje stališče proti namenu Stauffenberga, kakor bi bila to moja dolžnost. Pregovoril sem še celo svoje tovariše k udeležbi. Končno sem popolnoma odpovedal 20. julija. Ako sem bil tega takrat kriv kot sovedec, sem postal soudeleženec in sodelavec, ker sem dajal povelja gled* prevrata naprej.
IIolcl je areiiraii dr. Goebbelsa
Kot zadnjega od obtožencev so privedli leta 1885. v Hannoverju rojenega Paula pl. Hase. Leta 1940. je bil povišan v Generalleutnanta in imenovan za Wehrmachtkommandierenden
v Berlinu.
Hase je po svojem pripovedovanju koncem leta 19^3. prvikrat prišel v »tik z Olbrichtom, in sicer radi razgovora, v katerem je Olbricht vprašal, če bi bilo za pričakovati v Bar-linu kakšnih nemirov, ako bi prišlo do nasprotij med oboroženo silo ln stranko. Hase potem ni slišal o Olbrichtu nič več do 15. ju-lija 1944. leta. Tega dne so ga klicali k Olbrichtu, ki mu je izjavil, da se sedaj mora nekaj zgoditi pri vrhovnem vojnem vodstvu. Ker Fuhrer noče prostovoljno odstopiti, se mora od s t r a n-i 11.
Ta razgovor je bil okrog 12, ure in Olbricht je nedvoumno dodal, da bo verjetno v kratkem izvršen atentat na Ftihreria. Možno je, da dobi lahko vsak hip obvestilo o izvršitvi tega naklepa. Postoje že povelja proti tako zvanim »notranjim nemirom«. Kot prva na-redba bi morala slediti zapora vladna četrti.
Predsednik je vprašaj Haseja, kaj je nato rekel. Hase j* odgovorih »V začetku nisem
rekel ničesar«.	.
Predsednik: »Ali on vam je »Uvlpredlog s pravico na neko poveljniško mesto n čakal Je na val odgovor. Saj je lahko priš o vsak hip poročilo o atentatu. Stvar ni mogla obvi-seti v zraku. VI sta pač morali dati odgovor.«
Hase: »Jaz sem temu pritrdil. Prevzel sem povelje in se vrnil domov«.
Predsednik: »Ali niste bili i tem ž« v kom-plotu!«
Hase: »Slišal sem o atentatu It. bi moral, to se razume, o atentatu javiti«. Hase j* nadalje izpovedal, da je bil 19. julija ob 16. uri vnovič klican k Olbrichtu, ki qa 1« obvestil, da bi se moral atentat dogoditi 20. juli a. Hase se 1* zatem razgovarjal z Olbrichtom še o nekih naredbah, ker se mu j« zdelo da bo izvedba atentata zvezana t ogromnimi težko-čami, nakar mu je Olbricht odvrni!, da je za
VSpredsednTk'je "^''nadaljnjim zasliševanjem nedvomno po|asnil, da je Hase vedel o vsem in prt vsem sodeloval. Dne 20. juhi« ofii 12. uri je bil Hase po nekem pooblaščencu Olb-rihta poklican in bilo mu je javljeno, kdaj se bo pogodil .atentat. Ob 16. uri ga ie °'b-rlcht telefonično obvestil, da se je FUhrer »smrtno ponesrečil«. Stražnl bataljon v Ber. linu mora »cernlratl« vladlno četrt.
Predsednik: »In kaj ste delali med 12- »ro ln ko so vas poklicali ob 16. url?«
Hase: »Bil sem doma ln službeno zaposlen«
Predsednik: »In kaj ste t tej usodepolnl vrl še delali?«
Hase: »Nič posebnega«.	.
Predsednik: »Vsako minuto bi al morali aami sebi reči: Izdajalec sem U lopov, kriv sem če bo naš Fiihrer umorjeni«
Predsednik 1* za tem razpravljal v posameznostih že znanih dogodkih popoldne in zvečer dna 20. julija v Berlinu. Hase je bil do osme ure zvečer v svoji službeni pisarni Un-ter dan Linden št. 1 in dal povelja za sestavo 30 udarnih oddelkov, ki naj bi bili na razpolago V orožarni in v gradu, da bi zasedli javna pos'opla in aretirali nacionalsociall-stične ministre. Okoli 19. ure je slišal, kakor je povedal »radijsko vest«, da je Fvlhrtr še živ. Predsednik ie ugotovil, da je šlo pri tej radijski vesti gospoda Hase za uradno poročilo nemška državne vlade o neuspelem
Ha sel a še po uradnem radijskem obvestilu odredil, da naj razen ž« prvotno berlinskemu strežnemu bataljonu Izdane naradbe posebno močan udarni oddelek ta. ko) brez odloga Uvede > rotacijo
dr Goebbels a.
Mod tem te je peljal Hase i« enkrat do G.-noralkommando, k|»r je našel onega Izmed generalov pučistov in	»•«• *«•»>«
popolnoma zmedena. Prišel je pač t tre-
nutku, ko je r*kel Šef štaba generalu: »Go-spod general bi morali sedaj kot Wehrkreis-befelshabor pač nekaj zapovedatl.«
Predsednik je vprašal obtoženega: »Ka| pa )e zapovedal?« Nakar mu |e Hase odgovoril. »On nI nič posebnega zapovedal.«
Na Oeneralkomando je zvedel .Haie, da je Remer pri dr Coebbolsu In jO takoj zapovedal, da naj se pošUe neki častnik za nje govlm udarnim oddelkom, ki naj g« odpokliče, da ne bi prišel v roko majorju Remec-}*. Noe« ee |« od Generafcomwuando 6«> tro-
jo službeno pisarno Unter den Linden sam odpeljal v propagandno ministrstvo in tam so ga odvedli pred Reichsministra dr. Goe-bbelsa. Ko si je Hase tukaj hotel lastiti pravice poveljevanja nad olražnim bataljonom, mu je Reichsminister dr. Goebbels kratko sporočil, da je poveljnik stražne i bataljona dobil svoja povelja neposredno od Fiihrerja.
Hase je končal svoje pripovedovanje s stavkom: »Dr. Goebbels mi je potem še rekel, da naj še malo počakam v propanancir.:m ministrstvu...«
Predsednik: »Da, da bi še nekaj časa počakali v propagandnem ministrstvu, in tako ste sedaj tukaj.« S tem je bilo z" :lišanje obtoženega Hase končano.
Mali krog brezčastnih lopovov
Po dokončanem zaslišanju obtoženega je povzel besedo zastopnik obtožbe Oberreichs-anwalt Lautz, ki je izvajal, kakor sledi:
»Zgodovina prusko-nemške oborožene sile, ki je bogata na krasnih dokazih poguma, hrabrosti, zvestobe in časti, nima primera za nizkotno lopovščino, ki se je danes razvijala pred našimi očmi. Pri opisovanju oseb in njihovega dela je torej težko, da bi se pri označenju tega nizkotnega zločina vedno držal mere, ki odgovarja dostojanstvu tega sodišča.
Hitrost in odločnost, s katero je bil zločinski prevrat dne 20. julija zadušen, je zasenčilo vprašanje, ki se ne sme pozabiti, ako hočemo, da bo obseg krivice pravilno ocenjen. Kaj bi se pač zgodilo, če bi bil nq podlagi tega zločina obtoženih dne 20. julija 1944 podli naklep umora na Fiihrerja uspel in bi bil s tem nemški narod na višku svojega življenjskega boja oropan najbolj varnega garanta, najbolj odločne volje za obstoj? Pretresljivo je, če si predočimo sliko, ki se je posebno pokazala na vodilnih mestih zarotniške klike. Nekaj se je pa tudi danes na glavni razpravi popolnoma jasno izkazalo Bil je samo mali krog brezčast-nih lopovov, ki so se našli pripravljeni, da so vzdignili roko proti Fiihrerju, ki so mu kot vojaki prisegli zvestobo.
Pretresljivo je, kakšni so se danes pokazali obtoženi pred sodiščem. Bila je prava zmes iz leta trajajočega sovraštva proti na-cionalsocialističnemu ljudskemu režimu, iz tipično reakcionarnega prepričanja, zločinske častilakomnostl, človeške nesposobnosti in nizkotne brezvestnosti.
Najbolj varen garant, za ocenitev osebnosti obtožencev v njihovem najbolj notranjem bistvu, ki nam |e brez ozira na zločin pri roki, je njihov današnji nastop pred sodiščem. Kdor je izvršil nekaj tako nizkotnega, od tega bi se pač smelo pričakovati, da bo tukaj pred sodiščem svqj zločin vsaj opravičil, ali vsi glavni krivci so bili prestrahopet-nl. da bi to storili.
Oberreichsanwalt je potem ugotovil, da gre pri obtoženih samo za mal po osebnih stikih in koristih klike skupaj zbrani, ali vsled položaja vpliven krog ljudi, ki s častniškim zborom nemške oborožene sile nima nič skupnega. Potem ko |e Oberreichsanwalt govoril o posameznih obtoženih na podlagi uspeha obravnave, je sledeče ocenil njihovo krivico:
»Vsi obtoženi so brez izjeme sokrivci ali krivci atentata in izdajstva. Pri nobenem ni stvar taka, da bi bil za svojo osebo manj udeležen pri veleizdaji, kakor drugi. Druga ocena kakor soudeležba pri veleizdajniškem komplotu, ki se tiče države, sploh ne pride v upoštev. Oni so vojne napore države siste matsko blokirali. Oni so skušali, da bi po naklepu umora na Fiihrerja, ki je bil strahopeten v svoji izvedbi, ki pa ni vsled božjega blagoslova uspel, da bi dobili oblast nad ar mado in domovino. Hoteli so, da bi vladali nemškemu narodu z naredbami, ki izvirajo iz 18. stoletja, z naglim sodom in bičem. Bili so tipični reakcionarji. Hoteli so strahopetno in brezčastno izdati državo sovražniku. Oni radi tega' niso samo veleizdajalci, oni so tudi podli izdajalci države. Kazen, ki vsakega od njih po zakonu mora zadeti, je smrtna kazen«.
Višji državni predsednik je potem posebno poudaril krivico obtoženega Hase, ki je od vseh obtoženih, ki jim' je zgodovinskega 20. julija bila dodeljena vodstvena naloga, najbolj točno vedel, kaj bi se moralo odigrati. Točno ie bil informiran o času, da ce-jo o uri naklepa na Fuhrerjevo osebo. On je že 15. julija dobil v roko povelja in jih imel pri sebi do 20. julija in je tega dne točno, kakor je bilo predvideno, skušal izdajati povelja. Da mu to ni uspelo, je bilo v tem, da čete sploh niso na to pomislile, da bi stopile na stran pučistov. Notranje je bil obtoženi Hase že dolgo na strani zarotnikov. Tudi Hase je veleizdajalec in izdajalec države. Zato mora tudi njega zadeti največja kazen.
Višji državni pravdnik je soregledal, da bi pri obtoženih posebno predlagal odvzem državljanskih častnih pravic in to radi tega, ker |e bil mnenja, da po razsodbi nemške armade, ki jo je Fiihrer potrdil, sodba ljudskega sodišča ne more bolie izraziti, da ti obtoženi niti kot vojaki, nit: kot ljudje nimajo nobene zveze z nemškim narodom. Ali on je predlagal, da se zaseže premoženje vseh obtožencev.
je samo ena sodba: smri na lislicah!
Po obtožilnem govoru višjega državnega pravdnika so govorili dolžnostni zagovorniki.
Oni so vsi naglasili, da so si obtoženi gle-de kazni, ki io imajo pričakovati popolnoma na jasnem in da je presoja pravilnosti po-
Posebna bojna sredstva so uničila 25.500 brl
Sovražnik v Normandiji zaustavljen - Velikanske sovražne zgube oklopnjakov
Oberkommando der Wehrmacht jo dne 10. avgusta objavilo:
Južno od Caena je sovražnik nadaljeval z močnimi napadi in |e pri tem razširil vdor-ni prostor proti jugu in Jugovzhodu. Ali po naših nasprotnih napadih je bilo napredovanje sovražnika zaustavljeno. Od 7. do 9. avgusta je izgubil nasprotnik južno od Caena in zapadno od Orne 278 oklopnjakov. Tudi na ostali fronti je nadaljeval sovražnik z močnimi napadi na dosedanjih težiščih. Ali uspela mu je samo južno od Le Plessis in |užno od Vire pridobitev zemljišča. Težki boji se nadaljujejo.
V	Bretagnijl smo po oklopnjakih podprte napade Severnoamerikancev v bojnih prostorih pri St. Nazalre, Lorient in Brest z od-strelltvijp številnih oklopnjakov odbili. Hrabri branilci St. Malo so v težkih bojih s sovražnikom, ki napada od vseh strani. V francoskem prostoru je bilo v boju uničenih 128 teroristov. V morskem območju zapadno od Bresta je bil sovražni veliki rušilec po zadetkih bomb težko poškodovan. Po posebnih bojnih sredstvih vo|ne mornarice je v zalivu Seine sovražnik zopet izgubil 6 polno natovorjenlh transportnih ladij z 25.500 brt, enega rušilca ln eno varnostno vozilo. Južno od otoka Iersey so potopila varnostna vozila nemškega konvoja dva amerikanska brza čolna, med njimi enega * udarcem v bok.
Obstreljevanje Londona s »V 1« ae nadaljuje.
V	Italiji je sovražnik zopet začel z močnimi napadi ob jadranski obali. Izjalovili ao se zgubonosno.
Na vzhodu »o pri Sanovi ln Mielecu v teku hudi boji z vdrlim sovražnikom. Severno-zapadno od Baranova smo razbili ponovne sovražne napade in vrgli Sov|ete z nasprotnim napadom nazal. V težkih bojih |e bilo tukaj v času od 6. do 9. avgusta sestreljenih 108 sovražnih oklopnjakov. Jugovzhodno od Varke je pridobil nasproten napad naših oklopn|aških oddelkov kljub trdovratnemu sovražnemu odporu na zemljišču. Zapadno od zgornjega Nareba so bili ponovni napadi boljševikov odbiti ali zaustavljeni. Pri W1I-kovlške so v teku nasprotni napadi naših čet. Sevamo od Memla so se v prostoru pri Razinu zgubonosno izjalovili ponovni prodorni p >skusi Sovjetov. Sestreljenih je bilo 52 sovražnih oklopnjakov. V Letonljl so številni sunki sovražnika pri Mltauvu in Ple-»kovakera jezeru bili brez uapeha. Oddelki letalcev so predvtem v velikem loku Vitle ln v prostoru pri Kavnu napadli z dobrim uspe hom sovjetske četo v pripravnosti in zbira lllča oklopnlakov. V noči ao bila sovražna iblralliča čet »avernozapadno od Baranova ta lugovxhodae *d Verice cilj napadov naših
bojnih in nočnih letalcev. Sovražnik je včeraj izgubil 41 letal.
Sovražni bombniki so včeraj podnevi od-vrgli bombe v prostoru Budimpešte. Ponoči ie slabejši sovražni oddelek bombnikov napadel ozemlje pri Ploešti in pri tem izgubili 14 letal. V zapadni in jugozapadni Nemčiji so bili predvsem napadeni Saarbriicken, Karlsruhe, Pirmasens in Luxemburg, pri tem so zračne obrambne sile sestrelile 33 sovražnih letal, med njimi 31 štirimotornih bombnikov.
Mal« gospodarske norica
»Siidost-Echo« opisuje spremembe, ki jih
je vojna povzročila v gospodarstvu z zlatom v USA. V začetku vojne je prevzel ameriški zakladni urad mnogo zlata britanske Posesti in Združene države so postale največji lastnik zlata na svetu. Od 1. 1942. do 1943. pa so se zaloge zlata ameriškega za-kladnega urada po vrednosti zmanjšale za še bolj pa se je zmanjšala tudi ameriška proizvodnja zlata. Od prve svet-.ne voj-ne do lani je bila proizvodnja zlata v USA
milijonih unč naslednja: leta 1914 — 4.57, leta 1915. — 4.89, leta 1917. — 4.05, leta 1918. ~ 3.32, leta 1939. — 4.57. leta 1940. — 4.81, leta 1941. — 4.78, leta 1942. — 3.53, leta 1943. — 1.36. Od leta 1941. i je že naslednje leto znižala za 25%, lani pa za 62%. Od-*ar imajo Japonci Filipine, so se ameriške zlate zaloge zmanjšale za okroi 6.8 milijona unč.
Na Madžarskem se smejo seda) izdelovat! samo nogavice enotnega tipa. Ta ukrep se je Izdal, ker se je kakovost nogavic vedno oolj slabšala. Kakovost umetnega vlakna, ki f6 u ° P°rabilo za izdelavo enotnih nogavic, )e brezhibna in bi bile morebitne napake pri nogavicah samo krivda posameznih tovarn.
v pariškem mestnem svetu je bilo sklenjeno. da bodo odprli več mestnih jedilnic, in sicer v obratih, ki so jih lastniki opustili, njihovo osebje pa je še vedno na razpolago. V pariških mestnih jedilnicah bo vsakdo lahko brez oddaje živilske nakaznice do-pil juho, zelenjavo in še eno jed za 13 frankov.
V Slovaški se namerava uvesti državno jamstvo za narodno gospodarski uvoz in izvoz. To jamstvo naj bi cUloma jamčilo za izgube do 70 odstotkov dotičnih zneskov. Vendar pa celotno jamstvo ne bi smelo presegati 100 milijonov Ks.
Špansko kmetijsko ministrstvo poroča, da pričakuje Španija na splošno dobro pšenlčno žetev. Le nekatere pokrajine kot Granada ln Balearl so trpeli zaradi sušo. Vendar pa bo Hidl y teh pokrajinah šetev orodni«,
stopka, ki je pripadala njim kot dolžnostnlm zagovornikom pokazala, da je bil postopek ljudskega sodišča pravilen in popolen. V poldrugo uro trajajočih izvajanjih zaqovornikov obtoženih je razen vsestranske pravne ocenitve obtožbe prišlo do izraza, da je že 20. julija nad obtoženimi bila izrečen., sodba po razsodbi usode in po glasu nemškega naroda.
Potem so dobili obtoženi pravico do zaključne besede, ki jim po zakonu pripada.
Obtožena Klausing in Bernardis sta povedala, da vesta, da sta zgubila pravico, da bi še nadalje pripadala narodni skupnosti Prosila sta, da bi se od njih pričakovana sodba izvršila z ustrelit-v i j o.
Na koncu obravnave je opozoril predsednik, da so imeli pučisti zločinski namen, de bi se dogovarjali s sovražnim inozemstvom. Nadalje je vprašal obtoženega Witzlebna, ali se ni na svojem vojaškem službenem mestu po neuspeli izdaji izrazil, da za puč ni bilo na razpolago dovolj ljudi.
Obtoženi je nato odgovoril, da je, ko se jo izjalovil poskus puča »ugotovil temeljno zmoto«. On je bil vedno prepričan, da bodo »zanesljivi deli čet in «ečji krog višjih častnikov« sodelovali. Njegova največja zmota jo bila, da se je popolnoma varal o nacionalso-cialistični drži nemške oborožene sile.
Prevzel je besedo višji državni pravdnik. radi izvršitve shirtne kazni. Obtoženi so se z zločinom stavili izven vsake veze do narodne skupnosti, fronte in domovine. Atentatorji so prelomili zvestobo najvišjemu vojskovodji in svojim tovarišem in državo v če-su največje nevarnosti izpostavili novim nezaslišanim obremenitvam. Oni so tudi dokazali pripravljenost, da zapuščino stotisočev padlih, ki so žrtvovali svoje življenje, da bi Nemčija ostala močna, enostavno poteptajo v blatu. Da tako podlo početje ne more biti maščevano s tem, da bi poštena krogla končala življenje obtožencev, je neizpodbitno. Tajni vzroki in res pretresljivi potek tukaj obravnavanih dooodkov nas silijo do edinega mogočecra zaključka, da se izvršitev smrtne kazni nad brezčastnlmi zločinci more izvršiti samo s smrtjo na vislicah. Višji državni pravnik je končal: »Ko bo sodba izvršena, je sramotni madež na zgodovini nemške oborožene sile izbrisan, kakor nikoli poprej ni obstojal in se tudi v bodočnosti ne bo več pojavil.«
Ko so po izvajanjih višjega državnega pravnika obtoženi Stieff, Hoeppner in Witzleben po svojih zagovornikih predlagali, da bi se smrtna kazen izvršila z ustrelitvijo jih j« ostro zavrnil predsednik: »Fiihrerja ste hoteli pognati v zrak in vi za sebe zahtevate kroglo? To je pa že preveč!«
Pri objavi sodbe je predsednik še enkrat pokazal sliko grozovitega zločina. Z grozo doživimo še enkrat, kako se pojavi misel za puč z umorom v zločinskih možganih, kako se lopovi znajdejo med seboj, kako je končno klika reakcionarjev, zločincev in sopo-magačev se pripravljala, da bi z angleškim razstrelivom in angleško užigalno pripravo zahrbtno umorila Fiihrerja in uničila narod ln državo, domovino in bojujočo fronto.
To je grozo vzbujajoča slika človeške pro-palosti, ki se je pokazala v teh dveh dnevih pri obravnavi in ki jo je predsednik še enkrat v vseh posameznosti obnovil.
»On kod vemo vse to? »Tako vpraša predsednik na koncu utemeljitve sodbe in odgovori: »Mi smo samo to ugotovili, kar je vsak obtoženec sam na glavni razpravi povedal in priznal. Ali to, kar smo ugotovili, je pri vsakemu samo najmanjša mera krivice. Njih prava krivica je neizmerna.
Izdaja nad našim svobodnim, močnim nemškim skupnim življenjem, nad našim bitjem in žitjem, predrzen pohlep, da bi se namesto notranje svobode vpeljalo suženjstvo in reakcija, moralično samoskopljenje pomeh-kuženca v sredi boja, to je veleizdaja. Ako Ima kdo v vojni namen, da uniči naše nacio-nalsosialistično bistvo, uniči s tem našo vojno borbeno moč.
Ni nobenega in prav nobenega, ki je bil častnik, da bi tega ne vedel. In tako je popolnoma jasno: to je tudi izdaja nad državo najgrozovitejše vrste. Nas vse, vsakega posameznega od nas, vsako posamezno družino, ves narod in vsa njegova plemena je hotelo to izdajstvo kot hlapec izdati našim sovražnikom.
Ta zločin je Izdajstvo nad mrtvimi vojne, je izdajstvo nad mrtvimi pokreta, je izdajstvo nad mrtvimi vseh drugih bojev v zadnjih 2000 Vetjih, izdajstvo nad smrtjo vseh mater, ki so umrle v najtežji uri, da so mladim Nemcem dale življenje, je izdajstvo nad našimi otroci in otroci naših otrok, izdajstvo nad vsem, kar imamo, kar smo, za kar živimo in za kar se bojujemo. Je to najpopolnejša izdaja, ki jo je kedaj videla naša zgodovina. Obtoženi ne morejo pričakovati, da bi se njim nasproti popustilo tudi samo za trohico, kar naš narod ln naša država pozna kot najtežjo mero dokazane sramote.
Ko je svoj čas naša država izdala zakon, po katerem se v primeru posebno sramotnega zločina izvrši smrtna kazen na vislicah, je 'imela pred očmi grozovito teroristično dejanje iz leta 1933., teroristično dejanje, ki se ga še vsi spominjamo, ki je bilo prav tako najbolj nevarno za življenje našega naroda. Mi smo si danes popolnoma na jasnem, da zločin radi katerega je bil ta zakon takrat izdan, obledi nasproti zločinu, ki so ga ti obtoženci — za enkrat njih osem — izvršili. In s tem sem povedal, kar bi bilo tukaj za povedati.
Ugotovili smo, da so obtoženci izvršili Izdajo nad vsem, kar smo, nad vsem, kar imamo in nad vsem za kar živimo ln za kar se bojujemo Ugotavljamo, da je to najsramot-nejšl zločin, ki ga pozna naša zgodovina. Za to je samo nasramotnejšl način, da se pretrpi smrt kot kazen, imrt ne violi« pok.
Sfifto 4« Hp. 68.
K A B A W A K K B W BOTH
SHUistiBif, tB. Aog'iwi 1W4.
18. STUNDE Liflaung der Aufgabe:
I.	1. Die Haupttelle des menschlichea K6r-pers sind: Der Kopf, der Rumpf und die Glteder. J. Der Kopf 1st mit Haaren be-deckt. 8. Die Haare kdnnen blond, braun, achwarz oder grau sein. 4. Die Haare der alten Leute sind grau. 5. Wer kelne Haare hat, hat elne Glatze. 6. Kurasichtlge und Weitsicbtlge milsaen Brlllen oder Zwlcker tragen. 7. Wir rlechen mit der Nase. 8. Die Zunge und der Gaumen dienen wra Wahrnehmen des Geschmackes der Spei-sen und der Getrftnke. 9. Die Finger sind' an der Hand. 10. Die Zehen sind am FuB. 11. Wer nicht sehen kann, l»t blind. 12. Wer weder sprechen noch horen kana, let taiubatumm.
II.	1. Ein blondes Haar. 2. Eine groBe Glatze. 3. Ein aauberes Gesicht. 4. Ein groBer Kopf. Ein achlechter Zahn. 8. Ich muB wegen elnes schlechten Zahnes zum Zahn-arzt gehen. 7. Ein stiBer Mund. 8. Ein aii-Bes Kind. 9. Eine silBe Frau. 10. Ein brelter RUoken. 11. Ein breltea FenaUr. 1(2. Eine breite StraBe.
III.	Poseduje lepo veliko sobo s Širokim balkonom. Iz Severnega v Vzhodno morje vodi ploven kanal. Marija občuti za svojega ženina vročo ljubezen. Ta nižji (mali) uradnik ima Se mal(e) dohodk(e). Majhen parnik ima večinoma majhno posadko. Skozi Taure vodi dolg predor. Duhani atrupeni plin, prinesite mi mojo plinsko masko! S tem alablm bencinom moj voe ne vos!
Pridevnik atejl sam pred umMtalnlkom m&nnKoh
1.	Fall starker Mann — motni mo*
2.	Fall starken Mann«* — močnega mote
3.	Fall atarkem Mann« — močnem« modta
4.	Fall starke« Mann — modnega moh
weiMtak
1.	Fall gute Fran — dobr* ftena
2.	Fall guter Fran — dohre ten«
3.	Fall guteir Fran — dobtt Sent
4.	Fall gute Frau —dobro fteno
■itohUcii
1. Fall brave« Kind — pridni otrok 1, Fall braven Kind«« — pridnega obwka
3.	Fall bravetn Kind« — pridnemu otroku
4.	Fall brave« Kind — pridnega otroka
MetirmM
mMnaMok
1. Fall starke Mftnner — moftni moije 3. Fall starker Manner — močnih mot
3.	Fall starken MtLnmern — močnim mot.-
4.	Fall starke M&nner — mota« moM
welhMoh
1.	Fall gut« Fmu«n — dobre ton«
2.	Fall guter Frauen — dobrih Sena
3.	Fall guten Frauen — dobrim ženam
4.	Fall gute Frauen — dobre tene
ailohllob
1.	Fall brave Kinder — pridni otroci
2.	Fall braver Kinder — pridnih otrok
3.	Fall brave« Klndem — pridnim otrokom
4.	Fall bi.iv* Kinder — pride otroke
t)biuigtt«atee: Ich esse nicht gerne stiiii Speisen und trinke auch nicht gern« hither« Schn&pae. Br hat immer n«u« Problem*. Dar
Herr dort macht immer dumme Wltze. Wir lesen nur interesante BUcher. NRchsten Mitt-woch werden wir tins wiedersehen. Dep Rund-funk bringt jeden Tag wichtige Nacheichten. Karl macht immer viele Fehler In seinen Ar. beiten. Lesen Si« »chon deutsche Zeitungen? Ja, aber ich veratehe noch nicht allea. Bet
Kampfen um Ancona erlitten, berichtet „Corriere della Sera" von der italienischen Front.
Cbereinstimmend erklaren die polnischen Gefangenen, dafi ihre Verbande in den letzten Wochen so schonungslos eingesetzt worden seien, dal? bei den Offizieren ge-radezu der Verdacht aufgetaucht sei, die polnischen Verbande sollten systematisch an den schlimmsten Kampfsektoren eingesetzt und hingeopfert werden. Aus gewissen An-spielungen amerikanischer Offiziere hatten die Polen den Schlufl zieben miissen, dafi die Englander dem hartnackigen Druck Stalins, die Truppen der Generale Anders und Sosnkowski durch Einsatz an den ge-fahrlichsten Stellen verbluten zu lassen, nachgegeben hatten, da diese polnischen Verbande sonst vielleicht hfichst unbequema Forderungen stellen konnten.
Die Komddie Polens
Stockholm, 11. Ang. Aus Moskau wird ein vierstiindiges Zusammensein des „Ministerpra-s i den ten" der Londoner Exilpolen und de« »o-wjetifichen „Nationalkomitees" fiir Polen gemel-det. In London und New York haben sich darauf neu« Hoffnungen auf eine Obereinkunft nnd „LegaIisierung" der geplanten Bolschewisierung geregt. Dies ist ja seit langem das einzige Be-streben der Plutokratien, den von ihnen al« unaufhaltsam betrachteten Prozefi der Spwjeti-sierung ganz Polens in eine fiir ihre innerpob-tischen Bediirfnisse ertragliche Form au kleiden. Fiir diese Zwecke wollen sie die Londoner Emi-grantenpolen unbedingt zu einer Scheinbeteili-gung an einer Firma zwingen, hintar der sidi da« Ziel der vollen Angliederung Polens mi die Sowjetunion verbergen soil. Der USA-VizeauBen-minister Stettiniu« auBerte sich „kun und opti-mistisch" im Sinne der Moglichkeiten eines Zu-standekommens der gewiinschten Einigung in Moskau. Irgend eine Art von Obereinkunft werde schon herauskommen. So wird einer nach dem anderen der friiheren Schiitzlinge Londons und Washingtons von den Protektoren kaltbliitig aufgegeben .und den Bolschewisten uberantwortet.
Die Ombildung Her finnisdien Regierung
Helsinki, 11. Aug. Die im Zoge des PrS-sidentenwechsels erfolgte Neubildung der Regierung ist am Dienstag abend vollzogen worden. Zum Ministerprasidenien berief Staatsprasident Mannerheim den ehemaligen Auflenminister Hackzell. Neuer ' Aufienmini-ster wurde der finnisdie Staatsmann Carl Enckell, K^-iegsminister bleibt der alte Ver-trauensrnann des Marschalls von Finnland, Generalleutnant Walden. Innenminister ist der bisherige Gouverneur von Lappland, Kaark> Iiillilae.
Zum neuen Justizminister ist Freiberr von Born berufen, Finanzminister wurde Hiltu-
nen fOmni). zweilu Flnamminiitar Paloh«t-
ner (Marfii)," Kultusminister bleibt Kaupjrf (Kalle). Landwirtschaftsminister Kalliokoski (Viljami), Minister fiir Verkehr und dffent-liciie Arbeiten Salovaara (Vainoe), Handela-und Industrieminister Takki (Unno Christian), Sozialminisier Saltonen (Alexi), Volksversorgungsrainister Ellilne (Kaarh) Johannes) und zweiter Volksversorgungsmi-nister bleibt Aura (Jalo).
Als Siellvertrelender MinisterprSsideni fungiert Verteidigungsminister Generalleutnant Walden. Unbesetzt bleiben zunachst dor Posten des zweiien Landwirischaftsminisiers und des zweiten Ministers fiir Verkehr nnd Arbeit.
schiinem Wetter machen wir am Sonntag kleine Ausfliige in die Umgebung. Icih immer mit groBem Interesne den Leitartik«! in der Zeitung. Daa aind ja achttne Sachen-Wir haben in unserem Zimmer fUeBrad« Wasser, warms« und kaltes. Er i»t seit Jahren krank.
Schlachi im Zwischenstadium
Die Lage an der Invasionsfront - Die Taktik der deutschen Fuhrung
Die Schlacht an der Invasionsfront ist mit der Ausdehnung der Kampfe in die Bretagne in eine neue Phase getreten. Wahrehd bis zur dritten Wodie des Juli ein auf beiden beiten nut groflem Materialaufwand ge-fiihrter Stellungskrieg den Boden der Nor-mandie auftviihlte, auf dem mit maflfoser Lrbitterung oft um kleinste Gelandeab-schmtte, um Waldstucke, zerstorte Gehofte, Badilaufe und Strafienziige gerungen wurde, bestimmt nun hauptsachlich die aus dem Einsatz motorisierter Verbande entsprungene Bewegung das Handeln der sich hier gegen-tiberstehenden Gegner.
Es darf in diesem Zusammenhang in Erin-nerung gebracht werden, dafi der Ablauf der Invasion ein wesentlich anderer war als iener, den man im Hauptquartier Eisenhowers geplant und in der Tat audi zu ver-wirklidien versudit hatte. Es geniigt bier, darauf hinzuweisen. dafi die Invasoren, die von einem kurzfristignn Uberrennen der dentschen Abwehr und ansthliefiendem Marsdi in das Herz Frankreichs getriiumt hatten, allein rund sieben Wodien benotigen, um einen Landstreifen fiir weiterreichende Operationen besetzen zu konnen. Der hart-nackige deutsdie Widerstand zwang General Montgomery, immer grofiere Truppen- und Materialmengen in den Kampf zu werfen, womit Eisenhower die Moglichkeit' verlor, nodi an anderen Stellen Nord- nnd West- , frankreichs eine den Gesamtplan erganzende Neulandung vorzunehmen. Allein schon diese Tatsache ist als ein wirklidier Erfolg der deutsdien Abwehr zu werten.
Bis Anfang August sind etwa 45 Divisio-nen amerikanisdie. britische und kanadische Truppen auf das Festland iibergefuhrt worden. Sie erlitten durch die sdiweren Kampfe in der Normandie enorme Verluste, denen nodi jene zahlenmafiig kaum erfafibaren hin-zuzuredinen sind, die dem Feind dank der ataanenswerten Erfolge unserer Kiistenbat-terien, der neuen Kampfmittel der Kriegs-marine, der Vorposten- nnd Schnellboote, nnserer Kampf- und Torpedoflieger entstan-den sind, einsdiliefilich der gewifl empfind-lichen Opfer, die nnsere Vorstrandhinder-nisse, die Minen usw. unter der Invasions-flotte forderten. Auf diese Weise wurden jedenfalls die Gegner zn einem von ihnen unvorgesehenen Einsatz des Nachschubpo-tentials gezwungen, der fiir den Verlauf des Gesamtunternehmens von grofier Bedeutung war und bleiben wird.
Nadi dem Scheitern aller grofiraumig ver-auchten Durchbrudisbemiihungen hat General Eisenhower seinen Operationsplan von Grund auf nmandern miissen. Das Schwergewidit des Angriffs wurde Mitte Juli den Amerika-nern zugeteilt. die sich der Halbinsel Cherbourg bemaditigt hatten und nun von dort nach Siiden Raum gewinnen sollten. Ihr Kommandeur, General Bradley, erhielt zu diesem Zweck erhebliche Verstarkungen, die zum Teil dadurch freigemacht wurden, dafi die Briten den bisher den Yankees zuge-teilten Frontabschnitt beiderseits Coumont mit iibernehmen mufiien.
Bradley versammelte seine Panzer- und motorisierten Infanteriedivisionen im Gebiet nordwestlieh St. Lo. Von dort kampfte er sich nnter starken Verlusten nach Siiden bis Avrandies. Eine Aufrollung des auf der Linie Tessey-Percy erriditeten dentschen Sperrie-gels gelang aber nicht. Im Gegenteil fuhrten von dort aus die deutsdien Truppen immer wieder energische Stofie in die Flanke des Feindes. Um diese Gefahr zu neutralisieren, befahl Eisenhower am 25. Juli eine neue
Operation, die einem doppelten Ziele dienen solite: 1. Vorstofi von Avrandies nach Siiden in Richtung Rennes, 2. Ausschaltung der nordlidi der Linie Villedieu-Vire kampfenden deutschen Einheiten.
Wahrend im Calvados-Abschnitt die Front im wesentlichen stationar blieb, stiefien aus dem Raum Caumont drei Panzerdivisionen vor. Ihre Aufgabe war, den eben erwiihnten deutsdien Truppen in den Riicken zu fallen und ihre Verbindung abzusdineiden. Zwar gelang dem Feind dort ein Einbruch, aber seine gewaltsam vorwartsgetriebenen An-griffskeile konnten an beiden Flanken von unseren Eingreifverbanden gefafit werden. Sie biifiten den grofiten Teil ihrer Panzer ein und verloren damit ihre Schwungkraft. Dennodi befahl Eisenhower einen erneuten Angriff,. der sidi wieder im Raum von Vire entfaltete. Aufierdem mufiten jetzt die Kanadier ostlidi der Orne wieder zum Sturm antreten, um durdi eine Bedrohnng von Calaise deutsche Truppen zu binden. Gleichzeitig wollten die Amerikaner von Avrandies nach Westen vorstofien, nm im Falle des Gelingens des eben geschilderten Unternehmens siidlich von Vire den geplanten Ring zu sdiliefien. Mit diesen Angrei-fern, die sich iiber Juvigny bis in die Ge-gend von Mortein vorgeschoben haben, sind noch heftige Kampfe im Gange, wobei den dort seit Anfang dieser Woche angesetzten deutsdien Panzer- und ^-Verbanden recht beachtliche Abwehr- und Gegenangriffs-erfolge beschieden waren.
Die erwahnten Operationen dienten ge-wissermafien der Vorbereitung des zweiten Projekts Eisenhowers, von Avrandies in die Bretagne zu gelangen. Durch den schmalen Hals von Avranches drangen motorisierte amerikanisdie Verbande iiber die Bucht von St. Michel hinaus. Dort teilten sie sich in mehrere Kampfgruppen. Die eine sudite nach Westen Raum zu fassen, indem sie langs der Kiiste vorgine nnd dann facherformig sidi ausbreitete. Unsere dort »tehenden Truppen
haben sidi infolgedessen auf die wichtigsten Stiitzpunkte, insbesondere St. Malo, Brest und Lorient, zuriickziehen miissen. In diesem Zusammenhang mufl erwahnt werden, dafi den Amerikanern an der Atlantikkiiste noch kein brauchbarer Hafen in die Hande gefallen ist, weshalb der gesamte Nachsthub durdi den Hals von Avrandies geschleust werden mufl. Die deutsdien Stiitzpunkte in der Binnenbretagne, die zum Teil von den Angreifern umgangen wurden, leisten den nadhfolgenden Verbanden zahen Widerstand.
Die andere Stofirichtung der Amerikaner verlief in allgemeiner siidlidier und siid-ostlicher Richtung. Bradlay will offenbar versudien, die Basis der Bretagne abzusdineiden und zugleich durch Angriffe nach Osten sidi das Sprungbrett fiir die weitere Offensive in dem Raum zwischen Loire und Seine zu schaffen.
Zieht man aus der eben geschilderten Entwicklung die Bilanz, so ergibt sidi erneut der Eindruck, dafi es die Hauptaufgabe der deutsdien Truppenfiihrung ist, die Entfal-tung der feindlichen Offensivplane zu durchkreuzen, was je nach den Umstanden in zaher Bodenverteidigung oder in fluk-tuiereoden Operationen erfolgt. Es mufi dabei nodimals hervorgehoben werden, dafi ein wesentKcher Erfolg der deutsdien Taktik darin liegt, den Feind zum Einsatz von Mit-teln gezwungen zu haben, die fiir ander-weitige Invasionsprojekte bereitgestellt ■ waren. Die den Briten, Kanadiern und Amerikanern zugefiigten Verluste fallen recht sdiwer ins Gewicht, und zwar ebenso in militarischer wie in politischer Hinsicht.
Vor allem aber — und dabei lassen sich gewisse Parallelen zur Lage an der Ost-front Ziehen — miisse es darauf ankoramen, Zeit zu gewinnen. Jede Woche, die sich die Kampfe linger in Raumen hinziehen, die nicht als kriegsentscheidend augesprochen werden konnen, ist niitzlich fiir die Vorbereitung des Einsatzes jener neuen Waf-fen, die der Fiihrer angekiindigt hat. Dieses Moment starkt die Truppe ebenso wie die Heimat in dem absolut sicheren Bewufitsein, dafi wir uns jetzt nur in einem Zwischen-stadinm des Krieges befinden.
Regierung zčinkiseher Manner
E3ner, der genug hat rom »befreiien« Italien
Mailand, 11. August. ..Republika fascisia" veroffentlicht den Wortlaut eines Briefes von Benedetto Croce an Bonomi, mit dem Croce seinen Austritt aus dem Kabinett Bonomi begriindet. Croce gibt in dem Brief seiner Enttauschung iiber die Manner der Regie-rung Ausdruck, die zankisch nnd um nichts anderes als ihre eigenen Interessen besorgt sind. Er beklagt sich iiber die ..Gleichgiiltig-keit des Volkes. das niemand von otis folgt ,
und gibt sdiliefilich die Kenntnis der Waffen-stillstandsbedingungen der Alliierten. die er als ..furchtbar" und ..erbarmungslos" bezeicb-net, als Grund fiir sein Ansscheiden ans dem Kabinett an.
Croce befafit sich dann im einzelnen mit den Waffensiillstandsbedingungen, die den Ita-lienem nicht gestatten wiirden, wieder frei zu sein, noch frei zn arbeiten. „Mir liegt der Gedanke fern", so schreibt Croce wortlieh, „gegen irgendwen einen Protest zn erheben, aber ich sehe nicht ein, warum Italien nnter solchen Bedingungen eine Regierung haben soil, und wenn es eine bat, weshalb ich ihr angehoren mufl."
Die Ausfiihrungen dea ..Altmeisters des italienischen Liberalismua", als den »ich
Croce gerne feiern l«LQt, werfen ein bezeich-nendes Licht auf die Verhaltnisse in dem von den Anglo-Amerikanern besetzten und von den Sowjets beherrschten Italien Als Croce, der den Kampf gegen den Faschismus a"ls seine Aufgabe angesehen hat, nach dem Sturz des Duce nach Italien eilte, wo er hoffte, das Steuer in seine Hand zu nehmen, hatte er sich sicher nicht traumen lassen, dafi er schon nach einigen Monaten das Bedtirf-
nts haben wiirae, sidi schneflstens \yieoer zuriickzuziehen. Aber auch ihn hat der Sturm-wind aus Moskau, wie schon so manche der Figuren, die sich als Relter Italiens fiihlten, weggefegt. Sehr schnell sind die hochge-spannten Hoffnungen im Gefolge Badoglios auftaudiender Schattengestalten verflogen. Obriggeblieben ist nur die bittere Erkennt-nis, dafi sich Italien verkauft hat und dafl der Verrat dem Bolschewismus die Tore Italiens geoffnet hat.
Damlt sie sdiweigen
Mailand, 11. August. Polnische Gefaugene bestatigen die auflerordentlich hohnn blu-tigen Verluste, die die polnischen Verbande in den letzten Wochen, besonders in den
DaKI.
DEUTSCH METHODISCH UND PBRKTISCH
Namiko nelodlino la prafclU'ao
NNf«HMHIimHINIHIHHMHIN«IIIHmwmtmiHH<HUMIHmillllini
Dm KampffBld hn Wee*aa — Bojište na wipadu
Sobota. 13 avgosta 1944.
KARAWAXEEN BOTE
Strati 5. — Stev. 63.
Krew Krainburg
Krainburg. (SA na pohodu.) Pred kratkim so se sestali SA iz Asslinga in SA-Stttr-me iz okolice v skupni službi, katere so se prvič tudi udeležili možje mestne straže Ass-ling. Na športnem progtoru je bilo zelo živahno. Na več streliščih so streljali s puškami KK, prav tako je bilo poleg: drugih vaj izvedeno metanje ročnih granat proti cilju in na daljavo. Bil je pravi SA-promet, ki so se ga * zanimanjem udeležili tudi možje mestne straže. Višek in istočasno zaključek dnevne službe, je bil govor Krelsleiterja dr. Hochstei-nerja, ki je podal možem izčrpno poročilo o položaju ■ posebnim ozirom na zadnje dogodke in je z vzpodbujajočimi besedami pozval može, da se sedaj šele prav za res zavzamejo z vso silo za to, da al bomo priborili skozi zmago svobodo nagega naroda. Viharno odobravanje je prepričalo Kreisleiterja, da so možje sledili njegovim Izvajanjem Fiihrer SA - Standarte Oberkraln Hauptsturmfiihrer Prethaler 'se je zahvalil Kreisleiterju in je istočasno podal zagotovilo, da bo SA prav tako kakor do sedaj izpolnjevala do zaidnjega svojo dolžnost, da s tem doprinese h končni zmagi. Pri pohodu »kosi mesto so zadonele stare bojne in pohodna pesmi, kakor vedno in povsod obnavljajoč nezlomljivo voljo in duh SA.
Krainburg. (Sprememba v K r e i s -amtsleltung der NSV). Gauamtsleiter NSV se je dne S. avgusta poslovil od Kreis-amtslelter NSV v Krainburgu Pg. Ludwiga Kloscha, ki mu je bilo z dnem 7. t. m. poverjeno vodstvo Kreisamtsleitung NSV v Klagen-furtu. Pg. KlSsch, vedno uslužen tovariš, ki ni samo olajšal dela svojim sodelavcem, temveč j« celo razumel, da jim je napravil delo v veselje, odločen neutrudljiv bojevnik, je vse dodeljene mu velike naloge na Gorenjskem vedno in popolnoma izpolnil Pri obnovi otroških vrtcev v Kreisu Krainburg je bil posebno udeležen. »Mutter und Kind« (»Mati in dete«), oskrba vojakov in zbirke WHW so pod njegovim razumnim vodstvom v Kreisu Krainburg posebno napredovale in dosegle lepe uspehe. Vsem Krainbužanom je težko, ker se poslavlja Pg. Klosch. Istočasno je uvedel Pg. Appel v službo njegovega naslednika Pg. Bruna Lippharda lz Gaua Weser I in mu zaupal ko-misarično vodstvo KreiTsamtsfuhrung NSV v Krainburgu.
Lastnik se išče!
Cela vrsta, vlomov v kabine je bila v zadnjem času razjasnjena v grajskem kopališču v Veldesu.
Pri vlomilcih je bilo najdenih več denarnic, živilskih kart, nabavnih listov, katerih lastniki se delno Se niso našli.
Oškodovanci hs oeebe, M bi mogle dati važne podatke, se naprošajo, da to javijo prt Kriminalabteilung des Kommandeurs der Si, chercheltspolizel u d. SD v Veldesu.
Nekaj številk v kratkem
cSlovenski dom« poroča:
Dna 26. Julija »o patrole i« udarnega bataljona majorja Križa naletele pri vasi Dobeče na tolovajsko zasedo in ubile lest tolovajev, med temi tri ženske.
Dn« 3T. julija Je imel udarni bataljon stot-ntka Meničanlna naslednje uspehe: 25 mrtvih tolovalev .« ujetih, zaplenjenih lO puSk m 1 lahka strojnica. Domobranci »o bili 3 lahko ranjeni.	.. _. .
Dne 28. Julija ao iste Vinice napadle t bataljon 15. belokranjske brigade pri Srobot-nlel ln ubile « tolovajev ter 1 ujele.
Pri Velikih Dulah je četa domobrancev padla tolovajem v hrbet ln jih pobila 25, ujela p* 5. Sama Je imela tri ranjene.
Patrole 1« Hotedrtlce so 26. Julija ubile dva kurirja, horjuleka posadka pa je odkrila taoo-riSče rajonaicege odbora i« Dobrove.
tate stotnika Meničanlna ao 27. Julija ubile JI tolovalev ln 4 ujele. Zaplenile so 4 strojnice, 2 zaboja težkih min ln eno brlgadno zastavo ter ao imele pri tem samo enega ranjenca. Istega dne ao edlnice stotnika Rupnika ub le » tolovaje, težko ranile dva tolovajska poveljnika in aaplenihe eno atrojnico ter dve za-•t avl.
V mesecu juliju eo Imeli tolovaji na Dolenjskem 744 mrtvih, Id ao Jih domobranske edl-nice preštele. Ujetih Je bilo 111, 48 jih je pre-betalo, 80 terencev pa Je oblast polovila. V Istem «eeu ao imeli domobranci 9 mrtvih, med njimi <!▼• »astnilja in 4S ranjenih.
Va»ti i* Ljubljane in okolice
Nov porae komunistov v At. Vidu pri Stični. »Slovenec« poroča: V noči od četrtka na petek 36. julija Je tolpa komunistov napadla do-mobranako postojanko v At. Vidu pri Stični. Po kratki borbi »o domobranci napravili izpad, »Krablli komuniste od dveh strani in Jih skuhali obkoliti Toda f dveh letih begov in pora-M* «o m komunisti tako izSolall v begu, da ao tudi le teb kle« uill brž, ko ao zaslutili »"varnost Pa domobranci jih niso kar tako Pustili ill ao za njimi ln jih podili vse do Za-K'aaca Na vaej poti do Zagradca ae komunisti nlao utegnili braniti, ampajt so samo bežali V Zagradcu pa ao bile zbrane večje kozmetične tolpe Skupno ao *a trenutek zastavili nrodiraloče domobrance Toda domo-h'ancl ae močnejS* skupine komunistov niso »"trailli, ampak so brž juriSall na Zagradec. f-lružene komunistične tolpe »o lz Zagradca »»ko hitro ibežale, da je bile vsako zasledovanje nemogoče. V tej akciji je padlo nekaj "otnunlotov, precej ranjenih mnogo priailnlh •"oblllislrancev pa se 1e levilo domobrancem.
Svetel primer obrambene pripravljenosti
Gau OstpreuRen se utrfiife
Zaupanje v lastno moč dela čudeže uspehov — Stranka se je najbolj izkazala
KSnigsberg, 11. augusta OstpreuBen ve za trpljenje, ki ga prinese s seboj kot na solzah bogati tovor vojna v lastni deželi. On ni pozabil avgusta leta 1914. Spominja se po-žganih vasi poteptanih polj za katerimi je takrat škripajoč od jeze jokal, vseuničujo-čega vala ki je prihrumel čez meje, gorja tokov beguncev, ki mu je pognalo v kri sovraštvo brez milosti. On pozna pojavljajoče se ognje in temno nevihto bližajoče se fronte. On je desetletja negoval v trpkem in otožnem okolju svojih jezer in gozdov grobove desettisočev svojih vojakov. Točno trideset let pozneje je spet sovražnik na njegovih mejah, toki maloruskih, poljskih in litavskih beguncev se izlivajo v deželo. Z hitrim vozom smo lahko iz Konigsberga v dveh do treh urah na fronti. Bolj-ševiški letalci že odlagajo tovore bomb nad obmejnimi mesti in nobeden ne prikriva, da skriva situacija v sebi mnoštvo nevarnosti. Ali so radi tega postali nemirni in obupani?
Ali je mogoče radi tega nekje panično razpoloženje? Ali se mogoče strahupolno prepuščajo usodi, ki se kaže v vsej grozoti in ki ob tej uri še ni premagana?
Nič tega! OstpreuBen se prizna k temu kar zahteva dan. Kakor skala se zoperstavlja nevarnosti, ki mu hoče do živega, pusti, da njegovi možje kopljejo jarke, žene in mladostniki spravljajo žetev, evakuiranci, starč ki, bolniki, matere, otroci sprejemajo množico beguncev z onstran meje, nakažejo jim taborišča, delo in hrano in pri vsem tem še pomagajo oboroženi sili pripravljati temelje za potrebne vojaške nasprotne naredbe. To vse se izvaja s pravim iz samega položaja nastalim poletom, ki je kljub neoporečen! potrebi za hitro, nobenega odloga trpečo zgrabitev, prost od vsake nervozne hltrice in še celo tam, kjer se mora hitro improvizirati ima metodo in red. Vse se izvaja z aktivno soudeležbo celokupnega vzhodno-
Kai šele bo prineslo »T II«?
Milijoni beže iz Londona - Strah pred novim orožjem
Lausanne, 11. avgusta. Evakuacija nadaljnjega milijona žen in otrok iz Londona je bila sklenjena koncem tedna, kakor se to vidi iz nekega posebnega poročila iz Londona. Tudi ženam, ki delajo v vojnih obratih naj se da možnost, da zapuste London
O grozovitem dejstvu napovedanega orožja »V II« na katero pripravlja angleško javnost ponovno angleško časopisje, si ^e delajo v Londonu nobenih iluzij. Kakor poroča londonski dopisnik »Morgen Tidningen« se oblasti v Londonu stalno brezuspešno trudijo, da bi po možnosti zbolj^ale sistem opozoril, tako pri dnevnih, kakor tudi nočnih napadih. Evakuacija, ki se je do sedaj še vedno izkazala kot pravi organizatorični ne-" uspeh se le po Churchillovi zadnji opozoritvi spet začela z novo močjo. Da bi se varovali od pričakovanih raketnih bomb bodo morali tisti, ki zapuste London, potovati do Škotske ali Irske, ker bombe odstreljene pri Calaisu lahko lete čez celo Anglijo do škotske meje.	_
Poljaki naj molčijo
Milan, 11. avgusta. Poljski ujetniki potrjujejo izredno visoke krvave zgube, ki ao jih v zadnjih tednih, posebno v bojih pri
Anconi pretrpeli poljski oddelki, poroča »Corriere della Sera« iz italijanske fronte.
Soglasno izjavljajo poljski ujetniki, da so bili njihovi oddelki v zadnjih dneh tako brez prizanašanja uporabljeni, da se je pri častnikih že pojavila sumnja, da naj se poljski oddelki sistematsko uporabijo in žrtvujejo na najbolj nevarnih odsekih. Iz nekih opomb amerikanskih častnikov bi Poljaki morali zaključiti, da so Angleži popustili trdovratnemu pritisku Stalina, da naj čete generalov Andersa in Sosukovskega radi uporabe na najbolj nevarnih mestih izkrvave, ker bi ti poljski oddelki mogoče drugače postavili nezaželene zahteve
Boljševlški naklep v vatikanski kapeli
Milan, U avgusta. Veliko pozornost je vzbudil v Rimu bombni naklep na vatikansko mesto. Kakor poročajo, so našli v svetovno znani auguštinovi kapeli peklenski stroj « časovnim vžigalnikom. Duhoven, ki ga je hotel napraviti neškodljivega, je bil po trenutni eksploziji bombe ubit. Stavba je močno poškodovana. Razen tega je bilo poškodovanih več oken v cerkvi sv. Petra. Naklep, ki 1e bil kakor se zdi namenjen glavni stavbi svetih uficij so baje izvršili boljševi-škl teroristi.
]Vič človeškega več
Grozoviti boljševlški krvavi zločini v Grčiji
»«»..«. ooN., C. KRONFUSS
Klaqenlurt, HahnhoMmh* 19 Vomlttai
*>• mt
Atene, 11. avgusta. Atenska oddajna postaja je prenašala Izpoved nekega dekleta iz Agrosa; ki so jo bili zavlekli holjševiki v neko jamo v Arkudiumu Ob jutranjem svitanju so izklicali tri Imena, med njimi tudi ime dekleta. Njo so boljševiki z dvema drugima vlekli v neki gozd, kjer so si sami morali Izkopati grobove. Oba druga ujetnika sta šla tiho jna delo, dekle je samo jokalo. Ko je prosilo za milost so jo pretepali. Potem se je moral eder izmed ujetnikov vleči v grob ln ko sta ga dva bollievika držala ga |e tretji zaklil z nožem Ko (o dekle ftuto smrtne krike, se je onesvestilo. Ko je spet prišlo k sebi so bili grobovi zasuti. Vlekli so |o nazaj k jami, kjer so jo kmalu nato osvobodili nemški vojaki.
V nekem nadaljnjem poročilu o boljševi-ških grozovitostih stoji: V vasi Molasos (Va-konija) so požgali boljševiki 12 hiš nacionalistov ln umorili duhovnika George Kory-tslatisa in njegovo ženo. Pri Korintemso so
Nemiri v Rimu
Mtlin. 11- avgusta. Kakor javlja »United Preu«, le prišlo v Rimu do hudega spopada med anglosaškimi vojaki in clvlinlm prebivalstvom. Mladi Italijani so namreč postrigli lase onim dekletom, ki so jih srečali v spremstvu anglosaških vojakov. V nekem zabavišču je prišlo do spopada med mladimi Ita lllani, ki so hoteli napasti dekleta, ki so bila v spremstvu angleških vojakov. Pri tem so vojaki uporabili strelno orožje. Več mladih Italijanov je bilo ubitih, večje število pa težko ranjenih.
Tihe izgube
2eneva, 11. avgusta. Po vsakem velikem strahovalnem naoadu na nemška mesta ne pride le do zasilnih pristankov sovražnih bombnikov v Svicl ali nevtralni Švedski, marveč mora mnogo letal zasilno pristati ali pa treščijo na tla v Angliji Tako poroča na primer .Dallv Sketch, o treh' za^trahovalnih bombnikih, k! so treščili na tla in se razfeiH Eden Je razdejal neko noslopje v Westend School.tareju pri Offlevju v Herd-' ireju. V celoti Je bilo ubitih 9 ljudi. DrugI bombnik le padel v gozd pri Maidenheaudu v Berg-
«ri j'u Tre,,, pad®' n« "a blizu gradu Wlndeoria noleg vzhodne t*rase Her so sta novanlckl nro«tori Vr.illr.vsV« ,-odhine
Vse le bombnike so oo«Vodov»l' r\«mšk lovci al! protiletalsko 'onnlštvo V podatkih o sestreljenih letalih, objavljenih v vojnih poročhlfe pa jih ae upoštevajo.
prerezali zdravniku Dimitrellsu lz Lougre vrat in zdravnika Bombokosa i* Goure umorili z udarci noža na sence Nadalje so zavlekli tvorničarja Mihaela Kiatosa in ga umorili. Adrianos Kaumuzos iz Valtezl le bil umorjen s streli v sence. Njegovi štirje otroci so bili odvedeni in zaklani. Odvetnika Ni-kosa Anagnostopeulosa lz Milissione pri Ko-rlnthu so odgnali in umorili na tako grozo-v način, da so enemu izmed rabljev popu-»tlU živci. Ponoči je prišla boljševiška tolpa v neko vas pri Korinthu, kjer jo zaklali v hlevu lastne hiše Johanna Kanetasa na naigrozovitojil način. Obe njegove hčere so odvedli tolovaji v gore. Z enako brutalnostjo so odgnali nekega Christopoulesa. Prerezali so mu vrat in prsa, iztrgali mu žilo odvodnico, medtem ko so odvedli njegovo ženo ln osemletnega otroka in ga vrgli skozi okno Starica Johanna Kalojezofulou je dobila udarce t nožem v prsa in odrezali so 11 glavo in soodnii del telesa.
Posledice »osvoboditve"
Milen. 11. avgusta. Brezposelnost v od sovražnika zasedeni Italiji se vedno bolj Siri.
* u dveh mesecev je bilo po poročilih '"^'talilanskih listov odpuščeno iz tovarn boo_000 delavcev, ki Jim niso dali nobene podporo, ali jim odredili drugega dela V industriji vlada popolna zmešnjava. Pomanlka-P'e premoga in surovin ter ustavitev grad t*6?!. podietit preprečuleio obnovo južno-»ailjanskih mest in vasi, ki so jih porušili anglo - amerlkanskl terorističn' letalci. Prevozništvo je v rokah židovskih oderuhov Za prevoz gradbenega materiala se plača po kilometru 200 do 300 lir 20 dc 30 RM). Za-sedbene oblaatl še niso podvzele nič da bi
Pv?i. l 8ls,vu Pomagale pri obnov! stanovanl-sklh hiš
Letalski napad na kolono ujetnikov
Berlin, n aVgusta Vojak, 101 topniškega bataljona, ki so prišli v nemške ujetništvo, poročajo, da so jih pri brevozu v uletnlško taborilčr Dr| ^ave du Pitsu. tik pred nekim nestnim križiščem v nizkem letu naoad 11 zavezniški lovci Pri tem je bilo ubitih 23 ameriških ter 2 nemška vojaka.
Srbska narodna banko le sporočila, da le
dala v orom*>t nove 30 dinarske bankovce * datumom 1 mM« ftanVovc! z dne 1 av gusta 1941 ostanejo v prometu, da bodo to rei v prometu dvojni S0 dinarski bankovoi.
pruskega prebivalstva, ki s tem prvikrat pokaže primer totalnega vojnega napora.
Z upravičenim ponosom lahko Gauleiter Erich Koch uporabi to ugotovitev za pričetek razgovora, ki se vrti — povedano z njegovimi besedami — »okoli vzhodnopru-ske vstaje« in da opozori na to, da je prebivalstvo njegovega Gaua v teh zadnjih tednih resnično pokazalo držo, ki je nedvomno vzorna ln ki čez meje krajevnih nalog pripravlja rezerve, ki se še povsod morejo najti.
Razgovor je ob polnočni uri. Ob tem fiasn, ki ga že davno noben več ne najde sa nenavadnega, skliče Gauleiter vsak večer svoje najožje sodelavce k zaključnemu pogovoru. On se z njimi pogovori o dogodkih preteklega dne in hitro zavzame svoje jasno stališče. Njegov praktičen smisel in elan s katerim zgrabi za delo se izkažeta prav tako, kakor siguren čut za vse, kar on lahko zahteva od svojih rojakov. Cez vse istance se vsaka stvar hitro odloči: toliko in toliko vlakov mora biti stalno pripravljenih za vožnjo. Nujno potrebovani tonažni prostor mora do določenega termina biti stavljen na razpolago. Toki beguncev na jugu dežele se usmerijo v druge kraje, nekemu vodji odseka ob meji se dobavi zahtevani material, neke mu drugemu se dodeli nadaljnjih 5000 delovnih moči.
Tako se nadaljuje, kakor pri nekem bojnem poveljstvu, čutimo pojem totalne vojna in lahko ugotovimo, kakšno brezpogojno neomejeno vodstveno vlogo ima stranka. Ona je srce in duša »vstaje v OstpreuBen« in istočasno njeno središče energije in večkrat tt»-di njen izvršni organ.
Umetnost vodstva ljudi ln improvizacije
S poudarkom opozori Gauleiter Koch na ta dejstva. Pokret sam obvlada umetnost vodstva ljudi in lahko prevzame na sebe, da čez noč mobilizira stotisoče za kakšno posebno nalogo. On sam ima ustanove, da vodi množice, jih upravlja, prehrani in nastani On sam ima sposobnost za improvizacijo in da to, kar se izkaže kot potrebno, izkoplje iz zemlje. Razven stvarnega uspeha je ta ponovna ugotovitev te že večkrat utrjene skušnje, mogoče najbolj dragocen uspeh te zgodovinske ure.
Najprvo je šlo za to, da so toke tujih beguncev, ki so v dozdevno neskončnih, do 30 kilometrov dolgih kolonah s svojimi kmečkimi vozovi, posteljami, otroci in živino prišli na mejo OstpreuBena, spravili skozi deželo. Slo se le za to, da so bile za njih proste poti in ceste, napravljena taborišča In pripravljene zdravstvene ustanove, da so jih prehranili in vključili v delo Gaua. Istočasno se je razvila na železniškem omrežju prometna bitka v največji meri. Evakuiranci i« zračno ogroženih krajev, ki so bili dobili tukaj na vzhodu gostoljubno streho, so bili preseljeni v druge sprejemne Gaue. ali skoraj v istem hipu se je moral največji del proge osvoboditi za potrebe oborožene sile. Na tem odseku se morajo obvladati še za naprej velike zahteve. Dan in noč še vedno hite vlaki s četami, municijo, orožjem in prehrano proti, vedno se boli in boli utrdulo« črti.
Vse te naloge pa zgube na važnosti, če se primerjajo z nalogo, ki jo je dobil Gauleiter Koch kot Reichsverteldigungskommissar In OberprSsident (državni komisar za obrambo ln deželni predsednik) pred nekaf tedni od FOhrerja: Da se mora OstpreuBen utrditi in prepresti z v globino segajočim sistemom postojank To je bila, kakor je sam naglasil, največja naloga, ki 1o je dobil v svojem življenju. pod pogoji, ki so bili vse drugo, kakor pa, da bi obljubljali uspeh. Cet oborožene sile v ta namen ni bilo na razpolago. Enote OT samo v malem številu. Porabiti so se morali prebivalci in sicer vsi, ki so bili sploh sposobni, da zgrabijo za lopato in kramp To se je zgodilo s fenomenalno neposrednostjo. V treh urah je bila kčnigsber-ška univerza z vsemi profesorji, dijaki in pomožnimi silami odšla. SA-Stiirme, politični vodje in Hitlerjugend se zberejo že v noč! ln 15, 20 ur po sprejemu naloge so bili že narejeni prvi udarci s krampom in potem so dneve in dneve hiteli vlaki s tisoči ln deset-tlsočl mož vseh stanov in poklicov proti meji, ki so pošteno In strastno zgrabili za delo in ki so čutili na lastnem telesu, da v nevarnost! ni nič večjega in lepšega, kakor žrtvovati vse moči za domovino Verletno so bil! zn marsikaterega težki dnevi, ki so prišli Mogoče je moral stanovati na odprtem polju pod milim nebom, ali le dva ali tri dni moral živeti od. tega. kar je prinesel s seboj v žepu Ali kaj to škoduie? Predvsem te bilo delo Nasip v OstpreuBenu le rase! o^ ure do ure in s stotisoči tovarišev je občutil moč na kateri je hipno pridobila ogrožena dežela Prihranjeno !e za poznejSe čase, da ce bo vpisalo, kar se je v teh tednih storilo. Kljub »emu- če je bilo približno že po desetih dneh prekopane šest milijonov kubičnih metrov zemHe Izkopanih nad 3000 km jarkov In so tisoči malih bunkarjev kakor gobe zrasli iz zemlje in le globoka zareza protioklopniaškega jarka presekala deželo.
Da ]e bilo mogoče to napraviti in ustaliti v teh težkih časih, ne dokaže samo to, da je zbor naših političnih vodi! neranl|!v, da je lz *!lo"i'o-n ' c 'ol«ca bistva povedel Drebival-stvo cel*<7« Oaua k najvlšli požrtvovalnosti, temveč nam potrjuje tudi v splošnem zaupanje v lastno moč. Po primeru OstpreuBen ao lahko vidi kakšno rezerve oN oo med Moot
Stran g. — Štev. 8S.
KAKAWANKEN BOTE
Sobot«, 12. avgwsta 1944.
Jficftfcpiefe
Allgemeine Hlmtreuhand O 111 b. B.
Zweigstelle Stidost
ASSLING
11., 12., 13., 14. vm.
Fahrt ins Abenteuer
Fiir Jugendliche zugelassen!
15., 16., 17. vrn.
Nacht ohne Abschied
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
KRAINBURG
11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. Vin. Der weilie Traum Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen!
LAAK
11., 12., 13. vm.
Die Wirtin »Zum weiften RoBi« Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 15., 16., 17. vin. Serenade
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
RADMANNSDORF
11., 12. Vin. um 19.45; 13. VIII. um 14.
(f. Jugendliche), 16.15 und 19.45 Uhr.
Konzert in Tirol
Fiir Jugendliche zugelassen!
15., 16., 17. VIII. um 19.45
Benjamino Gigli in: Traummusib
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
VELDES
11.. 12., 13. vin. Wildvogel
Fiij- Jugendliche nicht zugelassen! 14., 15., 16., 17. Vm. Heimatland
Jugendliche unter 14 Jahren nich zugelassen!
NEUMARKTL
12., 13. vm. Burgtheater
Ftlr Jugendliche zugelassen!
16., 17. vm.
Ehestreik
Fiir Jugendliche ntcht zugelassen! STEIN
11., 12., 13., 14. vm. Miinchhausen
Fiir Jugendliche nicht zugelassen 15., 16., 17. vm. VergiiJmeinnicht lugendliche unter 14 Jahren ničht zugelassen!
ST. VEIT
is., i«..vm.
Die kluge Marianne
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
L ITT AI
12., 13. vm. Zirkus Renz
Fiir Jugendliche zugelassen! 16., 17. vm. Grofistadtmelodie Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
MIESS
12., 13. vm. Musik fiir Dich Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen:
SCHWARZENBACH
12., 13. vm. 3 Frauen um Verdi Fiir Jugendliche zugelassen!
tu jedem Kilm tile Deutsche VVocheuschau
AMTLHI1E l{i:k\\\l >l\(m \<;^\
Der Reichsstattlialter in Kiiruten Der Chef der Zivilveroalluntf in den besetzten Gebieten Karntens und Krains.
IVd-Pb-34-a 1944 Pb-34-s-1944/K
Klasrenfurt. am 4. Aujrnst 1944.
Betreff: Erzeueer- und Verbrmicherpreise ftlr Sneisefrflh ka rtoffeln der Ernte 1944
Bekanntmadiung
tlber Erzeneer. nnd VerbraurherprelKc fiir Saetaefriihkartoffebi der Ernte 1944.
Fiir Sneisefriihkartoffeln der Ernte 1944 irelten rom 10. Awraat bk 16. August 1944 n»ch«tehende Preiee: 1. EraeuBerfestpreise:	Orliltnkiiiia
Fraobtfrei ErupfaiJt««tation i« I
10« ka in Reichsmark..... 10,—
II. VerbraucherhHchstpreise:
ie Vi kz je 50 k* Rpf.	RM
7.5	6.50
ie V, k* Rpf. 5.6
II
6,-
ie 50 kg RM 4.5«
Im ttbrieen srilt die Anordaumr Uber Preme und Handela-•nuinen ftlr Speieefrttlikartoffelm der Ernte 1944. Z1 IV<i-Fb-34-a-1944 nnd Pb-34-»-1944-K vom 5 Jnli 1944.
In, Auftmc: m-s Dr. Kalmaan.
Die Organisation Todt such; fiir kriegswichtige Einsatze im Reichsgebiet und in c!en beset?.-ten Gebieten teclinische unci Verwaltungskrafte aller Art. Mitarbelter fiir die Gefolg-schaftsbetreuung, Lagerftihrei Bau- und Betriebsl'ernsprecher Sekrettirinnen, Stenotypistin-nen Schrelbkrafte, Nachrich tenhelferinnen und Nachrich-tenm&delfiihrerinnen. — Besol-dung nacn TO. A, auBerdem in den Einsatzgebieten Wehr-sold, freie Dienstkleldung, Ver-pflegung und Unterkunft. — Schriftliche Bewerbungen an das Personalamt der Organisation Todt, Zentrale, Referat P 21, Berlin-Charlottenburg 5»
Eiiikellerung ion Speisekarlofleln
Das Landesernahrungsamt Karaten gibt ftir den Reichs-ga* Kkrnten und als Referat ErntLhrung und Landwirtschaft dea CdZ fiir die besetzten Gebiete Kftrntena und K rain« bekacnt: ,
1.) Auch in diesem Jahre haben die Normalverbraucher cBe Mdgllchkeit, die ihnen ftir die Zeit vom 13. 11. 1944 bis 22. 7. 1945, das sind 9 Zuteilungsperioden, zustehenden Speise-kartoffeln schon im Herbst zu kaufen und selbst einzukellern. Die Einkellerungsmenge fUr diese Zeit betragt 100 kg.
Die Einkellerungsmenge ftir Kleinstkinder bis zum S. Le-berwjahre betrftgt 50 kg.
I.) Ftir den Bezug der Einkellerungskartoffeln direkt vom Erzeuger werden ab 21. 8. 1944 auf Antrag der Versorgungs-berechtigten und gegen Vorlage ihres grtinen Bezugsauswelses ftir Speisekartoffeln ftir die 69. bis 77. Zuteilungsperiode seitens der zustandigen Kartenausgabestelle Einkellerungs-echeine ausgegeben. Die Einkellerungsscheine aind beim Bezug der Speisekartoffeln dem liefenndeo Ereeuger zu tttoer-geben.
Die Einkellerungsscheine gelten bis 10. 12. 1944; nach diesem Termin dtirfen sie nicht mehr beliefert werden.
8.) Jene Verbraucher, welche ihre Speisekartoffeln »um Z week drfr Einkellerung von einem Kleinvertetler beziehen wollen, miissen diese bis apatestens 31. 8. 1944 bei einem Klelnverteiler nach freier Wahl bestellen und gleichzeitig ihren grtinen Bezugsaiisweis ftir Speisekartoffeln ftir die 69. bis 77. Zuteilungsperiode vorlegen. Falls der Klelnverteiler die Belieferung des Verbrauchers mit Einkellerungskartoffeln tibernimmt, muB er alle 36 Wochenabsehnitte zusammen-hSngend abtrennen und gleichzeitig die mit I und II bezelch-neten Stellen des grtinen Bezugsauswelses mlt seinem Fir-menstempel versehen, womit er sich zur Lieferung der Kar-toffeln an den betreffenden Verbraucher verpflichtet. Wtinscht e^n Verbraucher nur 50 kg einzukellern, so sind nur 18 Wo-chenabschnitte zusammenh&ngend abzutrennen und nur eine der mit I bzw II bezeichneten Stellen mit dem Ftrmenstenvpel zu versehen.
Die Klelnverteiler mtiasen die zusammenhttngend abgetrenn-ten Wochenabsehnitte dea grtinen Bezugsauaweises fiir Speisekartoffeln bis sp&testens 9. 9. 1944 ihrem 7,ust&ndigen Er-nShrungsamt, Abt. B, einrechen. Dieses stellt hleflir Bezug-soheine A »E« aus, womlt die Klelnverteiler die Kartoffeln beziehen kiinnen. Die Auslieferung der Kaftoffeln an die Verbraucher kann erfolgen, sobaid die Kleiaverteiler Im Be-sltze der Kactoffeln sind.
Klagenfnrt, den 8. August 1944.
Landeeeriin hrungsamt KRrnten.
krankheit•
teL^&MXi&acfi&l
J«d«r Kranke talil »in* Lucka in der Kompffront d»r H* imot oRan. Der Will« zur tchnelUn Gesundung i»t daiholb Pflicht; ar mull dia Kunrt dar Arzta und dia Wirkung bawohrtar Arznaimitlal untaritutzenl
ASTA
ARZNE1M1TTEL
foglB-jek+mtfin*
clmmiftmVitfirdm Miler Deftimit nnd den kijtniwnmkmnfiigk
OhratiM!
In 6arantol halten fidi Eier iiber lialir!
ZAHVALA
Ob neizmerno težki izgubi najinega nepozabnega predobrega sop:oga in očeta g.
Josefa 'Jamnik
se zahvaljujeva dufnemu pastirju Rudolfu Bezel za zadnjo popotnico in pogrebne molitve, za darovana, venca Ortsgruppe - Laak in loškim mojstrom, za izraženo sožalje, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Bog plačaj. L a a; k , 5. avgusta 1944.
Žalujoča žena Franziska in »in Peter.
Wecliselseitu-e Kranken Versicherungs Austall
Sndiuark bietet
Kranken ZusichiiOversielieruiit!
fUr Pflieh'versieherte.
Kranken Vollve^sicllerllnL,
fiir Versiehernnesfreie
KrankenliaiiKiHUUcIri-Versieherinia
fiir iederinann
Auskunft- Hanptverwal Inne Graz Neutoriiasse 57
Verw iltuiiirsstclle Mar burg. Eilm. Sehmidt-Gasse Xr 1 Biiro Tilli Graben sri.*>.«e 2
Službo dobi
Mizarski pomočnik, ki bi bil zmožen samostojnega vodstva manjše delavnice, pošten in zanesljiv, se išče. Naslov v K. B. Krainburg pod »Pošten starejši mizar«.	3754—1
Mlad fant, 15 do 36 let star, za lažje kmetsko delo in ki ima veselje do konj, se v okolici Krainburga takoj sprejme. Vsa oskrba v hiši. Naslov pri K. B. Krainburg. 3799-1.
Wo war sie doch? Wo ist sie nur?
Wo Deine To5chen!ompe stedrt.
luch m6qlichst. eh Du anqeeclrt. Denr.wenn DuSclirommenei;Imallia*t Dann b'Ouchst Du auck noch
Hansaplast
Nehensckhlich oder unwichtig
sind heute viole alte Gewohnheiten jjegenuber dem einen Ziel: Dem bal-digen Sieg. Zahnpflege ist zwar nicht unwichtig, aber Aufmachung u. Geschmack einer Zahnpasta. „Roso-dont" bitlet hierfijr eben-foll$ um Verstandnis.
RcsccScnl
ftertjma«*}fati> ŽAH N PASTA
Leset den Karawanken Bote

•ollt« (oder Houshalt aU Frischg»> •nus« fiir den Winter „«inweck«n"# d. h. nach d«m WECK-V«rfa»>r«n i« WECK-Gloi«rn «inkoch«n. Mit dan ^ingowccktan" Vorrdten kann di« Hauifrau gvrad« jefrt im Kr»«g* vi»l Abwechslung in den Kuchvn-zettel bringan Man holt« sich b«im ..Einwecken" immtr g«nau on dia Vortchriftan. Unser« ,,Klein« tehr-«nw«i>ung" mit ganauvn Anl«it< ungen und vivlan R«zeptan wird koat»nlos abgegeben von alien WECK-V«rkaufsstell«n oder gegen Eintendung dieser auf ein* Povt karta geklebten Anzeige direkt von der Oesterr. Koniervenglai-KG Brduer & Co., Wian I, Stadiongasse 5 (Generalreprat. der Marke WECK).
spart Scifc
Noch jeder Houtorbeif genugt ein wenig ATA — allein oder mit efwot Seift — um tel bit die ic K m u »i i g s t* n Honde todellos zu tfiubern,
Herqestellt in den Persil-Werken.
POZOR!
NE POŠILJAJTE V PISMIH DENARJA!
Pošiljatelji pismenih naročil an oglase prilagajo pismom večkrat denarne zneske. Opo zarjamo na to, da Je tn p r e -povedano In da ra». r tega povzroča znatno več deta pri obračunan ju. Ker ««• * oztrom
na razpoložljivi proator oglasi Itak ne nr.orejo t«vko> objaviti, se s tem ne prihrani nič časa. ToftlJIte torej zaželeno beeedllo oglasa in te tati dan dobite ml na« nail naprejAiijl račun. SIcer pa priporočamo, ila predajte oglase na*lm potlovalnleam.
»KARAWANKEN BOTE A n/.e.'y ep ali trilling.
20 JAHRE WUTtTENROTER BAUSPAREN
Auikuntt und B Idanotpekt (lofjtunn't ,"le KUg> nluil, DomqAiie I. Ruf )I9I Marburf / Drew, Schilleritte^e «
IGEHWKC Jt«8H. 500000
J« ww« iu w*. 300.000
JCf¥rt*C/U RW. 200000
US.W. ZUSAMMEN FAS1
10d1HMicmt
IOSPREIS RM Jf KiflgSE \ 3-. 4.6-
SWiTt.lOITCfllC CINNAMMt
?lHJkCWl
WIEN VI ^ -- MARIAHIlfERSlRJS
yOIU(7M HUPIW " - ''
und gib I) Uborhaupt und 2) be-lonaer* bei achmutzlgen Arbeiten ,,DUNKEL" dcnVorzug,
So »parat Du manches Wii achestUck und viel Waschpul-ver. Und
Z^DleSeifenkarle
mmemam
2IEHUNG
13.und1».0Mob'gp
Richtige Muntfpf|ea«
iHrnt mr KrhaJtunn iter Ottundhell. dcnii an.Vliuiil HI dlteintanc.ivtuil« »iBlat K:ankht-1tsketmt Si,Mm dir tewohnttn CHIN0S01. Uur*(ll»li'ftl«n <tr«dc niUil jui Hand jrm. «1 mud cf roiilhi.cthciul nudi mil pi mi Nveren Itjuim.ittln wie «tw< FiIm Stli In warm«m W««at.
it pi mi :wa einti I it, f«h«a.
Oar Irtota )ada< Mahrlalitung wird noch gnsfaHgar* durch hauihallarv dan Varbraudi daraneuglan OUtar. Warm dathalb nlamand mahr kauft, all ar braudhl, dann wardan nicht wanlaa allat. undam alia ganug arhaltan. — Dial gilt at.enw Hkr OARMOL, dal auch bnula In Italgandam Matja haigaitalll «ird.
DARMOL-WERK DtUUCHMIDOU
WIEN
Dobrega kuharja ali kuharico
išče za takoj vHotel Europac, Krainburg.	3816-1
Blagajničarka dobi stalna rac-! sto v boljšem hotelu na Gorenj, sketn. Osebno predstaviti pri K. Bote Krainburg Veldeser Str. 6.	3771-1
Sprejmem žensko za gospodinjstvo k 3 osebam. Plača po dogovoru. Unter Pirnitsch 12 bel Zwischenwassern.	3822-1
Iščem učenca za mlinarsko obrt. Vovk Anton. Moste 9, pošta Scheraunitz.	3826-1
Odda v najem
Mizarska delavnica ob glavni cesti na prometnem kraju, no. va stavba za 6 delavcev in z 2 strojema ter vsem orodjem in skobelniki se odda v'najem takoj. Informacije pri J. Božič, Krainburg, Am Strand 29.
3755—3
_Prodam_
Kravo, 7 mes. brejo, mlado, lepo, težko 430 kg prodam. Cena po dogovoru. Joh. Graschitsch, Krainburg, Am Hang št. 70.
_3785-6
504) do 7(M) ku sena prodam. Naslov pri K. B. Krainburg pod 3769-6
Prodam dobrega lovskega psa »Texas«. Poizve se »Hotel Europac, Krainburg.	3812-3 Prodam kozo, dobro mlekarico, Hotemaže 43, pošta, HSflein.
3825-6
K u p i tu
Kupim dobro ohranjeno omaro za obleko. Ponudbe na K. B.
Krainburg 3808-7._
Kupim dobro ohranjen klavir ali harmoniko. Dopise na K. B. pod »Harmonika« 3810-7. Kupim fotoaparat 7, boljšo op-tiko 6X9 ali 10X15, ali zamenjam ali prodam 2 fotoaparata 4^5 X 6 optika 4.5 in 13X18 optika 4.5 21. ter fotoplošže in papir. Ponudbe na K. B. Krain-
burg 3813-7.______
Kupim mlattlnioo na ročni pogon ali na gepelj. Schtibelj Kari, Goliza 5. pošta Selzach,
Laak a. d. Zaien_3774-7
Kupim čistilnik (pajkel) za žito. Kalan Franz, kmet. Gallen-/Cls 11 pri Neumarktlu. 3775-T
Izgubljeno
Oseba, ki je 30. VII. v opoldanskem vlaku Krainburg-Klagen-furt našla tuj dežni plaSč, se naproša, da ga vrne na upravo K. B. Krainburg pod »Nagra. da« 3811-22.
Sve/.enj ključev (7) najden v Wart, se dobi pri K. B. Krainburg	3797-22
Izgubil sem 4. VIII. denarnico s približno 400 RM in ključkl od kovčega na poti od Alte Post do Landrata od pol 1. do 1. popoldan. Pošteni najditelj se naproša da odda proti nagradi na K'. B. Krbg." 3814-22
KnUe _ und die weisse Wztsche....
... da muB man gut uberlegnnl Wenn man i. 8. eina weiOa KUchenschUrze turn A«clie-ausnehmert tragt oder den Boden im strahiend welBen Oborhemd entrUmpelt. c.-.nn geht das stat« aut Kosten der geiben Kurte. Lerna darau«
Dne 4. VIII. sem Izgubil v lCrainburgu na poti »Alte Po»tf do Landrat, denarnico v katf1 sem imel poleg večje vnote denarja zlat prstan in ključi^ od kovtfegov. PoSten najditelj se naproša, da proti nagradi 150 RM vrne najdeno denarnico na
K. B. Krainburg.__3821-2«
tine 6. VIII. 10-11 sem izgubila od St. Georgen do okolice Fal-kendorf plavo karirasto jopico. Pošteni najditelj se naproša, da odda proti nagradi na Kar. B. Krainburg.	3831-22
V	soboto, dne 5. VIII. aem lz-gubila na poti Iz Am Hang na Suho. rdeč svilen damski dežnik. Prosim poštenega najditelja-, da ga proti nagradi vrne: Am Hang štev. 170. Krainburg.	3824-22
_Razno_
Uoapodlčna išče posteljo ali malo sobico tudi lahko brez-mobllje za takoj. Ponudbe na K. B. Krainburg 3619-23^ Dobrim priJateUeml Vae "je~v redu. .lavi ae najbllžnjl oblaatl. Tvoj prijatelj^	3757-23
V	nedeljo. V'UI. je bilo na Brealach ukradeno žensko ze. leno, nekoliko rabljeno kolo. Oseba je bila opažena in «e naproša, naj ga, vrne na K. B. Krainburg v lzogib poaledlc.
3828-M
farztlidier Sonntaasdiansi
Krainburg) 18. AaguMt: Dr. Kari PetHt*«*« Krainburg, Velde<»er 8t*J»* Nr. U, Fernruf 17».