S98 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti Spomini, vtisi in pogledi področnih urednic in urednikov ob 70-letnici izhajanja revije Acta Chimica Slovenica prof. dr. Marija Bešter-Rogač Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani področna urednica za fizikalno kemijo v letih 2004–2017 Kako v 2000 znakih s presledki zajeti štirinajst let, ki sem jih kot področna urednica za fizikalno kemijo pustila, podarila, žrtvovala ali karkoli že hočete uredniškemu delu pri ACSi? Še vedno imam zelo lep spomin na prvo srečanje s prof. dr. Janezom Košmrljem in njegovo povabilo, da naj se pridružim uredniškemu odboru leta 2004, ker se do tedaj nisva poznala. Takrat je postal glavni in odgovorni urednik in je skupaj s temeljito prenovo oblike ACSi posta- vil tudi novo uredniško shemo z imenovanjem področnih urednikov. Bilo mi je v veliko čast, veselje in priznanje, da je nekdo moje delo opazil in prepoznal do te mere, da mi je zaupal tako odgovorno delo. Vsakoletna druženja uredni- škega odbora so mi dajala tudi pogled v svet izven ozkih okvirov katedre, širino in zavest, da znanje in sodelovanje ne pozna meja, družbenih in drugih razprtij ter vrtičkar- stva. Ali bolje – tudi tu sem spoznala, da pošteno delo lahko vse to obide in – po principu Le Chateliera – ubere drugačno, nevajeno, a (naj)boljšo možno pot. Hvaležna sem za vso to mrežo niti, ki smo jo stkali v štirinajstih letih. Seveda je imelo uredniško delo tudi svoje »temne« strani – pogosto so se članki nabirali in je bilo težko najti čas za njihov pregled. Najtežje od vsega pa je bilo iskanje recenzentov. Na vabila za recenzijo pogosto ni bilo odgo- vora, recenzenti so pogosto zamujali in pisali površne in nedosledne recenzije in celo poskušali recenzije izkoristiti sebi v prid tako, da so zahtevali citiranje lastnih del. Celo avtorji, ki so objavljali v ACSi, niso sprejemali recenzij člankov, sami pa so zase pričakovali hiter postopek. Kvaliteta neke znanstvene revije je izjemno odvisna od zanesljivega in poštenega dela recenzentov – končno recenzenti povsod po svetu odločilno vplivajo tudi na iz- bor projektov in so torej neke vrste »gonilna sila« smeri razvoja znanosti. Želim si, da bi se tega zavedali vsi razi- skovalci tudi takrat, ko dobijo vabilo za oceno znanstvene- ga članka – tudi od ACSi. Foto: Andrej Križ S99 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti izr. prof. dr. Janez Cerkovnik Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani področni urednik za organsko kemijo od leta 2006 Leta 2006 sta me glavni urednik prof. dr. Aleksan- der Pavko in predsednik Slovenskega kemijskega društva prof. dr. Venčeslav Kaučič povabila, da prevzamem mes- to področnega urednika za organsko kemijo. Zahvaljujoč zavzetosti in prizadevnemu delu prejšnjih urednikov, pro- fesorjev Kolarja, Petriča in Košmrlja, je naraščajoč ugled naše revije pritegnil veliko avtorjev, zato je število preje- tih rokopisov zelo naraslo. Posledično so pri reviji uvedli področne urednike, ki pokrivajo različna temeljna pod- ročja kemijskih znanosti, vključno z znanostjo o materia- lih, s kemijskim, biokemijskim in okoljskim inženiringom, splošno kemijo, uporabno kemijo in biomedicinskimi apli- kacijami. Po številu prispelih in tudi objavljenih člankov je bilo najbolj priljubljeno področje organska kemija. Zato je kolega Krištof Kranjc kasneje prevzel del uredniškega dela za področje organske kemije in me s tem razbremenil. Kljub temu moramo pridobiti vsaj dve neodvisni recenziji za prispeli rokopis, pri čemer je vedno težje najti aktivne in kompetentne recenzente, ki tudi pravočasno opravijo svoje delo. Zaradi tega je recenzentski postopek močno odvisen od dobre volje in hitrosti recenzentov. Če izposta- vim prijetne trenutke uredniškega dela, mi je bilo v veliko čast, ko sem leta 2017 urejal številko revije posvečene prof. Mihi Tišlerju in se z njim osebno srečal ob praznovanju njegove 90. obletnice in izjemne kariere v organski kemi- ji. S svojim znanstvenim delom je Laboratorij za organsko kemijo v Ljubljani postal mednarodno znan kot šola hete- rociklične kemije, kot človek in profesor pa se je vtisnil v trajen spomin številnim generacijam kemikov. Acta Chimica Slovenica na nek način odraža entu- ziazem, ustvarjalnost in vitalnost slovenske znanstvene skupnosti. Zato reviji želim, da ohranja in razvija visoke uredniške standarde in mednarodni ugled. doc. dr. Krištof Kranjc Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani področni urednik za organsko kemijo od leta 2007 Moje sodelovanje z revijo Acta Chimica Slovenica se je začelo že pred več kot petnajstimi leti na povabilo tedaj glavnega urednika prof. dr. Aleksandra Pavka. Vendar me ni povabil neposredno on (saj se v bistvu nisva niti pozna- la, pa še obe katedri sta bili prostorsko precej ločeni, ena na Hajdrihovi, druga pa na Aškerčevi cesti), ampak je prišlo povabilo posredno, preko Katedre za anorgansko kemijo, ki je bila le eno etažo nad Katedro za organsko kemijo, kjer sem imel delovni prostor (zelo majhen, seveda, saj je bila precejšnja prostorska stiska). Ob tem prvem povabilu si seveda nisem čisto pred- stavljal, kako izgleda uredniško delo pri znanstveni reviji, čeprav sem seveda že imel nekaj izkušenj z objavljanjem znanstvenih rezultatov v različnih tujih revijah, z njiho- vimi zahtevami (tudi čisto tehničnimi) in različnimi pra- vili... ter seveda tudi nekaj izkušenj s tem, kako izgleda, če urednik rokopis zavrne in kaj kot avtor storim v takem primeru. Sem se pa seveda prvič srečal z obratno situacijo, kjer sem moral sam najprej izbrati primerne recenzente in pridobiti ustrezne ocene ter nato sprejeti končno odlo- čitev. Vendar pa se nikoli nisem zanašal samo na mnenje recenzentov, ampak sem vedno (in danes tudi) vsak čla- nek temeljito prebral, pregledal tudi vse eksperimentalne podatke, si zamislil, če bi znal ponoviti sintezne postopke, preveril literaturne navedbe itd. poleg tega pa sem običaj- no dal članke v branje tudi kolegicam in kolegom v labo- ratoriju 424 (na Aškerčevi), ki so pogosto našli še kakšno dodatno pomanjkljivost v rokopisu. Na ta način sem dobil dovolj trdno osnovo, da sem prispevek lahko zavrnil ali pa avtorje prosil za dopolnitev. Malo sem pobrskal po mojem prvem arhivu člankov, ki ga imam še vedno shranjenega, saj je tedaj vse uredniško delo potekalo izključno preko neposrednih e-mailov s pri- ponkami... ugotovil sem, da sem v prvem letu mojega ure- dnikovanja (torej 2007) dobil 29 člankov v pregled in jih od tega 15 sprejel v objavo (seveda po ustreznih popravkih oz. dopolnitvah; nikoli se ni zgodilo, da bi bila prvotna verzija že tudi dokončna in primerna za objavo). Leta 2008 sem dobil že 44 člankov (in jih 19 sprejel), leta 2009 pa 58 člankov (in jih sprejel le 12). Od tedaj naprej pa moj arhiv ni več popoln, saj smo pri ACSi začeli uporabljati S100 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti OJS sistem, ki je delo seveda močno olajšal, vendar pa zato osebni arhiv člankov ni bil več potreben. Poleg tega je taka, sodobnejša interakcija z avtorji povečala ugled in profesi- onalnost revije. Ob tem moram še dodati, da sva (kot še vedno) področje organske kemije pokrivala dva področna urednika - prof. dr. Janez Cerkovnik je imel očitno pred mojim prihodom še več dela... Če se ozrem še malo bolj v preteklost, lahko rečem, da je bilo moje prvo srečanje z ACSi oz. s SKD še nekaj let starejše... žal se ne spomnim, kdo mi je le malo po letu 2000 prinesel natisnjeno prijavnico za včlanitev v SKD (morda je bil to moj mentor prof. dr. Marijan Kočevar), se pa spomnim, da z včlanitvijo nisem nič odlašal, saj sem iz- vedel, da bom "v zameno" dobival natisnjene izvode revije Acta Chimica Slovenica... čeprav je bila tedaj oblikovalsko nekoliko manj privlačna, sem se vsakega sivo-zelenega iz- voda velikosti A5 posebej razveselil in ga z navdušenjem pregledal... enako kot tudi kasneje, ko je bila revija formata A4 s privlačno in barvito naslovnico ter še bolj obsežno in kvalitetno vsebino... in enako še danes, čeprav izvodi niso več v klasični obliki na tistem težkem, gladkem, bleščečem papirju s posebnim vonjem po barvi in lepilu, ki se je raz- širil po prostoru, ko sem pretrgal tanko, prozorno zaščitno folijo, v katero so bili zvezki zaprti med poštno dostavo. Ti lepi časi so sicer minili, vendar zakaj ne bi bila tudi priho- dnost lepa, zanimiva, prijetna in polna novih odkritij? Še mnogo dobrih in uspešnih let za ACSi in SKD! Foto: Bor Kolar Bačnik prof. dr. Barbara Malič, znan. svet. Institut »Jožef Stefan« in Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana področna urednica za znanosti o materialih v obdobju 2006–2013 Revijo Acta Chimica Slovenica sem spoznala v štu- dentskih letih, ko se je imenovala še Vestnik slovenske- ga kemijskega društva in imela platnice olivno zelene barve. Ko me je vrsto let kasneje takratni glavni ure- dnik profesor Aleksander Pavko povabil, naj se pridru- žim ekipi urednic in urednikov, je revija že spremenila ime in podobo. Še danes, ko se je branje člankov veči- noma preselilo v virtualni svet in revij v papirni obliki ne listamo več, se mi ob misli na revijo Acta Chimica Slovenica prikaže opečno rdeča podlaga naslovnice z imenom revije v svetlih odtenkih in slika, ki je poveza- na z vsebino. Delo področne urednice za (keramične) materiale je bila zame prva tovrstna izkušnja in če pomislim, česa se najbolj spomnim iz nekajletnega obdobja pri reviji Acta Chimica Slovenica, mi pride na misel iskanje primernih recenzentov. Potekalo je po elektronski pošti in tudi brez spletnega orodja, ki bi ponudilo vrsto potencialnih re- cenzentov. Tako sem večinoma pisala bližnjim in daljnim znancem in znankam, kajti avtorji, ki sem jih poznala le po člankih, mi pogosto niti odgovorili niso. Spomnim se, da sem nekemu kolegu pisala, če bi prevzel recenzijo roko- pisa, poslanega v ACSi, in je sprejel, po prejemu rokopisa pa takoj komentiral, da je prehitro sklepal, da gre za recen- zijo rokopisa, poslanega v revijo v okviru ACS (American Chemical Society). Prijazno je vendarle opravil recenzijo, od takrat dalje pa sem se, v izogib nesporazumom, uporabi kratice v dopisih možnim recenzentkam in recenzentom izogibala. Seveda sem kot urednica delala napake in jih, če sem jih opazila, skušala popraviti. Vedno mi zanesljivo ni uspelo. Ampak tako je, na napakah se učimo. Upam, da sem zaradi uredniških izkušenj postala boljša recenzentka. Uredniško delo me je naučilo, da se spodobi, če sprejmem rokopis v recenzijo, slednjo tudi na- pisati in to po možnosti v predvidenem roku, saj nekdo ra- čuna, da bom svojo obljubo izpolnila. Naučila sem se, da je slab rokopis bolje z ustrezno utemeljitvijo zavrniti, kot pre- ložiti odgovornost za zavrnitev na urednico ali urednika. zasl. prof. dr. Boris Pihlar Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani področni urednik za analizno kemijo leta 2010 Moj prvi stik s slovensko kemijsko periodiko je bil članek o konstrukciji in lastnostih potenciostata, 1 ki se uporablja v elektrokemijski sintezi in v analitiki za do- ločanje kovin z elektrolizo s kontroliranim potencialom. Tematika je bila predmet mojega raziskovalnega dela pod mentorstvom prof. Koste na Univerzi v Ljubljani. Uredni- 1 B. Pihlar, L. Kosta: A versatile and inexpensive solid-state potentiostat for controlled potential electrolysis. Vestnik Slovenskega kemijskega društva 1977, 24, 31–39. S101 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti štvo Vestnika slovenskega kemijskega društva (VSKD) pa je z njegovo objavo pokazalo, da je dovzetno za novitete tudi na področjih, sorodnih kemiji. Poleg tega je v takra- tni državi primanjkovalo domače instrumentacije, ki je bila pogoj za razvoj sodobnih instrumentalnih analiznih tehnik. Prispevek je vzpodbudil sodelovanje med kemiki in elektrotehniki in je kasneje vodil v uspešno sodelova- nje med panogami, ki je rezultiralo v konstrukciji številnih elektronskih instrumentov (pH metri, konduktometri, po- larografi, spektrofotometri, cianidni analizator…), značil- nih za visoko tehnično razvita okolja. Ker se je kemija ob koncu prejšnjega stoletja hitro razvijala in napredovala na številnih specifičnih področjih, me je uredništvo povabilo v uredniški odbor (področni urednik leta 2010, član ure- dniškega sveta od leta 1998), kjer sem se srečal s svetovno znanimi raziskovalci, in ob številnih recenzijah domačih in tujih znanstvenikov izpopolnjeval svoje znanje pred- vsem na področju analizne kemije s poudarkom na elekt- rokemiji, ki je bila moja specialnost. Ker so v uredniškem odboru že od ustanovitve vodstvo in člani stremeli predvsem h kvaliteti objavljenih del in k znanstvenemu ugledu revije, je v uredniškem od- boru dozorela misel o spremembi imena revije, ki po osa- mosvojitvi Slovenije ni več odražal prave identitete. S tem je uredništvo naredilo velik korak k prepoznavanju revije na mednarodnem nivoju. Acta Chimica Slovenica (ACSi) je postala vodilna v slovenskem znanstvenem prostoru, z re- dnim izhajanjem, s širokim izborom tematik, s korektnimi in hitrimi recenzijami prispelih znanstvenih prispevkov domačih in tujih avtorjev pa je pridobila ugled tudi v med- narodnem okolju. K ugledu revije je po mojem mnenju močno prispevala odločitev uredništva o digitalizaciji pri- spevkov in digitalni obravnavi dosežkov avtorjev, prostem dostopu do člankov ter vztrajanje na zagotavljanju visoke kvalitete objavljenih raziskovalnih dosežkov. V svoji znanstveni karieri sem objavil vrsto znan- stvenih člankov, večino iz področja kemijske analize, mnogi med njimi so bili objavljeni tudi v naši reviji Acta Chimica Slovenica. Večino teh del obsega okoljske raziska- ve, raziskave materialov ter razvoj novih analiznih metod. Tako smo v preteklosti natančno analizirali in identificirali tudi številne okoljske onesnaževalce v Sloveniji in okoljske parametre, saj imamo v našem okolju številne potencialne industrijske onesnaževalce, ki imajo lahko ob neprevidni proizvodnji in uporabi zelo negativne okoljske vplive (npr. rudnik živega srebra v Idriji, Cinkarna Celje, rudnik svinca v Mežici ipd.). Med svoje zadnje novejše raziskave, objavljene v naši ACSi, spada tudi članek, ki obsega potenciometrično do- ločanje fitatov v prisotnosti kovinskih ionov kot komple- ksantov. 2 Ta raziskava je med drugim pokazala, da je kla- 2 G. Marolt, B. Pihlar: Potentiometric determination of phytic acid and investigations of phytate interactions with some metal ions. Acta Chimica Slovenica 2015, 62, 319–327. sična potenciometrija primerna tudi za precizijske analize. Članek je, tako kot številni drugi, odmeven v mednarodni literaturi, kar nakazuje, da se kvaliteta člankov, objavljenih v ACSi, ohranja. Sam lahko z veseljem poudarim, da sem kariero pri- čel in končal tudi z objavami v reviji Acta Chimica Slove- nica, ki v tem letu praznuje 70-letni jubilej uspešnega de- lovanja. Ob jubileju vsem članom uredništva čestitam ter že- lim vsem avtorjem publikacij v ACSi, še mnoga leta uspe- šnega raziskovanja in novih odkritij. prof. dr. Helena Prosen Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani področna urednica za analizno kemijo od leta 2012 Zbrati skupaj spomine na leta urednikovanja pri re- viji Acta Chimica Slovenica sicer ni težko, jih je pa težko posredovati občinstvu kot neko zaokroženo besedilo. Ven- dar bom poskusila. Pri Acti sem področna urednica že nekaj časa, prav letos mineva enajst let. Leta 2012 me je poklical takratni glavni urednik prof. dr. Aleksander Pavko, ki je iskal nove področne urednike za analizno kemijo. Bil je zelo prepri- čljiv; mogoče pa je na tistem uvodnem sestanku tudi za- molčal kako manj prijetno podrobnost. Vsekakor ni skri- val, da biti urednik pri Acti pomeni dobiti dodatno delo in redno obveznost, ki je niti med dopustom ne smeš (pre- več) zanemariti... Poleg prepričljivosti prof. dr. Pavka je k moji odlo- čitvi, da postanem področna urednica, gotovo prispeval tudi nek občutek dolžnosti, da moram podpreti slovensko srenjo kemikov, biokemikov, kemijskih inženirjev in teh- nologov ter ostalih sorodnih poklicev. Takrat, ko sem delo prevzela, in še nekaj let zatem je vsa komunikacija za Acto tako z recenzenti kot avtorji potekala samo preko elektronske pošte in priponk. Tu se je pogosto zataknilo, saj so taki e-dopisi zaradi priponk vča- sih končali v predalu za neželeno pošto. Zato je bilo vedno treba preverjati, ali je recenzent sploh dobil gradivo. Ko je bil uveden OJS sistem za urednikovanje, so zgornje komunikacijske težave izginile. Postal je zanes- ljiv partner za drugo polovico moje uredniške službe; le- S102 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti tos spomladi pa ga je zamenjala nova različica, ki je sicer mlajša in lepša, se pa z njo še ne razumeva preveč dobro. Pošteno povedano, kakih prednosti razen lepote zaenkrat ne vidim. Je bila pa zato pomembna pridobitev že nekaj let nazaj dostop do antiplagiatorskega sistema. Ta je omogočil odkrivanje avtorjev, ki pošljejo v Acto svoj že objavljen čla- nek z nekaj spremenjenimi podatki, kako novo sliko... Žal sem na tako neetično prakso že večkrat naletela. Z dobrim delom glavnega urednika prof. dr. Ale- ksandra Pavka, kasneje pa glavne urednice prof. dr. Kse- nije Kogej, ter seveda trudom vseh nas področnih uredni- kov ima Acta večji faktor vpliva, ki je že nekaj let stabilno krepko nad 1,0 in se občasno približa 2,0. Poleg očitnih prednosti ima to dejstvo tudi nekaj slabosti, zlasti to, da je naša revija postala zanimiva za vse mogoče tuje avtorje, ki bi radi v slabi angleščini objavili nekaj ne posebej kvalite- tnega v neplačljivi reviji z znatnim faktorjem vpliva. Tako je glavni izziv nas področnih urednikov, da preverjamo podobnost avtorjevih drugih člankov, pa celo podobnost z deli drugih avtorjev – celo na take prakse »prepisovanja« sem že naletela. Avtorji včasih želijo objaviti kako delo, ki bi bilo po naših standardih komaj diplomska naloga, pri čemer jim uvrstitev pod »tehnični članek« nič ne diši in so se tudi pripravljeni prerekati o tem. Daleč največji izziv, s katerim se čedalje bolj soočajo tudi višje kotirajoče revije, pa je najti kakovostne recenzente. Kljub vsem tem izzivom pa uredniško delo za Acto ostaja izpolnjujoče poslanstvo, ki ga rada opravljam. Naša revija je ena redkih slovenskih »stanovskih« strokovnih re- vij s faktorjem vpliva in mednarodnim avtorstvom. To, da lahko prispevam k njeni kvaliteti, je največje zadovoljstvo urednikovanja, ki ga pri tujih revijah ni mogoče dobiti. Prepričana sem, da bomo z novim urednikom prof. dr. Francem Perdihom postali samo še boljši, zato se splača ostati. prof. dr. Damjana Rozman Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani področna urednica za biokemijo v obdobju od 2008–2019 Biokemija je ena od mlajših vej interdisciplinarne kemije. Združuje izsledke večih področij, kjer vsako po- dročje prispeva edinstveni vpogled v skrivnosti življenja na molekulski ravni. Čeprav lahko začetke biokemije zaslutimo že v 17. stoletju, predvsem pri iskanjih vpliva ze- lišč na zdravje in razumevanju anatomije človeškega telesa, pa so že stare civilizacije, kot so Egipčani in Grki, prouče- vali učinek različnih naravnih substanc na človeško telo in na zdravje. Začetki molekulske biokemije, kot jo poznamo danes, se prepletajo z organsko kemijo. Zanimivo je, da je bil koncept “vitalizma” živih bitij (18.–19. stoletje) sprva izpodbijan prav z izsledki organske kemije, saj je bilo mno- ge telesu lastne snovi možno sintetizirati tudi v laborato- riju. Šele odkritje encimov kot naravnih katalizatorjev in dognanja Louis Pasteurja, ki je prepoznal, da glive kvasov- ke lahko katalizirajo reakcije, je zakoličilo biokemijo kot samostojno vedo oziroma kot novo vejo interdiciplinarne kemije. Študentje kemije, ki nas je bolj zanimal biološki del kemije, smo se zbirali na katedri za organsko kemijo, kjer nas je akad. prof. dr. Branko Stanovnik, dolgoletni član uredniškega odbora ACSi, nekoč vprašal: “ Ali vi sploh ves- te, kaj pomeni biokemik”? Še preden je vsak od nas pri- čel navajati svojo razlago, je profesor naznanil: “Biokemik pomeni (nekad) bio kemik”! Ker je bilo to še v času nek- danje Jugoslavije, smo srbohrvaščino seveda vsi razumeli. Če pogledam nazaj, je imel prof. Stanovnik prav. Tako kot smo tedanji biokemiki izhajali iz kemikov, je tudi pobuda za biokemijsko vejo ACSi nastala na podoben način. Ko sem kot “bio kemik” leta 2007 organizirala velik medna- rodni kongres s področja biokemije o naddružini prote- inov, ki jim rečemo citokromi P450 (oznaka naddružine je CYP), sem se spomnila, da bi vrhunske mednarodne strokovnjake s tega področja lahko zaprosili, da pripravi- jo članke. Smiselno se mi je zdelo, da bi podprli eno od slovenskih znanstvenih revij, ki bi jih biokemijska tema- tika zanimala. Obrnila sem se na tedanjega urednika prof. Aleksandra Pavka z vprašanjem, če bi bil zainteresiran, da v ACSi objavimo posebno številko o citokromih P450. To so proteini, ki so prisotni v vseh bioloških kraljestvih, od bakterij, gliv, rastlin in živali, vključno s človekom. Pri lju- deh sodelujejo pri presnovi predvsem lipidotopnih endo- biotikov (snovi, ki jih proizvede telo) in jih z dodajanjem hidroksilnih ali drugih skupin naredijo bolj topne in tako primernejše za nadaljnjo presnovo. Ključni pa so tudi za presnovo lipidotopnih ksenobiotikov, telesu tujih snovi, kot so na primer zdravila in druge kemijske spojine, ki jih zanesemo v telo. Tako sem kot gostujoča urednica sode- lovala pri pripravi posebne številke ACSi, ki je bila pos- večena 15. mednarodni konferenci o citokromih P450 in je potekala junija 2007 na Bledu. Tematska številka Acta Chim. Slov. 2008, 55, je vsebovala 14 recenziranih bioke- mijskih člankov, znanstvenih in revijskih, s področja CYP , članki so bili kasneje tudi dobro citirani. Ker je bila izkuš- nja s sodelovanjem dobra in me je uredniško delo veselilo, sem predlagala, da bi poizkusili biokemijske tematike re- dno vključevati v ACSi. Imenovana sem bila za področ- no urednico ACSi za biokemijo. Od leta 2008 dalje smo v vsaki številki ACSi objavljali tudi biokemijske članke, tako s področja proteinske biokemije, encimatike, začetkov sin- S103 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti tezne biologije, kasneje pa je bilo vse več tudi prispevkov s področja molekularne biologije in genomike, ki se z bio- kemijo tesno prepletata. Tako letos poleg 70-letnice ACSi letos obeležujemo tudi 15-letnico biokemijskih prispevkov v tej reviji. Ena izmed zadreg, ki sem jo kot področna urednica opazila, je bila, da ACSi ni bila vključena v zbirko Pub- Med, ki predstavlja osnovno bibliografsko zbirko za is- kanje in pridobivanje biomedicinske in biokemijske lite- rature. Baza podatkov PubMed danes vsebuje več kot 35 milijonov citatov in povzetkov biomedicinske literature in je dostopna na spletu od leta 1996 dalje, vzdržuje pa jo Nacionalni center za biotehnološke informacije (NCBI) pri Nacionalni medicinski knjižnici ZDA (NLM) na Naci- onalnem inštitutu za zdravje (NIH). Prvič smo poizkušali z vključitvijo ACSi v PubMed že leta 2009, a žal revija še ni izpolnjevala vseh pogojev – eden od pogojev je bil prav po- večanje števila objav s področij interdisciplinarne kemije, kamor spada tudi biokemija. Z vključitvijo ACSi v PubMed smo uspeli marca 2013. To je bil pomemben korak, saj je ACSi tako postala privlačnejša tudi za mednarodne avtorje člankov s področja biokemije, številni od teh člankov pa so pomembno prispevali tudi k boljši citiranosti revije in k povečanemu in stabilnemu faktorju vpliva. Vesela sem, da je tudi po koncu mojega uredniko- vanja biokemija ostala sestavni del revije ACSi. Pri ure- dniškem delu mi je bilo v veliko veselje sodelovati z vsemi glavnimi uredniki (profesorji Aleksander Pavko, Ksenija Kogej, Franc Perdih), kot tudi z dolgoletnim bivšim pred- sednikom Slovenskega kemijskega društva prof. Venčesla- vom Kavčičem. Brez njih ACSi ne bi bila to, kar je. viš. znan. sod. dr. Melita Tramšek Institut »Jožef Stefan« področna urednica za znanosti o materialih v obdobju 2013–2019 Z uredniškim delom pri reviji Acta Chimica Slove- nica sem se kot gostujoča urednica prvič srečala ob prip- ravi številke, ki je bila posvečena prof. dr. Borisu Žemvi in je izšla leta 2013. Urejati članke z ožjega raziskovalnega področja kemije fluora je bilo prijetno in razmeroma eno- stavno. V tem letu sem prevzela tudi delo urednice na po- dročju materialov (angl. Material science) in ga opravljala do konca leta 2019. Ker je področje materialov izjemno raznoliko, mi je bilo v začetku težko prepoznati kakovost prispevka. Delo področne urednice je hkrati lepo in težko. V tem obdobju sem imela priložnost spoznavanja novih raziskovalnih področij ter možnost dopisnega spoznava- nja pestre množice avtorjev. Osebno sem se zavedala, da lahko tudi sama z uredniškim delom doprinesem svoj delček k napredku znanosti še zlasti pri reviji, kjer so vsi članki prosto dostopni. Delo področne urednice pa je bilo tudi težko, saj je zahtevalo veliko časa, truda in veliko mero odgovornosti. Kot področna urednica sem morala skrbeti za hitro in učinkovito obravnavo prispevkov ter za izbiro primernih recenzentov, ki bodo ocenili njihovo kakovost in ustrez- nost. Nenazadnje sem morala sprejeti tudi odločitev, ali je prispeli prispevek primeren za končno objavo. Mukotrpen in v nekaterih primerih tudi dolgotrajen postopek mi je predstavljalo predvsem iskanje kompetentnih recenzen- tov, ki bi bili pripravljeni oceniti oddani prispevek. V mozaiku prijetnih spominov na to obdobje mi bodo prav gotovo ostali uredniški sestanki in srečanja. Sle- dnji so potekali v sproščenem vzdušju, za kar sta v prvi vrsti zaslužna glavni urednik in urednica tega obdobja. Iskrena hvala prof. dr. Aleksandru Pavku in prof. dr. Kse- niji Kogej za vso spodbudo in uspešno urednikovanje revi- je Acta Chimica Slovenica, na katero smo kemiki v sloven- skem prostoru lahko upravičeno ponosni. Foto: Marjan Verč