NO. 117 -'Sf America Domovim/i JCAN IN SPIRIT I LANGOAGC ONLY SLOVCNIAN CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 15, 1948 HORNING NGWSPANR LETO L. - VOL. L. VESTI ZSZStf Ameriška križarska vojna za mir! IZ SLOVEIVIJE DVA MINISTRA ZLETELA, pokaže pred .sodiščem in začne , ___!______A.J____1________ — Iz jugošovanske vlade sta zletela 6. maja dva vplivna ministra, oba 100% komunista. Eden je Andrija Hebrang. Bil je minister 'za industrijo in tako eden najvplivnejših Titovih mož. Bil je komunist že pred vojno in je bil s partizani od vsega početka. Doslej ni mogel nihče ugovarjati njegovi popolni zvestobi do komunistične stranke. Poročilo angleške poročevalske službe Reuter trdi 21. maja, da je Hebrang aretiran. Ali to drugo poročilo drži, ali ne, še ne vemo. Morda zvemo šele, kadar se prejšnji komunistični vodilni junak tam priznavati vse, kar mu bodo v preiskavi diktirali, Drugi, ki je 6. maja odletel, je Sreten žujovič. Tudi on je bil pomembna osebnost v Titovem režimu. Bi je minister financ. V dobi partizanskih bojev je postal general in so ga slavili kot velikega komunističnega jul naka. O njem do danes ni bilo slišati, da bi ga zaprli. KRIZA V KOMUNISTIČNI STRANKI. — čitatelji še dobro vedo, kako so bili koncem aprila v Ljubljani obsojeni razni vodilni komunisti na smrt. Ljudje z visokih vladnih mest so morali (Dalje na 8. »trtni)_______ zasedanje kongresa Senat je predlog že sprejel, zdaj pride že pred poslansko zbornico Washington. — Odsek poslanske zbornice, ki določuje dnevni red za zbornico, je z 6 proti 4 glasovom odločil, da pride predlog za obvezno vojaško službo DELAVCI V WHITE MOTOR CO. DOBIJO VEČ MEZDE delavcev pri v Clevelandji • Kakih 5,000 White Motor Co t je sprejelo pogodbo, veljavno za 2 leti, po kateri bodo dobili 11 centov več na uro in unijsko de- Komunist Goftwald je imenovan za predsednika Če$ke republike Prevzel je urad za Benešem, ld se je odpovedal, rad ali nerad Praga. — Ministrski predsednik, vodja čeških komunistov, Klement Gottwald, je bil od komunističnega parlamenta imenovan brez vsake opozicije (to se razume) za predsednika Češke Do jutri še lahko kupite vstopnico za banket v nedeljo |m komunistov. V nedeljo zvečer ob 6 bo v cerkveni dvorani sv. Vida banket, ki ga priredi Katoliška Liga ameriških Slovencev. Več odličnih gostov je povabljenih, ki bodo povedali mnogo zanimivih reči o naših Slovencih tukaj in drugod po svetu. Do jutri mora pripravljalni odbor vedeti, koliko bo vstopnic prodanih, ker je treba vse potrebno pripraviti o pravem času. Zato pa se odločite tal e vstopnico, če je /stopnice se republikanski voditelji so zahtevali, da se ga pošlje v debato pred zbornico. Splošno je mnenje, da ga bo poslanska zbornica sprejela. Senat je že odobril podoben predlog, da se pokliče v vojaško službo mladeniče med 19. in 25. letom starosti. Videlo se bo, v kakšni obliki ga bo sprejela nižja zbornica. Najbrže bo kongres končno sprejel predlog v taki obliki, da bo ppdelil predsedniku Trumanu polno moč, da ukaže novačenje, kadar bo uvidel potrebo. Registrirati se bodo morali za vojaško službo, kadar bo predlog postava, vsi moški od 19. do 25. leta, toda klicati bodo najbrže začeli najprej one, ki so dopolnili 21. leto starosti. Vsi sodijo, da bo kongres še v tem zasedanju sprejel ta pred log, v taki ali taki obliki. Kongres bo najbrže zaključil zase- M Delavci pri Weatherhead Co. so pa odglasovali, da ne sprejmejo 11 centov priboljška na uro, kot je ponudilo podjetje, ampak da vztrajajo pri zahtevi za 13 centov in unijsko delavnico. IZ RUNIH NASELBIN LORAIN, O. — V soboto junija ob 9 dopoldne bosta poročena v cerkvi sv. Cirila in Metoda na Globe Ave. in 31. cesta Joe Kochis iz Barbertona, Ohio, in gdč. Jean E. Debevec, hčerka poznanih Mr. in Mrs. Frank Debevec iz 1733 E. 32. St. Lorain, Ohio. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabjeni, da se udeležijo poročne maše. Novemu paru pa želimo obilo sreče v Razim drobne novice h Clevelanda In ta okoHee Seja v četrtek— Predsednik Truman je v enem svojih največjih govorov poudarjal, da samo Rusija ovira mednarod- vDr .sv“ciriia m Metoda št. ni mir. Ves ostali svet se trudi za splošen mir ™J= ob pOSVetU. Zaroka— _ , , , _ . . , . I Mr. in Mrs. John in Matilda Berkeley, Cal. - Predsednik Truman je imel svoj naj- Ropret 19601 Kildeer Ave > večji govor na dosedanji turneji v Zapadni Ameriki. Govo- naznanjata da se je zaročil^ njih log za obvezno vojaško službo ceniov vec na uro m umjsKo ae- ril je kot gost univerze California v ogromnem stadionu v hčerka Anne z Mr. Edward Sarah novačenje pred zbornico. Ne. lavnico. To je prvič, da je pod- Berkeley. Poslušalo ga je 55,000, ljudi. Nji pa govoril samo ley, sinom Mr. in Mrs. Valentin kaj Časa je kazalo, da bo predlog jetje priznalo unijsko delavnico. ,, ak s0 bije tehtno preračunane in izbrane besede ,®arl<*;z Caldwe11- °- Poroka se obležal v odseku, toda republi- Delavci pri Weatherhead Co. "' "Lt,* v,- svet ----------------------— vršlla me8eca oktobra' izrečene za ves svei. ..... H | Graduacija — Opisal je zgodovino dela ustnaove živeti m se razvija . | gadnji teden je graduirala iz Združenih držav za svetovni Mi smo preko Združenih na- CoUinwood vgJe šole Miss Jean mir od konference v San Fran- rodov želeli in podpirali razvoj R()Drgt hčerka Mr Jn Mr3 John ciscu do današnjega dne. Poudaril je, da se skupno z Ameriko trudi ves ostali svet, svetovnega miru in takega svetovnega reda, v katerem se vsak narod čuti varen in je vsakemu da bi se organiziral stalni mir, dana možnost; da prinese »voj II 1 1 V ___1.___- Ai.,l'linnon A le Sovjetska unija je tista sila, ki ga pieprečuje, radi nje še vedno živimo v strahu pred novo vojsko in v dobi nestalnosti v mednarodnih odnosih. Sovjetska vlada je stalno zavračala sodelovanje pri obnovi Evrope. Sovjetska vlada je nelojalno ouvjeusiko j^ "-‘“J"— Frank L. Kochis, sin Mr. in Mrs. ra,vnaja v Grčiji in vzdržuje tam stalno obstrukcijo proti grškemu narodu in miru v jugovzhodni Evropi. Ni nobena tajnost, da grških 20,000 guerilcev podpirajo Bolgarija, Jugoslavija in Albanija po nalogu sovjetske vlade. delež za svetovno civilizacijo, za svetovno soglasje, s svojimi sredstvi in v skladu s svojimi lastnimi narodnimi navadami in tradicijami. . Mi smo pomagali svobodnim narodom do moči, da bi se sami mogli braniti pred napadalci. Prišli smo do spoznanja, da mir, ki izgleda kot mir samo vsled slabosti ene stranke, ni nič drugega kot nevarna prevara. Zato smo odtočili, da bomo ostali močni zaradi čuvanja miru Ropret, hčerka Mr. in Mrs. John in Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave. Čestitke It Jugoslavije prišla— Pretekli teden je dospela iz Duge Rese, Hrvatsko, Dragica Maričič k svojemu možu Pavlu, 1148 E. 63. St. Potovala je s posredovanjem tvrdke Kollander. Dobrodošla v naši metropoli. Za 30-dnevnico— Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Antona Kolenc ob priliki 30-dne-vnice njegove smrti. Oditi v Jugoslavijo— Nocoj odpotujejo proti New Yeritu -sledeči: Just Čermelj, Franc Švigelj, Jožef Mam, Janez iru. ------------------------------------- Ta pot je težka, ali je edino Germek, Franc Žot in Ivan Do-i_____________11.111.. ..I iirvhinnin V New Yorku se iim bo vlade. rvroirfiL« realistična oo- do ljanin. V New Yorku se jim bo Koreji sovjetska vlada praktlčna^reaLst.čna ^po^ ^ ^ Medyefek se bodo na mu l/“ .....m ---- J)a Koreji sovjetska vmu. i---------- - novem stanu, ženitovanje bo preprečuje, da bi korejski na-jmiru. Vedno zahtdvjw^nastt^ Edvard Beneš, ki se je odpovedal predsedstvu, je bil imenovan za predsednika republike do svoje smrti. Na Gottwaldovo mesto je bil imenovan za ministrskega predsednika Antonin Zapotocky, komunistični vodja strokovne zve- Novi parlament, v katerega so bili izvoljeni samo taki, ki so jih postavili za kandidate komunisti pri zadnjih volitvah, je glasoval za Gottwalda soglasno. Ob imenovanju novega predsednika, je bila razobešena nad vladno palačo državna zastava in 21 topovskih strelov je naznanjalo narodu “veselo” vest. Vlada je ukazala v proslavo zapreti vse šole ter ukazala, da se razobesijo zastave na vseh poslopjih. dobe rt* bledežih prostorih: Vstopnice se dobe: v župnišču sv. Lovrenca, v Ajneriški Domovini in pri odbornikih Lige Anton Grdina, 1053 E. 62. St., Matt Intihar, 630 E. 222 St., in 21491 Naumann Ave.; Frank Mervar, 7801 Wade Park Ave. in 5372 St. Clair Ave.; Mrs. Mary Hochevar, 21241 Miller Ave.: Louis Kanec, 799 E. 157 St.;'Leo Troha, 22031 Miller Ave.; Frark Šmalc, 21481 Naumann Ave., Euclid; John Škrabec, 6325 Carl Ave.; Matt Tekavec, 20303 Goller Ave., Euclid; Grdina Jos., 6113 St. Clair Ave. Predsednik Truman se bo na potu domov ustavil tudi v Ohio Los Angeles, Cal. — Predsed- ga življenja Mr. in Mrs. Frank Debevec, nevestini starši. Torej bosta obhajala slavnost ravno tsiti dan, ko bo šla zadnja hčer- tranje razmere in začel delati za svoj napredek. j Združene države bodo vedno upoštevale vsak pošten nagib in predlog za pravilno izvaja- Ameriški dolar je vreden 2 milijona na Kitajskem Peiping, Kitajska. — Ameriški dolar je prinesel v Peipingu 2,060,000 kitajskih dolarjev, v Šanghaju pa “samo” 1,820,000. Vse hoče ameriške dolarje in zanje ponujajo vsako ceno, samo da jih dobe v roke. Tri na dan Mestni očetje v Clevelandu so zvišali plačo bodočemu odboru za $1,000 na leto. Brez potrebe, dokler je za sedanjo plačo dovolj kandidatov. Mornarji ne smejo stavkati Washington. — Predsednik Truman je izdal odredbe, ki prepovedujejo mornarjem stopiti v stavko. Stavka je bila napovedana za 15. junija. Sto tisoč mornarjev in pristaniških delavcev bi zapustilo delo in skoro vsa ameriška pomorska plovba bi obstala. Unije so proti temu ugovarjale, češ, da je odredba izdana v korist lastnikom podjetij. Predsednik pa je ponovil, da le izvršuje zakon. Predhodno j*e posebna komisija justičnega oddelka ugotovila dejanski stan spora in priporočila predsednikovo odredbo. nik Truman, ki se nahaja na “nepolitični” turneji po zapadu, je podaljšal svoj obhod po deželi za 2 dni in dodal bo kak ducat govorov, ki jih prej ni imel na programu. Predsednik je povsod tako navdušeno sprejet od naroda, da se mu je videlo potrebno to navdušenje izrabiti v svojo korist, zato je odložil vrnitev v Washington za dva dni. V Belo hišo se bo vrnil 18. junija, to je en dan prej, predno bo kongres zaključil zasedanje. Predsednik je zdaj vključil v program tudi enega glavnih govorov, ki ga bo imel ob vrnitvi domov v državi Ohio in sicer v glavnem mestu Columbusu. Tam se bo ustavil v četrtek večer ali zgodaj v petek zjutraj ta teden, natančno Se še ne ve. Kjer se bo njegov vlak ustavil na poti od ka “od hiše.” Dva sinova sta že nje načel m ciljev združenih ____V____ »n Krt nn nAAV*lrn __________J — poročena, zdaj se bo še hčerka in tako bosta prav tam. ko sta začela pred 32 leti — sama. Msr. Debevec dekliško ime je bilo Jean Tomšič in je Lorainčan-ka, Mr. Debevec je pa doma iz slavne Menišije, Viklečevega Janeza sin. številni prijatejli, katerim se pridružuje tudi uredništvo Ameriške Domovine, jima želijo še mnogo let zdravja in sreče. 0AJ aS^TSkS0,Dn dolarjih V Clevelandu nekaj mešetarijo, da bi vpeljali nekakšne dohodninske davke, kakor jih, na primer, plačujemo zvezni vladi. Pravijo, da bi bilo to “samo za nekaj časa.” Aha, poznamo to! Tudi prodajni davek je bil sprejet “samo za nekaj časa” pred kakimi 12 leti. Začetek združene Evrope Darovi za begunce narodov. Toda nujno je potrebno, da vsak pokaže dobro volja za mir. Rusija naj zavrže misel, da bodo demokratski narodi propadli in da bo nestalnost v mednarodnih zadevah pospešila našo propast, ter pustila svet odprt za komunizem. Različni ekonomski sistemi morejo živeti drug ob drugem, pa vendar drug z drugim, če nobeden med njimi noše rušiti drugega s silo. ^rata so ves čas odprta za poštena pogajanja, za resnične in stvarne ureditve. Niso pa odprta naša vrarta za kupčije med velikimi narodi in silami v škodo drugih in V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce oziroma Katoliško Ligo: Iz Willarda, Wisconsin, so zo-, pet poslali $47. To je že 4. pošilj- za račun načel, ka z enako vsoto. Poročilo o da- Mi nočemo igrati hitro in za-rovalcih bo priobčeno med dopt-'praviti upanja, ki ga ima člove- njegov vlak ustavil na poti od si. Neimenovana iz Clevelanda »*ov TetodaTTa "uporab-Indianapolisa do Pittsburgha, bo je darovala $25, Msgr. V. Hn- P ^ propagando ali za se-predsednik govoril ljudem z via- m smer *sam ka' t 722 E. 165. St. pa $2. Mre. mranlka «h naroda' KaT naS Sheboygana, Delavci to izvojevali povišanje Mezdni spor v Firestone Tire & Rubber Co. se je poravnal s tem, da se je podpisala nova pogodba, ki daje delavstvu 11% povišanje na uro. Pogodba velja do L marca 1950. Mary Knaus iz -Wis. je poslala $6/50 in Mihael Ortar iz Sheboygana, Wis. je poslal $5. Iskrena zahvala vsem tem darovalcem in priporočamo še drugim dobrim srcem, da bi kaj dat \ rovali v ta blag namen. i —a mezniKa an naivna. a»i ------ —/--- r---- zanima je mir. Za propagando J«, naTodi pa nadaljujejo svoje ______________ iivliMvip. Zfttn kliče ameriški Brussel. — Izdelani so načrti, po katerih bodo države Belgija, Nizozemska in Luxemburg začetkom leta 1950 imele popolno gospodarsko žvezo. Zastopniki vseh treh vlad, so načrte odobrili in podpisali. Vse tri države bodo združene ROMANJE V LEMONT BO Z BUSI, KER PRIDE VOŽNJA PO ŽELEZNICI DRAGA železniške družbe naznanjajo, romanje v Lemont 3. julija. Nekdo* je pravilno označil SANSa kot — ameriško slovensko Kominformo. da bo vožnja po železnicah po 22. juniju dražja in sicer za nekako 3 dolarje na osebo. Zato je odbor, ki pripravlja romanje v Lemont 3. julija mnenja, naj bi se najelo buse. Z busi je vož- v enotno carinsko področje. »ba kraja $13 od Cleve- Vop tri države se bodo medse- lantla- bojno” gospodarsko dopolnje-. Mr. Jakob Resnik, zastopmk v Vsak, ki bi se želel udeležiti tega romanja v Lemont, naj se priglasi pri odbornikih društev Najsv. Imena v vseh slovenskih župnijah v Clevelandu. Priglasite se kmalu, ker je treba buse žav. Toda s katere koli strani stvar pogledamo, samo ta pot se pokaže uspešna. Naša politika bo zato ostala politika obnove, politika pomoči, politika za mir v svobodi, za mir v pravičnem redu. V pospeševanju te politike bomo z veseljem sprejeli vsako pomožno bratsko roko, ki hoče delati z istim namenom. Edina ekspanzija, ki se zanjo zanimamo, je ekspanzija človeške svobode, je razširjanje dobrin zemlje po vseh deželah. Edina cena, ki je za nas mikavna, je rešpekt in dobra volja vseh tovariških članov v družini narodov. Popolnoma smo se posvetili tem idealom in globoko verujemo v končno zmago. Edino to vodi ameriški narod in ga vzdržuje v težki službi in borbi sedanjega časa —v križarski vojni za mir. Mi verujemo, da ljudje v vseh delih zemlje resnično žele mir in svobodo. Verujemo, da dobri narodi vsepovsod ne bodo dovolili vladarjem, pa če so se napravili še tako močne, da bi jih vodiji v pogibeli. Amerika veruje v narod. Amerika ve, da vladarji vstajajo in padaja- nam nič ni mar. Zato bomo presojali politiko vsakega naroda samo po tem, ali dela za napredek in dobro miru, ali mirovnemu delu nasprotuje. Mi hočemo, da drugi sodijo našo politiko po istem merilu. življenje. Zato kliče ameriški narod vsem narodom, naj se nam pridružijo, da ohranimo mir. Kanado, kjer bo vzel že več potnikov ter jih vse skupaj odpeljal v Reko. Potnike spremlja do New Yorka in na parnik August Kollander. Srečno pot vsem skupaj! Sova tel. številka— Jacob Resnik iz 3599 E. 81. Stl ima novo telefonsko številko in sicer: VU 3-1696. Sovo podjetje— Newburzani imajo zdaj na 3549 E. 8i. St. moderno prodajalno in sicer Zupančič Beverage, kjer dobite pivo na steklenice, vino in vse mehke pijače. Poje m televiziji— Miss Marion Kuhar iz 1123 Addison Rd. bo pela na televizije ski postaji nocoj ob 7:40. Vsi, ki jo boste videli in slišali ste prošeni, da pišete kartico na radijsko postajo WEWS, 1816 E., 13. St. Cleveland, O. in glasujte Zanjo. S tem boste pomalgalllj mladi sUjvenski pevki do boljšega uspeha, ijeršanov pogreb— Pogreb za pok. Antonom Jer-šanom bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Zakraj škovega' pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Seja podružnic SŽZ— V četrtek ob 2 popoldne bo v šoli sv. Vida seja vseh podružnic Slovenske ženske zveze, ki delujejo za Katoliško ligo. Prosi se velike udeležbe. Poizvedovalni kolifek Cene živilom bodo visoke vsej še 2 leti Naj1'nihče napačno ne razu-' Kjele'*Andrej ®e™k’ bodoSvilom Naj ranče napačno star okrog 68 let, rojen v Rakov- * A—w: vi9n. naročiti dovolj zgodaj, dokler se dov. me ameriške politike. Zato sem že, pa še enkrat poudarjam: Mi nočemo nikake osvojitve zemlje, nočemo nikake sebične prednosti. Mi nimamo nikake-ga načrta za napad nobeni drugi državi, mali ali veliki. Mi nimamo nobenega cilja, ki bi bil v nujnem nasprotju z miroljubnimi cilji drugih naro- star okrog 68 let, rojen v Rakov- j° Ameriki vsaj še dve leti vise- 2 S S,tvSv“ Sfesrs? SH-T ■»>» "rr^JgrriM* t. «»,. mZ£SSS>. jih še lahko dobi. Pri sv. Vidu se lahko priglasite Antonu Grdini, če pokličete Mi smo in hočemo vedno pomagati svobodnim narodom, da si ustvarijo-gospodarske pogoje, v kakršnih morejo svobodne živel v Clevelandu. Zanj bi rada zvedela njegova sestra: Marija Mastnak, D. P. Camp Trofaiach bei Leoben, Steiermark, Austria, Europa. Zalar Jakob, Via Itfina 2, Trieste, bi rad zvedel za naslove svojih bratrancev, ki so sinovi Janeza Bečaja, mizarja, ki ljedelskih držav hočejo, da vlada garantira ceno poljskim pridelkom vsaj do srede 1950. 10 milijonov dolarjev za poplavljene kraje Portland— Predsednik Truman je podpisal zakon o poseb-...—- je'ni pomoč za poplavljene kraje umrl v Clevelandu in je bil do- na zapadu v znesku 10 milijo-ma iz Repsrjev pri Sv. Vidu nad nov dolarjev. Kongres je ta Cerknico. jzakon sprejel zadnjo sredo. « AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15,. 1948 ea Ameriška Domovina •1-rt/11 1117 St CUir At«. (JAMES DEBEVEC, Bdltor) ClmUiA S, Ohta NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES j « i * t » * United State« $8.50 per year; 1 2 J 4 5 $5 for 6 months; $8 for 3 months. 6 7 t » n a n Canada and all other coun- D M U K 17 H « tries outside United States $10 20 21 22 2J 24 29 2* per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. Entered as second-claas matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 117 Tues., June 15, 1948 Vzemimo katero koli polje političnega in javnega dela, povsod so naši rdečkarski listi branili isto stališče, ki je bilo stališče komunistov, pa naj so se odigravale velike mednarodne konference ali pa je šlo za zadeve dnevnega življenja tu v Ameriki. Tako delo daje pečat prevratnosti. Edinole odločna in popolna zapustitev te zmotne politike more biti sedaj rešilna. Če tega ne zmore vodstvo, morajo odločen korak napraviti člani. iiushis*«***..... BESEDA IZ NAHODA Mmiiiiiiiiiiiii>itw»»nmHWiiiiiiiiiinmw ba: Denar zgubi 2 tretjini na Zapustite zmoto - tovariši! Naš list je v najboljšem namenu vse storil, da bi Slovenci v Ameriki bili pravilno poučeni v sedanji svetovni zmedi. . Ko je radi trenutnega položaja na bojiščih in radi nekaterih težkih napak v mednarodni politiki komunizem začel prodirati v Evropo, smo takoj klicali k pozornosti Ko je uradna vojna propaganda slavila komunistično revolucijo v Jugoslaviji, smo pozivali Slovence tu v Ameriki, naj ne nasedejo. Ko so Adamič, Kristan in tovariši pokazali, da hočejo speljati Slovence v Ameriki, da bi bili priprega komunistični Titovi osvobodilni fronti v Jugoslaviji, smo s prstom kazali na komunistično nevarnost, ki se je skrivala za celo stvarjo. Organizirali smo najboljšo obveščevalno službo o vsem kar se je dogajalo v stari domovini. Lahko trdimo, da smo objavili na tisoče vesti iz Slovenije. Od začetka so naši rdeči vpili, da lažemo, da delamo propagando za fašiste, reakci-jonarje in kolaboracioniste z Nemci. Komunisti so organizi rali kampanjo dopisov iz starega kraja, ki naj bi Slovencem v Ameriki dokazali, da v Sloveniji in Jugoslaviji ni tako, kot poroča Ameriška Domovina. Resnica pa je le vztrajno prodirala na beli dan. Čeprav je Slovenija za železno zaveso, so vendar v Ameriko^prodrla mnoga pisma, ki so-ali boječe, oprezno in po ovinkih, ali pa tudi naravnost povedala svojcem, da je v starem kraju resnično tako kot pravi Ameriška Domovina in še mnogo hujše. Svarili smo in prosili, naj vse ameriške organizacije računajo z dejstvi kakršna so, in naj odločno in neustrašeno povtflo', '3a nočejo imeti z diktaturo ltrrevolucijo vjugosla* viji nič skupnega. Sklicevali smo se na programatične izjave, ki so jih dajala združenja rdečh in naprednih v prejšnjih letih, ko so se vedno odločno izjavljala za demokracijo, za narodnostno stališče in za Ameriko. Priobčevali smo članke in sestavke sedanjih slovenskih sopotnikov komunizma iz prejšnjih let, da bi jim pokazali v kako neumnem, kričečem nasprotju s samim seboj so sedaj, ko delajo petokolonaško tlako Titu in Stalinu. ’ Mnogi stari voditelji naših socialistov in naprednih so spregledali in videli, da sedanje vodstvo nevzdržno vodi v škodo in propast, ko brez premisleka drvi za Titom in Stalinom Kdorkoli izmed njih je hotel izraziti svoje mnenje, je dobii pri našem listu gostoljuben sprejem, pa'čeprav vemo, da so ti možje prav tako trdi socialisti in napredni kot so bi-li. Mi smo s priobčevanjem njihovih članov in dopisov ho-teli samo dokazati, da nam je nad vsem in pred vsem pri sr-cu stvar resnice in resnična korist Slovencev sploh, posebej pa Slovencev v Ameriki. Kljub nastopom teh svojih odličnih mož in kljub temu da so se množila svarila mnogih članov rdečih in naprednih organizacij iz cele Amerike, so vodstva central in velike večine krajevnih društev, odborov in uredniški zbori rdečkar-skih listov ostali trmasti v svoji zmoti, na svoji napačni poti in vztrajno opravljali posel koristnih budal jugoslovanskega in svetovnega komunizma. Sedaj so tam! Žigosani so kot prevratneži, podtalni rovarji, oni, ki so še nedavno imeli v zakupu vso slovensko narodnost, demokracijo, naprednost in socialno čustovanje. Sedaj ne vedo drugega kot da se tolažijo z Wallace-ovim pozdravnim pismom. Kot da bi to Wallace-ovo pozdravno pismo imelo kaj opravka z aktom vrhovnega državnega odvetnika, ki je žigosal SANS in druga rdečkarska društva. Kot da bi imela kampanja za Wallace-ovo tretjo stranko kaj neposredne zveze s SANS-om in kompanijo. Je sicer skrajno neumno, da se je vse naše rdečkarsko ča*sopisje dalo uporabiti za Wallace-ovo ekstra-turo, toda nastop tretje stranke n predsedniški volilni kmpanji sam po sebi gotovo ni nikomur dal označbe prevratnosti in podtalnega rovarstva. Te lepe naslove so si naši rdečkarji pridobili s triletnim pisanjem in vpitjem za Tita in Stalina, ponavljanjem komunističnih gesel, s prirejanjem predavanj s komunističnimi govorniki in časnikarji, s ponatiskovanjem komunističnih poročil agentov drugih narodnosti, ki so za par ur ali par dni leteti v Jugoslavijo, tam videli par srpov in kladiv in prišli Amerikancem dopovedovat, da so srečali svobodo, napre-ddk in blagostanje. Sem spada poročilo o famoznih Kosa-novičevh protestantskih pastorjih, ki so videli v Jugoslaviji versko svobodo istočasno, ko Tito oznanja koliko duhovnikov je zaprl in se baha, kako je zatrl versko časopisje in versko šolstvo. Sem spadajo SANS-ova skioptična predavanja, prirejene laži v slikah proti škofu dr. Rožmanu, proti Vaškim stražam. Domobrancem in ‘‘Slovenski narodni vojski. Sem spada vse blatfnje slovenske protikomunistične borbe, ki jo bo zgodovina še pokazala kot eno najveličastnejših dejanj slovenskega naroda. Sem spadajo SANS-ove okrožnice, ki niso nič drugega kot širjenje komunistčnih lažnjivih poročil, kakršna je na primer bila ona proti ravnatelju Franc Gabrovšku. Pismo iz avstrijskega taborišča Življenje begunca je samo razočaranje. -Ko se prisiljen po razmerah poda na begunsko pot, misli, da bo naletel na sočutne ljudi, ki mu bodo po svojih močeh pomagali. Kako se moti in kakšno razočaranje ga kmalu doleti. Vsak gleda samo nase, poskuša še to spraviti iz njega, kar ima. Cela naša begunska pot je priča tega. Begunci smo prišli v Vetrinj Nekateri niso rešili nič drugega, kakor življenje, tisto, kar so imeli na sebi in nekaj denarja. Drugi so nekaj več, vsi pa smo bili usmiljenja vredni. Potrebni smo bili usmiljenja, dosegli ga pa nismo. Prvi ukaz (od oblasti je bil, da je treba oddati ves denar. Rečeno je bilo, da si sme vsak pridržati samo 10 mark. Se' veda so bili begunci toliko pametni, da se niso ravnali dobesedno po odloku. Tako so morali reveži oddati še to, kar so imeli in kar so rešili od svo jega premoženja. Pobranih je bilo šest in pol milijona mark in lir., četudi tečaj ni bil visok, je bila to vendar čedna vsotica. Bilo je to zadnje premoženje brezdomcev. Kam je zginil ta denar? Na Koroškem so dobili polagoma izplačano tisto, kar so oddali v markah. -v _______ ___ ■J-Na trem-tabOriS* Attr’za svoji vrednoti. Takrat so bili zgubljeni tisoči in tisoči. Pozna se pa ta fop tako občutno zaradi tega, ker se je samo število zmanjšalo, ni pa zrastla njegova kupna moč. Za. kar si moral prej dati 50 slabih ^šilingov, si moral potem dati dobrih ravno tako 50. Posebne vrste rop je pa za računavanje hrane in stanovanja po taboriščih. Taboriščniku, ki dela zunaj taborišča, se zaračuna hrana in stanovnje za njega in njegovo družino. Zaračuna se pa takole: Za delavca samega 100 šilingov na mesec, za ženo 80, za vsakega otroka 40, stanovanje pa tudi 40. Primerjajmo sedaj te od tegljaje z cenami, ki so zunaj taborišč. Za živež, ki ga dobi navad ni potrošnik na živilske karte mesec, je moral plačati zadnji periodi 39 šilingov, za otroka je pa znesla kupna vsota 21 šilingov 53 grošev. V taborišču gotovo ne prejme noben več kakor pa navaden potrošnik, raje manj. Plačati mora torej zase 60 šilingov več, kakor oni, ki kupuje zunaj, za ženo 40 šilingov več, za vsakega otroka pa 18 šilingov 50 groše več. Za stanovanje v baraki plača za en kot 40 šilingov, zunaj pa je plačal v Judenburgu za 2 so-no stanovanje s pritiklinami 20 šilingov. Kar plača begu- ' pričelo. S teni bo Cleveland in okolica dobila četrti'dovod naravnega plina. Sedaj dobiva *East Ohio dnevno okrog 50,000,000 kubičnih čevljev plina od Panhandle Eastern Pipe Line Corp. in 56,-000,000 kubičnih čevljev dnevno od Texas Eastern Gas Corp. Dobava od Tennessee Gas Transmission Corp. na se pričakuje, da bo dosegla 50,000,-000 kubičnih čevljev dnevno, (e bo Federal Power Commission odobril kompanijsko prošnjo za polaganje cevi iz Kentucky do Bostona. East Ohio bi tako skupno dobila okrog 600,000,000 kubičnih čevljev plina dnevno. V pretekli zimi je ta okolica zahtevala 550,000,0000 kubičnih čevljev plina vsak dan. (j VERJAME AL' PA NE Prijeten večer je bi! smo potrdila, prepisali številke, dobili pa nič. Kdo se je ž njim okoristil? Tako krvavo bi ga sedaj potrebovali pa svojega ne morenio dobiti nazaj. Vojaki, ki so vedno hodili samo za fronto in drugim prepuščali prednost v bojnih črtah, so začeli pobirati konje. Na vetrinjsko polje smo pripeljali okrog 1,000 konj z vpregami. Kjer so zagledali lepega, lahkega konja, je šel ž njimi, nič niso vprašali, čigav je, koliko velja. Gospodar ga je mogel videti samo še takrat, kadar so ga jahali mimo nje-Kmalu so jih pa sploh na avtomobilih odpeljali drugam. Konji so bili velika vred: nost. Vse je bilo treba pdstiti na Koroškem. Pobrali so konje, dali listke. 'Gospodarji so predlagali .listke sem in tja, pa za konje in vozove niso prejeli nič. Nazadnje je prišla Salomonska razsodba, da za konja nobeden ne dobi nič, ker bi bili zaradi pomanjkanja krme tako poginili. Tako so šli begunci iz Vetrinj v posamezna taborišča popolnoma izropani. Kamor so prišli, povsod so si s pridnim delom skušali zboljšati svoj živi jenski položaj. V Liechtensteinu so nabrali jagode in'začeli kuhati žganje. Hitro so zavohali avstrijski žandarji, prišli v taborišče, vse poropali in odnesli. Priden človek je pa še imel sitnosti z ob-lastnijami. Dokazal je, da je kot bivši trafikant prinesel cigarete še iz Jugoslavija, nič ni pomaga'o, vzeli so mu jih. Dokazal je, da je usnje prinesel iz Tržiča, vzeli so mu vse. če je kdo s pridnim delom izgotovil razne predmete in jih potem zamenjal za živež, prišla je avstrijska policija pretikat v taborišče in vse odnesla, njega pa še za pridnost za en mesec utaknila v zapor. Najhujši rop je pa bilo razvrednotenje denarja. Nekateri so si že prihranili manjše vsote. Naenkrat je prišla odred- terega ploskev znese 12 kvad ratnih metrov, toliko plača zu naj za 3 sobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami. Kam gredo ti naropani zneski, vemo. Utrgati jih mora pri plači že delodajalec, izročiti jih potem okrožnemu uradu, ta pa okrožnemu glavarstvu. Kam gredo pa potem, se pa ne ve. To so samo taboriški utrg-ljaji, pridejo potem še državni, socialni, da delavec ne dobi skoro nobenega denarja. Dva praktična slučaja: Obračun delavca, ki ima ženo in 3 otroke je bil takle: Mesečni zaslužek 430 šilingov, na roko je pa dobil 18 šilingov. Piši in beri osemnajst šilingov. Kaj naj počne ž njimi skozi cel mesec? Ravno je za cigarete in globin! Drug slučaj. Delavec je oženjen, ima 2 otroka, katerih eden dela v taborišču. Mesečni zaslužek je znašal 632 šilingov, za taborišče so mu utrgali 287 šilingov, izplačano je pa dobil samo 258 šilingov. Ni čuda, da pri takem ropanju ljudje ne marajo več hoditi na delo. (K.) East Ohio dobi več plina v letu 1950 Velik korak naprej je napravila The East Ohio Gas Co., ko je podpisala z T?*as Gas Transmission Corp, pogodbo, po kateri bo dobila več naravnega plina za te in druge vzhodne kraje v Ohio in sicer 235,-080,000 kubičnih čevljev naravnega plina vsak dan, po 1. juniju 1950. Ta nova pogodba je gotovo tudi vzrok, da je pričela, plinska družba polagati 26 palčne cevi v razdalji 800 milj od Carthage plinskega polj?, v Texasu do bližine mesta Middletowrt, Ohio, kot poroča .Associated Press. To pogodbo mora odobriti še Federal Power Commission, s polaganjem cevi pa se je že Cleveland, O. — Malo pozno a tem bolj iskreno zahvalo izrekava vsem našim sorodnikom in prijateljem, ki ste naju tako lepo presenetili za najin srebrni jubilej, katerega sva dočakala 21. aprila; slavnostni dan ali večer pa je bil 24. aprila. Zgodaj zjutraj nas je pozdravilo zlato sonce in s toplimi žarki ogrelo sveži zrak, ko se podamo v cerkev sv. Terezije, kjer je bila ob osmih darovana sv. maša za najino 25 letnico srečnega zakonskega življenja. Pri sv. maši se je ibralo precej lepo število najinih prijateljev. Prav lepa hvala vsem! Po končanem opravilu v cerkvi smo še zunaj malo pokramljali, kjer so nam čestitali z željo še na mnoga leta zdravja in obilo sreče. Da pa ne bi tako pomemben dan šel kar tako mimo v pozabljenje, sva jih povabila za zvečer na naš dom, da jih bova malo “potretala.” Pa se vsuje polno izjgovorov: gremo sem, gremo* tja in moramo iti drugam. Kai;.malo nevoljna sem bila, da !o morali biti-sami. Mrs. Dolinar in Mrš. šircel sta komaj pristali, če ne bo kaj izrednega, da pridejo bolj pozno in da bomo karte igrali. Popoldne pa nam prične nagovarjati mlajša hčerka, da naju pelje v mesto v gedališče in potem na večerjo, da ne bo treba nič kuhati doma ta dan. U-stregla sva njeni želji pod pogojem, da bomo vsaj do osmih zvečer doma. Bili pa smo malo pozni. Garfield bus je naj-zadnji zapustil postajo. Najraje bi bila stopila k vozniku in ga vprašala, kaj neki čaka, kaj ne ve, da bo vozil srebrna jubilanta in da se nam mudi domov. Ko se tako pripeljemo domov in izstopimo na našem vogalu, pa vidimo, da je pri vsaki hiši par avtomobilov, le pred našo hišo je bil samo Dolinarjev ta mali avto. O, Frank, že igrajo karte, pa kar brez naju, sem rekla mojemu možu. Cela hiša je bila razsvetljena; pospešiva korake, da bova presenetila igralce, pa naju je naš prijatelj iz Barber-tona zagledal. Kar začudeno smo se spogledali med kuhinjskimi vrati. Midva sva hitela: Halo, halo. ... On naju pa še pogledal ni in se ni zmenil za nas, ampak jo kar hitro popihal v našo klet, čeprav je bilo tam tema. No, pa saj jaz ne vem, če je bilo ali ne. Nato pa naju vzamejo v roke hčerki Florence in Lillian s prigovarjanjem, da naj greva kar v spodnje prostore, pa bo vse O. K. Spodaj pa je bila zbrana družba naših sorodnikov in dobrih prijateljev. Komaj sva vstopila, že zaori glas: “Surprise, Bog vaju živi še mnogo let!” —• Kar načuditi se nisva mogla, ko sva zagledala na mizah vse polno dobrot za jesti in piti. Pripravile in napekle so vse okusne potice, krofe in keks: Mrs. J. Sircel, Mrs. ‘J. Dolinar, Mrs. F. Bizjak in Mrs. F. Tomažič; vse drugo pa so naše hčerke, zet in sin, da je bilo vsega dovolj. Za ples nam je igral vesele polke in Svoj mili obraz sem obrnil doli proti vasi, da se odmajem v noč proti Rakeku. Pa sem na nek notranji ukaz napravil obrat in se napotil gor po vasi. Kaj vem, zakaj. Menda sem jo hotel še enkrat premeritjod enega konca do drugejtaTh u-gotoviti, kako dolga je prav za prav, ali pa, da še enkrat pogledam vsako hišo in si vse vtisnem za vedno v opomin, da jih bom našteval kakor 'jagode na molku, kadar bom tam v daljni Ameriki, v duhu zopet postal ud naše vasi, ko bom sanjaril o nepozabni rojstni vasi in o vsem, kar mi je ta vas dala v mladosti. Takrat bom hodil od hiše do hiše, med Zevniki in po senožetih in pa gmajni, po gozdu in hribčkih in do-lincah in jih božal in jih ogovarjal: no, kako kaj, prijateljčki? . . . Pravijo, da človek, ki zapusti rojstni kraj pred 25. letom, lahko popolnoma pozabi nanj. Ako pa preživi v rojstnem kraju vsaj prvo četrtletje, ga pa nikoli več pozabiti ne more, lja, vsak hribček ti ob jutranji rosi vošči dobro jutro. Zdi se, da ima vsaka vas tudi svoje posebne zvezdice na nebu, ki ne migljajo nikamor drugam in fantovsko sonce tako ljubeznivo obseva okenca, na katerih čaka nagelj in rožmarin, da pride ponj v soboto večer fant, ki mu ga bo dala ljuba, da se bo postavil v nedeljo, ko bo stal tam pred cerkvijo pod lipo. Da, vas, kjer je še doma, všaj takrat' je bila, moška beseda, ki je bolj držala kot vsa pisma pri notarju. Tam ni bilo policajev in stvari ni bilo treba zaklepati. Dvoje je bilo najvaž-nejš ve vsaki hiši: velik molek, ki je vjsel za vrati, v omari pa pratika. Nikoli ni bila družina pretrudna, da se pe bi zbrala zvečer v izbi in molila rožni venec. Pratika jedila Pa °^e_ tu za vse, kar jim je bilo treba vedeti za ta svet. Sicer so vedeli na pamet, kdaj in kje bo sej m, vedeli so za vsak dan, katerega sventika god je, pa vendar so jo vzeli radi v roke pa če ga že hoče, ali ne. Pre- in jo prelistali. Gospod na pri-več mu priraste k srcu. Postane del njega, ki ga ni moč več ločiti. Res je, da' človek pri delu in v skrbeh pozabi na rojstni kraj, ker mora imeti misli in srce drugje. Ampak ko se vleže zvečer k počitku, se mu pa le prerada razprostre pred duševnimi očmi domača vas. Mesto je mestu podobno in nima nič, kar bi se- človeku vtisnilo za vedno v spomin, ker v mestu ni drugega kot množi- ve Wiw> j-ifc in- J«ljnil». m -fc c% obrazov, ki drvi mimo nje- kov. Takrat sem mislil, da ga dan za dnem; dolge ulice; tudi živali v nebesih, ker je bila hiša pri hiši, tovarne in velika skoro pri vsakem svetniku na- žnici in pratika, to sta bila dva, na katere so dali vaščani vse, ki so jima zaupali brez ugovora. Ce je kazalo, na primer, nebo na dež, pa je pratika kazala lepo vreme, je moralo biti lepo, ker pratika ni lagala, so rekli. Ko sem bil še otrok, mi je bila pratika prva učna knjiga. Brati še nisem znal, toda prav dobro sem znal 'pokazati gpdo- poslopja, da človek skoro nima kam pljunit, kot pravijo. Vas je pa nekak paradiž zase. Ljudje so navezani drug na drugega, vsi, od prve do zadnje hiše. Kot ena velika družina so, ki žive drug poleg drugega od rojstva do groba. Vsak pozna do pičice vse, kaj se godi v drugi hiši. Pozna vse veselje in vse žalosti, prepire in tožbe in vriskanje in petje. En korak storiš, pa si iz vasi med njivami in travniki, pri potoku^ in v lazih. Vsak grmiček te pozna, Vsaka stezica te pozdrav- valčke Frank Branisell Jr. iz Trafalgar Ave. Prisrčna hvala vsem, ki so to preskrbeli. O polnoči pa so nama zapeli venček narodnih pesmi. Počutila sva se kot novoporočenca. Nato pa so sledili govori in čestitke ter darila, ki so jih na-gromadili na mizo pred nama. Srce se nama je topilo od prisrčnih voščil in lepih daril. Ne moreva popisati najinih čustev, ki segajo v dno srca. Ta večer nama ostane v vednem spominu na vas vse, dragi prijatelji. Ob enakih prilikah sva pripravljena tudi midva pomagati. Zato pa vas prosiva vse, da nama o-prostite, ker prihajava s to javno zahvalo tako pozno. Kot je bilo že poročano, je Ijil Frank zbolel in bil v jako kritičnem položaju. Zdravje se mu polagoma vrača in upam, da se bo kmalu vrnil iz bolnišnice. Torej še enkrat prisrčna hvala našim domačim, onim, ki so jijn pomagali in sploh vsem, ki ste kar koli storili v ta namen, ter vsem onim, ki so se udeležili in .vsem onim, ki se niso mogli udeležiti in so nam poslali čestitke in darila. — H koncu vse prav lepo pozdravljava, ostanete nama vsi v hvaležnem spominu. Vam udana prijatelja, Frank in Jennie Pugely 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 5, Ohio. slikana kakšna žival. In Velika noč v naši vasi, ali pa v vaši, kaj ne! Takrat so zapeli vsi zvonovi in fantje so nesli nebo in bandera po vasi, za njimi pa s/ je vila procesija. Potem so pa zacvetele šmarnice in po prvem dežju smo gnali živino na pašo. Sadovnjaki so se kmalu izatem oblekli v svoja najlejrša oblačila in Marijini oltarji so zažareli v srcih ljudi. In naši kresovi in jagode in maline Jn lipov cvet, ki so ga kuhali za čaj in pili v prehladu! In opojni vonj pokošenega sena in naši dekliči na žitnih poljih, kjer šo pokladale po tleh snop za snopom! To in tisoče in tisoče dogodkov je bilo v naših vaseh, ki jih meščani niso poznali. Zato pa tudi ne morejo doumeti, kaj je prav za prav to: vas. Zato pa meščan ne ve, kakšno prečudno razodetje se skriva v dnevih, ki jih človek preživi v vasi. Je že res, da kmet pretrpi vsaj sedmero egiptovskih nadlog, če ne vseh deseterih, pa je bil vendar srečen, saj je bil gospodar na svojem. Kadar je šel poletno nedeljo popoldne med svojimi njivami in s pogledom objemal in štel žitne bilke, so se mu širila prša, da bi prestavil goro. To je klasje, ki bo dalo kruh, ki bo imel okus po soncu, po dežju, po zemlji in po kvasu. Sleherno žitno zrno mu je bilo kakor kaplja srčne krvi. Saj je to žito njegovo, za katerega je garal vse leto. Najprej, ko je pljug ob hropenju volov razparal zemlji grudi, potem pa s težkim zamahom jeklene roke sejal zrno v bleščeče razore in je potem čakal, da bodo na nedeljsko jutro priklile prve bilke mlade setve. Žito prikuka prav na nedeljo iz zemlje, so rekli naši gospodarji. Žito, za katero je ob suši in^ievihti drhtel, molil in oljčne vejice zažigal na ognjišču, pa je dozorelo in bilo požeto. DACHAU Iz dnevnika slovenskega jetnika Ko so delovne komande od- životu. S Francozom sva mu šle na delo, smo ostali na bloku le bolniki, določeni za revir. Po leg mene sla ostala v naši štu-bi še dva Slovenca in en Francoz. En Slovene^ je imel pljučnico in 41 stopinj temperature, drugi vnetje slepiča, Francoz, mlad advokat iz Nancya, pa flegmono na roki. Zunaj je 'bilo mrzlo, pa smo se spravili .v štub. Ko nas je tam našel štubak, nas je nagnal ven, češ da mora štubo očistiti. Rekel je, da moramo v četrto štubo, da so tam bolniki Ko smo se privlekli tja, nas je od tam nagnal štubak četrte štube, češ naj gremo v umivalnico, ker smo v štubi samo v napotje. Šli smo v umivalnico. Mlad Rus je ravnokar čistil. S škafom je zajemal vodo in jo zlival po tleh. rajtal ob stene in po umivalnikih. 'Do nas ni imel nobenega obzira. Morali smo ven, če smo hoteli ostati suhi. V veži smo sedli na zaboje s peskom in cd mraza drgetali. Nate j- bil apel. Morali smo na blokovno cesto in v urejeni vrsti čakati, da nas pride SS-ovec proš.st. Medtem je prišel od neaod blokač. Vedel sem, da je surovina; da ni boljši od SS-ovcev, pa sem vide] šele tedaj. Ukazal je, da moramo plašče sleči in oddati, ker jih smejo nositi samo delovne komande. Imeli-smo na sebi lahke cebraate plašče, v katere smo stiskali svoja premrla telesa. Francoski zdravnik ga je prosil, naj nam plašče pusti, ker imamo vsi visoko tempe-rautro in je nevarno, da se nam bolezensko stanje poslabša, ker moramo že tako proti zdravstvenim predpisom stati zunaj na Surovo mu je odgovo-nneša -v njegov Oni Slovenec s pljučnico si sam ni mogel sleči plašča, ker se je radi visoke tempera-ure in slabosti tresel po vsem n Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 14311 St. Clair Ave. GL 4316 Res.: EN 8635 VSE VRSTE RADIJEV - PRALNIKOV in ČISTILCEV POPRAVIMO V 24 URAH Zastonj pridemo iskat in ^ pripeljemo nazaj MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4608 pomagala. Blokač naju je nahrulil: “Pustita, gospod si ga bo že sam slekel!” Kljub temu sva mu pomagala. Ker sem znal nemško, sem blokaču povedal, da ima tovariš pljučnico in 41 temperature. Zavrnil me je: “Ni važno eden več ali manj, jaz zanj ne bom odgovarjal.” Res ni odgovarjal, ker je u-mri prej, predno smo dočakali osvoboditev. Mladi Slovenec pa je ostal živ kljub temu, da je moral obdati svoj plašč. Kar nočeš, da bi ti kdo storil, tudi ti drugemu nikar ne stori! Ta blokač ni bil edini 3tari ujetnik, ki je umrl tik pred o-svoboditvijo. Bilo jih je več. Bili so dolga leta po taboriščih, mnogo so doživeli in pretrpeli. Radi dobre kdmande in boljšega položaja, pa so se udinjali upravi. Postali so njeni hlapci, delali so v njeno korist in v škodo tovarišev. Bili so “la-gerska elita,’’ nosili so dolge lase, lepe obleke in pozimi debele plašče. Bili so srečni, če jim je SS-ovce privoščil lepo besedo ali če jih je pohvalil za vzoren red in disciplino. Z navadnim ujetnikom niso govorili. Znali so ukazovati, vpiti, groziti, pretepati! Pa so umrli! Boljša hrana, obleka in izolacija od drugih tovarišev jim niso pomagale. Uš jih je našla. Umrli so, a dobra dela niso šla z njimi. Mogoče bi kdo od njih utegnil igrati po osvo-bojenju v domači deželi vsled svoje legitimacjie kako važnejšo javno vlogo. Mogoče so to celo čakali. Usoda pa je hote- kem zgledu napravili kolhoze, JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Kent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 121 IS NE FF ROAD Jyouwrr cnouoh riTAMINt? rwrt fcal aad Mk ysm ksa i'|M» «• * t ms Mm M Mb trn m asm messy, ss sms » M OsmJfOsy (brand) MulHpU WmmZmA ** ^ *** VITAMIN capsules , «c VE5TI IX. SLOVE1IIJE (Nadaljevanje a 1. strani) na morišče. Ali je odstavitev Hebranga in žujoviča s temi komunisti v kaki zvezi, se še ne ve. Toda oba sučaja pričata, da je v vrhovih komunističnega režima marsikaj narobe, da preživlja komunistična stranka v Jugoslaviji težko notranjo krizo in da je začela med lastnimi ljudmi čistko. KAJ JE VZROK? — Vse se vprašuje seveda, kje je vzrok krize in kako globoko sega strankino življenje. Eni mislijo, da je vzrok v splošnem gospodarstvu. Jugoslavija je začela lani s petletko. Vse kaže, da ni dosegla tistih uspehov, ki jih je pričakovala. Kadar kaka stvar ne gre, se začno generali med seboj treba naprej h čistemu komuni- kregati in delati očitke drug drugemu. Pomanjkanje vsega, kar bi ljudje hoteli za vsakdanje življenje, je velika priča, da se gospodarsko komunistični režim ni obnesel. Jugoslavija, ki je poprej izvažala žito in mast, je letos dejansko stradala. Ljudje, ki nikoli niso hoteli koruze (razen seveda predelane v prašičjo mast in meso), so dobivali ko-rzuno moko kot edino stvar, ki se je še mogla dobiti na živilske karte. Prazen želodec godrnja tudi v komunizmu. Zato mislijo nekateri, da sta ta dva ministra kot grešna kozla, ki ju je Tito žrtvoval, da potolaži godrnjače. KMET DELA PREGLAVICE. — Drugi mislijo, da je vzrok padca teh dveh ministrov v kmečkem vprašanju. Vsi komunisti hočejo, da postane tudi zemlja državna last in kmet delavec na državni zemlji. Razlika pa je v mišljenjih, kako to izpeljati. Eni bi radi kar po rus- la, da so svojo žalostno vlogo doigrali v taborišču. Umrli so, a dober spomin ni ostal za njimi. Po kosilu se je podal bedni sprevod v revir. Mene je podpiral francoski tovariš, ker im nogo nisem mogel več stopiti. Z druge strani se je naslanjal nanj Slovendfc s pljučnico. Oni revež z vnetim slepičem je našel na taboriščni cesti znanca, ki ga je skoraj nesel v revir. S težko muko smo se privlekli tja. Po dovršenem pregledu nas je glavni kapo revirja odredil po blokih. S pogledi smo se poslovili in odšli vsak na svojo stran. V naših očeh je viselo sto vprašanj. Kaj nas čaka? Kdo bo bolezen srečno prestal? Ali se bomo še kdaj videli? Naša pota so se ločila. Ali se bodo še kdaj v labirintu taborišča srečala? Iz kopalnice so me oblečenega v lahno kratko srajco poslali preko dveh dvorišč na blok. Tak red je bil strogo predpisan. Vsak je moral v kopalnico. Nato je šele mogel na blok. Mnogo bolnikov je umrlo že v kopalnici, mnogi so se prehladili, ko so skoraj nagi šli iz kopalnice na blok. Ta postopek je menda zahtevala tako zvana hi-+ gijena. Da so radi nje mnogi brez potrebe umrli, ni nikogar zanimalo. Na bloku me je sprejel tovariš v beli halji in z debelimi stekli v očalih. Rekel je, da bo iz otekline na nogi nastala fle-gmona. Po merjenju temperature in po prisluškovanju na prsnem košu je ugotovil, da i-mam influenco. Nato me je stehtal. Imel sem 59 kg. Od normalne teže sem izgubil 16 kg. Ko je zapisal izvid, me je poslal v drugo štubo. Mislil sem, da je tovariš zdravnik. Zato se mi je čudno zdelo, da je govoril o fleginoni. Kasneje sem zvedel, da je po poklicu slaščičar. Tako se nisem več čudil njegovim diagnozam. (Dalje prihodnjič) ------o------- treba š$le predelati in zalo čakati s splošnim podržavljenjem. Namesto tega pravijo, da je treba kmete polagoma spravljati v gospodarske zadruge, zato mu je treba zadružnih domov, zato ga je treba navaditi najprej, da vse proda državi in vse od nje kupi, potem bo šele zrel za popolno kolektivizacijo. To sta dve mnenji med komunisti in gotovo je okrog tega velik prepir. Ali je to glavni vzrok krize, ni jasno. Zdi se, da je zmagala zaenkrat struja ki hoče kmeta prej po mišljenju napraviti za komunista in ga šele potem razlastiti. Tako bi se dalo razlagati tudi Kardeljeve govore, ki na eni strani trdij da je zrnu, ki pa vendar na drugi strani pravi, da ni res, da hočejo razlastiti kmeta. Ker oboje ni mogoče, mislijo, da tako govorjenje pomeni odlašanje. RAZMERJE DO DRUGEGA SVETA. — So še drdugi, ki iščejo vzroke prepirov v razmerju do Rusije in do zapadnega sveta. Zdi se da Rusija toliko zahteva od satelitskih držav, kot je sedaj Jugoslavija, da te tega ne zmorejo. Zato se upirajo raznim dajatvam. Eden vzrokov sedanje jugoslovanske revščine je brez dvoma v tem, da Rusija preveč pobere iz Jugosavije, ne da bi to povrnila z drugim kaj vrednim blagom. Zato gledajo mnogi komunisti proti zapadne-mu svetu, da od tam dobe, česar treba, da se dvigne domače gospodarstvo. Nekateri smatrajo vsak tak poskus za izdajstvo nad komunizmom in nad Sovjetijo. Odtod, tako trdijo nekateri, notranji prepiri, odtod poskusi stopiti z zapadnim svetom v zvezo, Komunist izgnan iz Kanade Sudbury, Canada — R. W. Hanson, mednarodni organizator železarskih in topilniških delavcev- je bil aretiran in za-lišan pred sodiščem za deportacijo. To je že tretji voditelj-komunističnega delavstva izgnan iz Kanade. DELO BOBIJO Stalna služba Stenografinja se sprejme, nekaj lahkega narekovanja, drugače splošno pisarniško delo. Stalna služba; plača; delo 6 dni v tednu. Wagner Baking Corp. 910 E. 70. St. (x) Pomožna kuharica Sprejme se pomožna kuharica, poln ali delni čas. Ako ima kaj skušnje v restavraciji je dobro, toda ni ravno potrebno, ako se hoče priučiti temu delu. Zglasite se v Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. EN 5214. (x) Delo dobi ženska za čiščenje ob sredah. Zglasite se v uradu dr. Paul Rutsky, 1847 E. 55. St. IlE 6699. (X) MALI OGLASI Opremljena soba se odda Odda se opremljeno sobo enemu moškemu. i