Tečaj XXVII. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za otnanlla se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat 18 kr. lizma. Doslej so bile že štiri seje, v četrtek, v 3 petek, v soboto in pa v torek in vse jako kratke, saj je vsak začetek neki težak. Tudi dež. glavarju je bilo v prvi seji, dne 6. aprila nekako tesno pri srci ter mu^beseda ni tekla gladko, vendar pa je obljubil veliko, več more biti, kakor se more v dež. zboru storiti. Najprej je rekel, da bi bilo dobro, ko bfdež. zbori bili vsako leto šest do sedem tednov; o tem je bila že tudi beseda v shodu dež. glavarjev na Dunaji. Zatem pa je hvalil delovanje dež. odbora: kakor se razvidi iz poročila, izdelal je le-ta več načrtov za"postave glede na oskrbovanje siromakov, domovinsko pravico, krajevne železnice itd. H koncu povabi poslance, naj se spomnijo svitlega cesarja s »slava!« Predloge dež. odbora izroči zbor nato raznim odsekom in poslanec Morre zagovarja še svoj predlog, naj se iz dež. kase da podpore tistim posestnikom, ki so po raznih nemških krajih trpeli lani vsled uim večjo škodo. Druga seja je bila v petek, dne 7. aprila ter je deželni odbornik dr. Schmiderer nasvetoval, naj se izvoli »vinarski odsek« in predlog se vsprejme brez ugovora. Nato se predložijo razna poročila dež. odbora, najbolj o gospodarskih stvareh in o njih še bode pozneje posebej posvetovanje. Dr. Heilsberg predlaga zatem, naj stori dež. odbor, kar je v njegovi moči, da se ovrže nova cena na južni železnici, ker je velika, previsoka. Predlog se izroči železniškemu odseku. — V seji dne 8. aprila pa se izvoli vinarski odsek in sicer gg.: grof Attems, trgovec Pfrimer, grof Stiirgkh, baron Moscon, dr. Starkel, dr. Jurtela, dr. Radej, prof. Robič in kmet Regele. — Dr. Link nasvetuje zatem, naj dež. zbor naroči dež. odboru, da ugovarja zoper cenik, kakor ga vpelje južna železnica, izlasti še zoper ceno pri težjem blagu. Znamenito je doslej v dež. zboru bilo to, da je prosil za dalje dopusta že v prvi seji dr. Np^ker-mann, župan v Gelji. Kaj ga neki drži doma? Ali mora. »vahtati« na tamošnje Slovence? Ottr- Denešnji list im* '/« pole priloge. O našem deželnem zboru. Kar smo v zadnjem listu rekli o našem deželnem zboru, povč dovolje, kako da je in bode njegovo delovanje. Stranka nemških liberalcev sklene v njem, kar je njej drago in če je to v obče dobro, je še tudi kolikor, toliko more biti za naše slov. ljudstvo dobro Nikakor pa naj človek ne pričakuje od tega zbora, da sklene kaj, kar bi bilo v prvi vrsti koristno za slov. ljudstvo. Človek sploh ne more imeti več visokih mislij o zborih, kakor jih doslej poznamo, kajti postave, resolucije, govori itd. ne napravijo rodovitne zemlje, pa tudi uim, katere so našim pridelkom na škodo, ne odpravijo, temu nasproti pa čutimo od dne do dre huje davščine, ki jih imamo prav sem od one dobe, kar volimo v razne zbore. Pravih koristij imamo torej pač malo od tacih zborov in zato oni nam nič niso posebno na srci, ali kaj čemo? Ti zbori so postavni in njih sklepi so, po črki postave, volja, sklepi ljudstva, saj imajo poslanci, katere voli ljudstvo, v tej reči besedo in zoper njo ne more vlada niti naložiti davkov, niti narediti postave in tako se ona rada zasuče po vetru, ki veje iz raznih zborov. Zastopniki ljudstva, poslanci so torej pri državnem vozu lahko zavor ali pa tudi priprega, na vsak način pa je važno za volilce vprašanje: koga volimo? Zal, da po načinu, kakor se voli v sedanjem času, redko prihaja volja ljudstva na vrh ter si voli po navadi ne tako ljudstvo poslanca, kakor poslanec, oziroma njegova stranka volilce svoje. Kaj hoče torej poslanec potem druga, kakor da služi svoji stranki ter ustreza željam svojih volilcev v toliko, da jih n. pr. pri kakem shodu, posluša in če je veliko, še obljubi delovati zanje, več pa če obljubi, ni mu resnica. Sedaj so torej stranke na vrhu in v našem dež. zboru ima stranka nemških liberalcev vajeti v rokah in zato gre dež. voz popolnem v tiru nemštva in libera- Cerkvene zadeve. Škofovska slavnost sv. Očeta Leona XIII. (Dalje.) V živem spominu je še, s kakšnim navdušenjem se je obhajala zlata maša Leona XIII. Takrat so pišali sv. oče: »Vsa ljudstva zemlje in vsi stanovi izražajo Nam v najčudovitejših oblikah svojo vero, ljubezen, spoštovanje in češčenje.« Vsi narodi, celo taki, ki se drugače malo ali nič ne zmenijo za papeža, katere je pa zdaj tiralo občno navdušenje, vsi vladarji: vsi so si šteli v čast, da so slavili Leona XIII. razven taljanskega kralja; od njega sv. Oče niso hoteli vzeti nobenega dara, ker jih je oropal njihove dežele in mesta Rima. Brez števila svetih oblačil, križev in keihov, lestencev in svečnikov, slik in soh itd. je prišlo tačas v Rim. Vatikanska razstava je podajala krasno spričevalo o ljubezni katolkov do namestnika Kristusovega. Od tam so bile te reči večinoma po vsej zemlji ubogim cerkvam razposlane. Kako se je sploh tačas častilo Leonovo in ž njim Jezusovo ime, to opisati ni naša naloga. Nadejamo se, da leto 1893 nikakor ne bo zaostalo za letom 1887, ampak da bo svet še sijajnejše pokazal, kaj so mu Leon XIII. Ves katoliški svet se zdaj veseli, da to redko slovesnost v Rimu, kakor tudi povsod prav sijajno slavi. To je tudi prav. Krščanska zakonska se hvaležno spominjata dne, ko sta si pred pol stoletjem pred oltarjem obljubila zvestobo; sivi duhovni starček dajejo na dan zlate maše posebno hvalno daritev Gospodu, ki je ove-selil njihovo mladost; otroci in župljani pa častitajo ove-seljenim roditeljem in duhovnemu pastirju, ter se radu-jejo ž njimi. Ko pa oče vseh katoličanov, rimski papež, obhajajo škofovski jubilej, to je spomin, da so že 50 let škof, ga bo ž njimi ves katoliški svet slavil, in sicer še posebno slovesno. Saj so sv. Oče Leo XIII. namestnik Kristusov na zemlji, kateremu je Gospod dal v sv. Petru neminljivo obljubo: »Ti si skala, in na to skalo bom postavil svojo cerkev, in vrata peklenska je ne bodo premagala. Tebi dajem ključe nebeške in kar koli ti razvežeš na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih«. Matth. 16, 19. Leonu je rekel v sv. Petru: »Satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal, kakor pšenico; jaz pa sem prosil za te, da ne jenja tvoja vera«. Luk. 22, 31. Leonu je Jezus v sv. Petru dal trikrat večno pravico, da pase njegove ovce in njegova jagnjeta. V sv. Petru je Leon temeljni kamen sv. cerkve Božje, kojega ima ona poglavito zahvaliti za čvrstost, nepremagljivost in večni obstanek. Kjer je Peter, namreč Leon XIII., tam je edino prava cerkev Božja. Letošnja papeževa slavnost daje spet vsem otrokom sv. cerkve priložnost, da pokažejo skupnemu očetu krščanstva ljubezen in spoštovanje, sebe pa vtrdijo v nepremakljivi veri v sv. katoliško cerkev in v nezmotljivega učenika narodov, v neprestani pokorščini do najvišjega pastirja, v močnem upanji, da ga bo Gospod napolnil s svojim Duhom in po njegovem posredovanji ozdravil zla naših dnij. Tudi krivoverci in neverniki se sedaj ozirajo na-nj, ki je luč sveta in sol zemlje. Na dalje ponuja ta svečanost vsem katoličanom tudi priložnost, da glasno ugovarjajo zoper grozno, božjeropno nasilstvo od dne 20. septembra 1870, ko so vzeli papežu Bim in zoper vse krivice, ki so se zadnja leta go-gile rimski stolici. Posebno pa je škofovski jubilej sv. Očeta ugodna prilika, da se zopet pred vsem svetom spozna in po-kaže katoliška edinost v veri, pokorščini in ljubezni, Igk '' \katera veže učečo in poslušajočo cerkev, zjedinja vor-TjjSL.* ni i ¡ko z mašniki in škofi, vso pa z rimskim papežem. Kakor je solnce na vsem svetu faisto, tako žari vsepovsod tudi ena luč oznanjevanih resnic sv. vere. Ta edinost je znamenje in podlaga sv. cerkve, /a njo je molil Kristus pri zadnji večerji: »Oče, ohrani jih (apostole) v svojem imenu, da bodo eno, kakor midva«. Sv. Oče rimski papež so nosilni steber te cerkvene edinosti. Vsak, ki hoče biti ud sv. cerkve, mora biti v veri zje-dinjen z rimskim papežem. Zato govorimo tudi mi sedaj, kakor nekdaj sv. Hieroniin papežu Damasu (v 4. stoletju): »V tej borbi in zmedenosti, ki je danes povsod zavladala, se mi čvrsto in nepremakljivo držimo Tebe in Tvoje sv. stolice, slavni sv. Oče, ker vemo, da je na Tebi vsa cerkev osnovana; mi se stalno in trdno Tebe držimo, ker vemo, da samo oni Jagnje Božje prav častijo in dobijo večno življenje, kateri ostanejo v Tvoji domači hiši; Tebe se mi močno držimo, ker vemo, da kakor so se v dneh vesoljnega potopa samo oni rešili, ki so se zatekli v Noetovo ladijo, tako bodo danes in na vekomaj na vzburkanem morji časa le oni našli rešenje, kateri so na ladij i, katero vodiš Ti, sv. Oče, v imenu Jezusovem". Posebno nam Slovanom leži na srci ono sveto edinstvo, koje je Jezus naš Bog in Odre-šenik iz svojega Srca izlil in na križi s svojo sv. krvjo posvetil in na vekomaj sporočil svoji cerkvi, da ga čuva, brani in širi do onega srečnega časa, ko bo postalo dedšina celega človeškega roda. Tega sv. edinstva, katerega nam Slovanom še dandanes žaliLog manjka, večni izvor in večna zastava so sv. Oče papež. Kadar se Leonu XIII., klanjamo, se v svojih nadlogah k njim zatekamo, nam prav posebno prihaja v spomin lepa knjiga sv. Giprijana o edinstvu cerkve, in one res Božje in zlate prispodobe, s katerimi ga sv. Ciprijan razjasnjuje. Njemu je edinstvo cerkve to, kar solnce, ki razsvetljuje in ogreva vso zemljo; kdor se pa loči od sv. rimske stolice, tava v temi; sv. Ciprijan na dalje primerja edinstvo cerkve Božje plodonosnemu drevesu, posamezne cerkve pa vejam, ki samo tako dolgo rodijo sad, dokler živijo na deblu: od debla odsekane pa se posušijo in v ogenj vržejo; slednjič obilnemu studencu, iz katerega se izhvajo potoki in reke, ter napajajo in oplodijo zemljo ; kdor pa se loči od edinstva cerkve, je kakor potok, kateremu zamašijo izvirek. Iz cerkvene edinosti spoznava se celo, da je njenega začetnika in ohranitelja Pog Oče poslal kot Odrešenika in da je cerkev delo Božje: Kristusu je namreč po molitvi: »Ohrani jih, da bodo eno«, bila v mislih in pri srci edinost vesoljne cerkve: »Pa ne prosim te samo za nje (apostole), temveč tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali v mene; da bodo vsi popolnoma eno, in bo svet spoznal, da si ti mene poslal«. Kdor torej ume to znamenje in se oklene edinosti sv. cerkve, sluša glas Kristusov, ne hodi v temi zmote, temveč v luči Božje resnice; ne po široki cesti pogubljenja, temveč po nebeški stezi, katero nam je Kristus pokazal. Kdor pa se loči od cerkvene edinosti, loči se od cerkve Kristusove in od Kristusa samega. Zlasti ta edinost katoliške cerkve se bo kazala pri škofovskem jubileji papeževem. (Konec prih.) --- Gospodarske stvari. Naša vprežna živina in nje rabljenje. ■ (Dalje.) Tudi oprava pri konjih in volih je velike važnosli za njihov» rabljenje. Pri konjih imamo navadno hamot in naprsno opravo, pri živini telege in hamot. Kar se hamota tiče, mora biti primeren, ne sme jeden in isti hamol za ziv.il, razne starosti in velikosti rabili. Skrbeti se mora nadalje, da ne tišči preveč živali, da je dobro in na debelo podvlečen, da ne oguli konja do krvi ali mu kože ne odrgne. Dobro je, kaj mehkega pod-djati, ker se tako zunajšnji hamot bolje prileže na život. Če je oprava konju pretesna in ga povsod drga, jemlje mu to moči in ko je do dobra ranjen, mora po več tednov v hlevu ostati, da se ozdravi in kdo trpi škodo? Nihče drugi, ko gospodar in zato je že vredno, da skrbi on za prilično, mehko opravo. Razum tega tišči tesna oprava konja ob vratu, mu sapo jemlje in mogokrat povzroči, da sili kri v glavo in da se možgani vžgejo in še mnogo drugih nevarnih boleznij, kakor tiščavka (norost) je posledica te neprevidnosti. Zelo dobro je, če so hamoti toliki, da žival svojo glavo brez težave va-nje vtakne. Naj primernejši so oni hamoti, ki se dajo premikati, razširiti ali zožiti za konje razne velikosti in starosti. Zelo neprilične za živino so telege, ker zelo ob vratu drgajo. Živina je med seboj zvezana, ne more se muh braniti in slabejši vol mora se po močnejšem ravnati. Se ve, da poreče kmet, da mora živino jednako-merno vleči, kar je tudi resnica, a moči, katero ima vol v vratu in v glavi, ne more nikakor popolnoma vporabljevati, ker se ne more prosto gibati. Toraj le poprimite se navadnih, prostih jarmov, v katerih se žival lahko giba! Tudi na to je pri opravi paziti, da se ne premoči in če je premočena, se mora posušiti ter namazati z oljem, da ne začne jermenje pokati. [Jzda in brzda bodite lahki in spretni, da se konj lažje vodi. Uzda mora biti okrogla in nikdar robata, ali oglata. Če ni lepo zaokrožena, reže konja v jezik in večkrat se zgodi, da se jezik ob njej ne malo rani. Žival ne more potem dolgo jesti in začne hirati. Pripomniti je, da naj se uzda shranjuje v hudi zimi na toplem kraju, da ne zamrzne. Če pride zelo mrzla konju v čeljust, prime se kože in mu jo odtrga, kar mu nikakor ni prijetno. Zelo slaba je navada, da se konji ob samo jednem vajetu vodijo, žival postane brezčutna, trmoglava, neposlušna in nič no izda, če jo na to ali ono stran vlečeš: ona te še ne razume. Če imaš dvojnate vajeti v roki, pa je vse boljše in konj se da rad ravnati, kakor ti hočeš. Največ ima konj trpeti, če niso tla, kjer vozi, ravna ali še so celo s kamenjem posuta, ker se voz neprenehoma ziblje in s tako vožnjo se konji neizrečeno mučijo in pridejo v kratkem času ob svoje moči. To se še bolj pokaže pri strojih, katere konj goni, posebno če se rado stresa. Hočeš li dobrega in vstrajnega delavca imeti, skrbi za konja pa tudi za vola že od njegove mladosti. Nikdar jih premladih ne priganjaj k delu. ne vpregaj jih v jarem. Če je konj še tako lep, čvrst in gibčen, ne rabi ga, dokler ni 2 leti star, vol pa mora vsaj tri leta se razvijati. Se ve, da je mlada žival vsa vneta za delo in kaže veliko moč, a vendar ne sme se nikdar pozabiti, da so mladiči pred vozom, da se ne smejo preobložiti, čo nočeš imeti čez malo časa mršavega in slabega konjiča, ki ti ne bo čez 6 let pluga vlačil. Posebno je treba paziti, kedar se mlad kaj uči delati: kakor hitro se vidi, da je truden, naj neha delati in velik pogrešek je če se tak konj sili k dalnjemu, delu, kajti postane kmalo neubogljiv. Če se je mlad konj navadil brcati, imej potrpljenje z njim, ker težko ga boš tega odvadil. Če se pa le hudo pregreši, tedaj naj se kaznuje a ne s surovostjo in čez mero. C.lovek naj konjiča z lepim ravnanjem privadi, da ga že na besedo vboga. Kako hitro bo^šlo delo s takimi konji^izpod rok, ker le ma- lokdaj bi trebalo tepenja! Kako težko, neprijetno je s konji delati, ki se niso nikdar vbogati učili, to je vsakemu hlapcu dovolj znano. Kako malo pazijo ljudje gostokrat na svojo živino, kaže nam to, da tako radi pozabijo voz zavreti, kedar navzdol vozijo. Vse vkup leti čez breg in človek se boji, da se bo zdaj pa zdaj vse razletelo. Le pomisli, kaj trpijo noge tvojega konjička pri taki vožnji! In ravno noge dajo posebno vrednost hitremu konju in če je konj na nogah bolan, gine njegova vrednost takoj. (Konec prih.) Ljutomerska posojilnica imela je v svojem 21. upravnem letu 1892 prometa 291.155 fl. 36 kr. Pristopilo je k njej 61 zadružnikov, izstopilo pa 23 tako, da šteje koncem leta 1892 še 454 zadružnikov, kateri imajo v deležih 30.525 fl. 15 kr. Hranilnih vlog se je vložilo od 323 strank 72.906 fl. 7 kr., izplačalo pa 400 strankam 81.039 fl. 30 kr. in njih stanje s kapitalizo-vanimi obrestmi vred iznaša 167.192 fl. 54 kr. Posojil se je dolo 37.653 fl., vrnilo pa 18.484 fl. tako, da je koncem leta 1892 njih stanje 192.883 fl. Posojila dana so 430 zadružnikom. Čisti dobiček znaša 2354 fl. 29 kr. Vsled sklepa občnega zbora pripiše se čisti dobiček k rezervnemu fondu, kateri znaša 18.463 fl. 48 kr. Posebna rezerva znaša 1024 fl. 88 kr., obe rezervi tedaj 19.488 fl. 36 kr. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud posojilnice in se obrestujejo po 4V2%- Posojila se dajajo proti 6% samo zadružnikom. Vstrajni posli. Pri štajarski c. kr. kmetijski družbi so ti-le posli prejeli po 20 gld. nagrade: Ivan Znidarič, 51 let v službi na Podgradu pri Ljutomeru; Jurij Ozim, 51 let viničar pri benediktincih na Pekrah; Matija Vehčič, 48 let hlapec pri g. L. Buchmann v Lip-nici; France Stelcelj, 47 let hlapec pri Ign. Vrenčurji v Marenbergu: Martin Lešnik, 46 let na graščini Črne-ški pri Ljutomeru; Neža Pompe, 45 let dekla pri gosp. Apoloniji Schmidt v Jurkloštru; Štefan Vimar, 45 let pri F. Dietingarji v Marenbergu; Neža Mole 44 let pri J. Povše v Laškem trgu; Fr. Zleznikar 42 let viničar pri dr. G. Kokošinek v Kozjaku pri Mariboru: Jera Je-senik, 41 let pri M. Zabodovšku v Knežji pri Trbovljah; Miha Meh, 41 let pri Mariji Vošnjar v Turški vasi pri Slov. Gradci; Matija Kapun, 40 let viničar pri Andr. Kalundru v G. Kungoti pri Mariboru;. Jurij Ferk, 35 let viničar pri J. Vacek na Pesnici in Luka Bajar, 35 let pri g. A. Giinterji v Slov. Gradci. Sejmovi. Dne 14. aprila v Zdolah. Dne 15. aprila v Dobji, pri Mariji Devici na Velki in v Rogatci. Dne 17. aprila v Kapeli, v Št. Lenartu v Slov. goricah, v Girkovicah in v Vojniku. Dne 19. aprila na Vranskem. Dne 20. aprila v Št. Ilji pri Slov. Gradci. Dopisi. Od Sv. Jakoba v Slov. goricah. (Pogreb.) Kedar se ljudje najbolj velikonočnih praznikov veselijo in celi svet se nekako oživi, med tem smo žalujoči otroci zgubili našo pridno mater Marijo Lorber. Rili so ostra mati proti svojim osmim otrokom, kateri med Muro in Dravo vsak na svojem posestvu prebiva, imeli pa so tudi kakor gospodinja krščanski red proti delavcem in viničarjem; pri njih se nikdar ni smelo slišati ne pri delu, veliko manj pri mizi kaj nepoštenega govoriti. Ali tudi usmiljena mati so bili proti ubogim, vsakega so poprašali, kaj da hoče in vsakemu so potem želje izpolnili. Imeli so še zdaj štiri velike vinske gorice na hlapji, kjer dobra kaplja raste, poleg slabih let pa so še nam okoli 50 štrtinjakov dobrega vina zapustili. Še slednji tjeden so šli z delavci na hlapje, in takrat so stali v mrzlem vetru pri gorici ter se pokvarili, da so v petih dneh umrli na plučni bolezni, v svojem 70. letu. sprevidenis sv. zakramenti. Rajna so bili rojena Švajker, iz velike imenitne Ščavniške doline, iz župnije Sv. Ane. Vsaki čas, tudi pri delu so večji del molili, za to je njim je ljubi Bog dal lepo število otrok, zadosti premoženja in pri vseh rečeh sv. blagoslov; še v slednji uri so molili za duhovne pastirje itd. Na to so rekli: »Zdaj pa je moja zadnja ura, dajte mi svečo v roke in sv. križ in potem molite«, in tako so mirno zaspali ob 6. uri zjutraj dne 3. aprila. Da so rajno vsi farani, kakor daleč okoli čislali in radi imeli, to je pokazal sprevod s tremi častitimi gosp. duhovniki, med temi so še tudi od daleč čast. gospod župnik od Sv. Petra prišli. Rajna mati so do zadnjega časa delali v vinogradu svojem, pa tudi v vinogradu Gospodovem, zato njim želimo vsi nebeško krono, naj bi se od svojega truda prav lehko počivali, naj njim bo zemlja lahka! J. L. Iz Pohorja pri Hočah. (Veselje in žalost.) Slovesen je bil pogled na veliko soboto zvečer na sivo Pohorje. Lučica pri lučici, kres pri kresu oznanjeval je, s kolikom veseljem in s svetim navdušenjem pozdravljajo verni slovenski Pohorci vstajenje Kristusovo. Posebno veliko kresov vžgal je Karol Visočnik. Ko pa so goreli kresovi, so pokali možnarci in poviševali čast božjo. Toda nesreča nikdar ne praznuje. Tako je bilo tudi pri Gregorju Robič. Starejši sin Janez hotel je tudi od mrtvih vstalega Jezusa počastiti s streljanjem iz možnarcev. Dva možnarca je srečno nabil. Ko pa je tretjega z železnim klinom nabijal, vname se smodnik v možnarcu, poči ter odtrga neprevidnemu Janezu kazalec leve roke; palec in srednji prst pa mu vrže iz sklepov. Kri je curkoma tekla. Zdravniške pomoči ni bilo in revež je umrl že na velikonočni ponedeljek, ker mu je iztekla krv. Tudi v Bohovi je nek fant na veliko soboto vsled neprevidnosti nastrelil mimogredočo žensko. Stariši, branite otrokom streljati! Ako pa že odrasli streljajo iz možnarcev, naj bodo previdni! Ne devajte v možnarce kamenja, ampak le zemljo; ne nabijajte z železnimi, ampak le z lesenimi klini. Tudi ne pušite zraven smodek! Previdnost je mati modrosti in obeh je treba pri streljanju. Iz Braslovč. (Pevsko društvo) Visoko c. kr. namestništvo v Gradci je z razglasom z dne 15. marcija 1893. št. 5708 pravila pevskega društva v Braslovčah potrdilo in dne 9. aprila 1893. so bili pri osnovalnem zborovanju voljeni sledeči gg.: Predsednik Franc Šporn, posestnik, podpredsednik Pauer, trgovec; tajnik in ka-pelnik Vinko Rojnik, organist; denarničar Fran Pečnik, kapelan; odbornika pa sta Ivan Strnad in Fran Rojnik po namestne odbornika: Fran Sternd in Anton Balant. Daj Bog, da bode delovanje društva v veselje domače župnije, tudi širše naše domovine. Iz Leskovca. (Nesreča.) Na bkonočno nedeljo, kakor navadno, streljali so tudi v Strmecu v hišni z občinskim in gospodarjevim dovoljenjem fantje iz to-pičev. Pri nabijanju pa topič poči in fantu odtrga eno roko celo proč, a na drugej roki dva prsta; drugi poleg stoječi bil je le malo poškodovan. Pomenljivo pa je to, da je ta nesrečnež ravno ta dan v jutro še šel na Ptuj po strelni prah in ga je tudi prinesel. Ali na velikonočno nedeljo na Ptuji strelni prah tudi prodajajo? Iz Negove. (Odgovor.) Če mačku na rep stopiš, se oglasi in ko bi mogel, še ugriznil bi te. Tudi naš gospod nadučitelj se je v »Slov. Gospodarju« štev. 14 zglasil in sicer za to, ker ga je nek dopisnik pod ime- nom »Negovčan« v »Slov. Gosp.« štev. 11 le še nekoliko rahlo dregnil. V popravku toraj naš g. nadučitelj trdi, da naša šola ni Berolinska in teh mislij smo tudi mi, ker Berolinske ljudske šole namen je: Otroke le v materinem jeziku podučevati. Vprašam: Ali se tudi v naši šoli le edino materni jezik spoštuje ? Kakor se nam zdi, začel se je le preveč v njej za duri potiskati in tujščina šopiriti! Naša šola je pre tudi postavna, ali temu sopet ne oporečemo, ker vemo, da nam jemlje ravno sedanja šolska postava, kakor se izpeljuje, naš največi up bodočnosti. Mladina, ti budiš nam upe zlate, Srce nam dvigajo pogledi na-te! Naša šola je neki tudi lojalna in patrijotična. Da, kolikor se g. vodji poljubi. Da pa je naša šola strogo krščanska bila, je in bo, to že zdrava pamet pravi, ker si pri nas drugačnje misliti ne moremo. In zato tudi skrbijo in bodo skrbeli pošteni stariši in gospod župnik, kateri so uzoren duhovnik in se tudi ne sramujejo oči-vidno pokazati, da so vrli sin matere »Slovenije«. Zagotovljeni smo, da se ne bodo ustrašili vsake sapice, katera bi vtegnila priveti doli iz Prusije. Smešno se nam pa zdi, da se je g. nadučitelj v »Slov. Gospodarju« podpisal šolski vodja, ker navadno hoče biti le — Schul-leiter. Sploh uraduje ta naša Schulleitung le nemški, kar nasprotuje naši narodnosti. Našemu g. nadučitelju se tudi ni ravno potrebno na sodnijo sklicevati, pač pa naj dejansko pokaže, da je našinec in naj ne vsiljuje otrokom toliko zveličavne nemščine, pač pa naj budi pri njih spoštovanje in ljubezen do jezika maternega, slovenskega in tako do domovine. Ako ne, bi mu pač želeli, kakor se glasi v tisti nemški pesmi, katero je težko otrokom v glavo zabil — »Hinaus. in die Ferne!« Daj Bog, da bi se. pri Negovi tudi kdaj osnovalo bralno društvo v korist narodnega razvoja in blagostanja! Iz Ponikve. (Razno.) Dne 23. sušca je umrla tukaj g. Viljemina Dobnik, nadučiteljeva soproga v 37. letu svoje starosti. Naj v miru počiva! — Dne 7. aprila pogoreli so na gornjem Selcu štirje posestniki: Začelo je goreti ob y24. uri popoldne. Ogenj so zatrosili otroci, kakor skoraj že navadno. Škode je 20 tisoč. Trije posestniki'so bili zavarovani. Vsled straha in sopuha je dne 9. aprila umrla žena posestnikova Marija Belak. Odrasli, skrivajte žveplenke pred otroki! --- Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. V glavnem mestu naše države pripravlja se »volilni boj in že blisne tu in tam strela ostrili govornikov zoper sedanji mestni zastop, ki je po svoji večini v rokah nemških liberalcev. Njim nasproti pa se snuje stranka, ki vsprejeinlje v svoje vrste vse, katerim ni sedanji liberalizem po volji. Zato še ona nima pravega imena in se ji pravi zdaj krščanska, zdaj anti-liberalna, zdaj pa tudi stranka »nemških narodnjakov«. Do večine še v zastopu ne pride pri sedanjih volitvah. — Deželni maršal — častniše ime za dež. glayarja — za Dolenjo Avstrijo, grof Kinsky je odstopil ter mu bode naslednik neki baron Gudenus ali pa opat Kari, oba sta iz vrste nemških liberalcev. Štajarsko. Rektor vseučilišča v Gradci je letos prof. dr. Schlager, Mož se rad brati z liberalci, da-si je profesor bogoslovja. Tudi v dež. zboru sedi sredi nemških liberalcev. Kdor tega moža pozna, ne čudi se tej sicer redki prikazni, da je duhovnik ud liberalne stranke. — Tesarji in deloma tudi mizarji imajo v Gradci »strike«, ker se jim dozdeva, da se jim daje preveč ur dela, premalo pa plačila. Čas dela bi radi prikrajšali, plačilo pa nategnili, to pa pojde vendar-le težko! Koroško. Zborovanje slov. polit, društva v Ce-lovci je bilo uno sredo v resnici sijajno in zvečer pri Leonovi slovesnpsti je bilo neki nad 700 ljudij, med njimi veliko slov. kmetov in kmetic. Gostov pa je bilo tudi iz Ljubljane, iz Celja in Maribora. — V novem času poučuje po raznih slov. občinah dr.,Kramar, potovalni učitelj, o živinoreji in sadjereji. Želeti je, da se tako poučevanje razglasi poprej v slov. listih, sicer kmetje ne izvedo za-nj in se ga torej tudi ne vdeležijo v takem številu, kakor bi se ga radi. Kranjsko. Za dopolnitev mestnega zastopa v Ljubljani se vršijo prihodnje dni volitve in se večinoma prejšnji možje izvolijo, če so »naprednjaki«. sicer pa se letos nihče prav ne zanima za te volitve. — Za Bleško jezero utegne nastati huda pravda, kajti posestnik gradu si trdi pravico do njega ali tudi kmetje ne morejo njemu prepustiti pravice do jezera. — V Kočevji se napravi nemška sirotišnica, toda denar za-njo se vsprejema tudi iz slov. žepa. Primorsko. Dunajski knez in nadškof, kardinal dr. Gruscha so se une dni mudili v Gorici ter potem odpotovali v Rim. — Vlada je razpustila mestni zastop v Trstu, tedaj malo časa prej, ko bi bile nove volitve. Zakaj je vlada to storila? Pravi se, da so v zastopu že pripravljali neko iredentovsko častitko za kralja Umberta in to bi bila vendar-le sramota za — avstrijsko mesto. Kaj tacega je prav verjetno. Hrvaško. Madjarom je prav neljubo, da se v hrv. listih ne hvali »madjarska svoboda« in vsled tega se zatirajo ti listi prav inadjarski - z zaplenjevanjem. Malo kaj reči zoper ogersko vlado je dovolj uzroka, da se list zaseže. — V Varožljinu so imeli v nedeljo veliko slovesnost, iz veselja, da sta se zjedinili stranki, kateri ne trobita iste pesmi z »narodno stranko«, ki je v službi ogerske vlade. Dobro, če ostanete le tudi edini! Ogersko. V ponedeljek je nek Czolics, prej v službi nadškofa v Ostrogonu, prišel v palačo sedanjega kardinala ter ga prosil, naj ga vzame zopet v službo, ali kmalu zatem je potegnil nož ter planil nad kardinala. K sreči pa je bil tajnik dr. Kohl v izbi in je skočil še v pravem času pred morilca; v tem pa je Čzolics sunil petkrat svoj nož v tajnika in ga je težko ranil, kardinala pa ni več utegnil probosti, ker so drugi strežaji prihiteli in morilca prijeli. — Dne 21. maja hočejo honvedi, madjarska deželna bramba, ovenčati spomenik tistih Madjarov, ki jih je avstrijska vojska leta 1848 posekala, ko je dobila Budo v roke. To »venčanje« meri zoper avstrijsko vojaštvo. Vunanje države. B i m. Sv. oče Leon XIII. so vsprejeli v petek 260 ogerskih romarjev ter so govorili z vsacim posebej. Nazadnje pa so dali njim, pa še posebej apostolskemu kralju t. j. našemu svitlemu cesarju, apostolski blagoslov. Svitli cesar stoje v posebni časti pri sv. očetu. Italija. V četrtek pride nemški cesar Viljem II. v Rim ter se vsprejme z veliko častjo: topovi bodo lOlkrat zagrmeli, ko stopi iz železnice in dan pozneje bode ogledovanje italijanskega vojaštva. Dne 24. aprila pa pojde cesar Viljem k sv. očetu Leonu XIII. Francija. Sadi - Carnot je vendar-le našel mož za novo ministerstvo. O njih se zatrjuje, da so vsi poštenjaki, vendar pa jim nihče ne napoveduje, da obse-dijo dalje časa na ministerskih stolih, kajti nobena stranka jih ne podpira z veseljem, — Mestni zastop v Parizu potrebuje 276 milj. za občinske potrebe, v tem pa še vsako leto jemlje na posodo, kedar mu zmanjka denarja. Tako je gospodarstvo, kjer se dela brez Boga! Anglija. Une dni je bila pri Gladstonu velika deputacija trgovcev ter mu je prigovarjala, naj opusti misel na irsko ustavo: ona je na škodo imovitim prebivalcem, ne koristi pa veliko Ircem. Zadnje sicer verjamemo, ali da je ustava na škodo bogatcem, to naj verjame, kdor more! Gladstone tudi ne more tega verjeti ter ni obljubil trgovcem na ljubo odjenjati, ampak hoče dognati delo, ki se mu dozdeva potrebno. Dobro! Nemčija. Česar že dolgo v nemški državi ni bilo treba, to je novo posojilo, ali letos vzame se 160 milj. na posodo. Tacih, ki imajo za to denar k redu, se ne manjka; denarja dobi po takem vlada lahko. — Tudi pri Nemcih je ljudij, katerim ne diši prav postava o nedeljskem počitku, vendar pa se izpolnjuje ta postava ondi veliko bolje, kakor se pri nas. Zakaj ? . Ker vlada gleda na to ter kaznuje vsak prestopek zoper postavo. Bodi še pri nas tako! Busija. Poslanik v Berolinu, grof Suvalo v povrne se na svoje mesto v Berolin in misli se, da bode odslej pogodba za trgovinsko zvezo hitreje gotova. — Nekateri listi pripovedujejo, da je upanje na zvezo Italije z Rusijo, oziroma s Francijo; nam se dozdeva, da doslej ni upanja na tako upanje. Lahi se držijo: svojih nemških zaveznikov še gotovo tudi na dalje. Bolgarija. Princ Ferdinando Koburški se je odpeljal, z večjim spremstvom skozi Dunaj v Piso ter bode ondi dne 20. aprila njegova poroka. Za mlado kneginjo pripravljajo veliko daril, posebno so gospe v tem jako marljive, denarja je za-nje veliko na ponudbo. Srbija. .Liberalci delajo z vso silo na to, da jim ostane večina v skupščini in zato bodo več volitev ovrgli, kajti pri novi volitvi upajo priti do zmage. To je že mogoče, ker imajo silo, vojaštvo na razpolaganje. — Imeli so na večih krajih hud potres, vasi Svilanjac in Jagodina ste blizo vkončani. Vlada je poslala pomoč v denarjih in v delalcih, katerih je treba, da se izkopljejo ljudje, ki so ostali v razvalinah. Turčija. Madjari so posebni prijatelji Turkov že od nekdaj in to kažejo tudi sedaj, ko napravijo v začetku maja veliko romanje v Carigrad. Ni dvoma, da bode tacih »romarjev« lepo število! Afrika. V Kahiru imajo zelišča, ki so rastla ka-cih 4000 let pred Kristusom, našli so jih v piramidah in pozna se jim še tudi barva. Če je le resnica! Amerika. V Braziliji je po nekaterih krajih ustaja, več mest je v rokah ustajnikov. — V Chicagu so se skuj ali delalci, ki so v službi društva, katero dela poslopja za razstavo. Po novih poročilih pa so se udali delalci in je torej upanje, da se dodelajo poslopja še v pravem času, sicer pa bi bila cela razstava v nevarnosti. —♦-- Za poduk iu kratek čas. Smrtni angelj na zemlji. Pravljica, poslov. Fr. Fr. (Konec.) Angelj obišče siromašno in bolno ženo. Razveselila se je, ko sliši, da jo je prišel nebeški poslanec obiskat; ali da bi morala umreti, pač noče nič slišati. Angelju pravi: »Včeraj bil je gospod občinski predstojnik pri meni in mi je povedal, da bode me dal v siro-mašnico, kjer bodem imela toplo posteljo in dobro postrežbo; namreč jesti in piti, kar mi bode srce poželelo. Sem od mladih let že v siromaštvu živim, zato bi rada skusila, kako se človek počuti, kadar ima vsega obilo. Zato ne bodite hudi, gospod angelj; Vi sle mi res dobro namenili, za kar sem Vam iz srca hvaležna. Boste že še našli koga, ki bode z veseljem šel z Vami v nebo. (¡ospod angelj, vem že jaz za enega. Na koncu vasi v hiši na levo je beloglavi Peter doma; ta je ob vse svoje premoženje prišel, in se ne more siromaščine navaditi. Smrtni angelj poda se k Petru, ter mu reče: »Slišal sem, da si vse svoje premoženje izgubil«. »Res gospod«, reče osorno Peter, »tako je. Sirt^naštvo me stiska. Prosjaška juha mi ne diši, ker sem poprej vsega obilno imel«. »Pojdi z menoj v nebesa«, vabi ga prijazno angelj, »tam ne poznamo siromaštva; gledanje božjega obličja vse in vsakega obogati«. »To se mi do-pade«, odgovarja beloglavi Peter, »pridi čez šest tednov zopet k meni«. Imam namreč loterijno srečko in v šestih tednih bode žrebanje. Mogoče, da zadenem, bodem zopet bogat, ako pa ne, potem pa grem rad s teboj«. »Gospod Bog pa hoče, da mu že dnes ljudij v nebesa pripeljani«, reče žalostno angelj. »O, zato ti pa jaz ne morem pomagati«, reče Peter. »Veš kaj! Ne daleč od todi stanuje mlado dekle z imenom Helena. Imela je ženina, pa postal ji je nezvest, in zaradi tega zmirom joka. Pojdi, hočem ti pot pokazati. Peter pelje angelj a v hišo, kjer je zapuščena nevesta pri mizi sedela in jokala. »Ubogi otrok«, reče angelj; »kako hudo mora biti, v mladih letih to doživeti. Glej, pridem iz neba, kjer goljufija in zvijača nimata prostora. Hočeš iti z menoj tje« ? Z veseljem zakliče goljufano dekle, »pa hitro spremeni svoje misli, ter reče angelju, da ne gre z njim. »Oni nezvestnež, kateri mi je to britkost napravil, bode si mislil, da sem jaz zaradi tega od žalosti umrla; tega veselja mu rada ne napravim«. Smrtni angelj mora oditi, ne da bi kaj opravil. Zapusti vas, ter koraka proti bližnjemu mestu. Tamkaj upa najti ljudij, kateri bodo voljni iti z njim v nebesa. Med potjo pride do malega grada, v katerem, kakor se mu je povedalo, živi nek nesrečni, zapuščeni knez, njegovo nezadovoljno in nehvaležno ljudstvo ga je iz dežele izgnalo. »Tu bode gotovo kaj za-me«, misli si angelj, ter stopi v grad. Ali kadar knez sliši od angelja, kaj da išče in hoče pri njem, mu odgovori: »Ako ne bi bil jaz ravno dobil iz moje prejšnje dežele za-me ugodnega poročila, šel bi morebiti s teboj. Pa zdaj mi pišejo moji prijatelji, da je ljudstvo zopet za-me, hoče 'sedanjo neveljavno vlado vreči in mene za kneza nazaj poklicati. In to veselje bi še vendar rad doživel. Ne jezi se tedaj, angelj, nad menoj, pa našel boš v bližnjem gozdu puščavnika, kateri se že mnogo let pripravlja za nebesa.« Angelj se mu zahvali, poda se v gozd, kjer najde puščavnika. Pobožni mož klečal je pred podobo Križa-nega in pobožno molil, ali ko zagleda smrtnega angelja, vidno se prestraši, ter mu resnobno reče: »Prišel si še prerano, nisem še vreden iti v nebeško kraljestvo. V mladosti sem veliko grešil in se še za one grehe nisem zadosti pokoril«. Ves žalosten zapusti angelj puščavnika in nadaljuje svojo pot. Naproti mu pride tropa otrok. Angelj vstopi med nje ter njim pripoveduje mnogo lepega o nebesih; kako dober je Oče nebeški in kako lepo se igrajo angeljci med seboj. Otroci so ga vestno poslušali, in bili so vsi željni videti dobrega nebeškega Očeta in igrajoče angeljce. Tedaj prejme angelj najmanjšega za roko, da bi ga vzel seboj k nebeškemu Očetu; pa otrok začne milo jokati in ljubo mamo klicati. Ker angelj ni hotel sile rabiti, zapusti otroke. V mestu, v katero je na to dospel, hodil je od hiše do hiše, sosed ga je poslal k sosedu; nikdo pa ni bil pri volji iti z njim. Nastal je večer, smrtni angelj se vzdigne sam, ves truden in žalosten, proti nebu. Pred prestolom Vsegamogočnega pade na kolena in reče: »(lospod, odpusti mi, ker pridem brez uspeha nazaj. Vprašal sem dosta ljudij, kateri bi bi bil voljen iti v nebeško kraljestvo, pa vsaki je imel poseben uzrok za izgovor, zakaj da noče in še ne more iti z menoj«. Gospod Bog na to odgovori: »Poslušaj me! Ker nobeden človek ni bil voljen zemlje zapustiti; ne vprašaj zanaprej nobenega več, je-li voljen ali ne. Kolikor liudij bodeš srečal, vsakega dvajstega mi pripelji, bodi že star ali mlad, siromak ali bogat, nevednež ali visoko učeni gospod, zdrav ali bolan. Podaj se zopet na zemljo in počni jutri naloženo ti opravilo!« Smrtni angelj se pred Bogom hvaležno prikloni, in drugi dan začne izpolnjevati voljo svojega Gospoda, in jo še izpolnjuje do današnjega dne. »Zdaj veš, Julika«, reče mati, »zakaj uinrjejo ljudje različne starosti«. Sniešnica. »Ali imate«, vpraša sodnik, predno izreče sodbo, »ali imate še reči kaj v zagovor?« »Oj«, odvrne zatoženec, »oj, žlahtni gospod, imam, veliko imam, ne za-se, pač pa za mojega zagovornika. Če bom jaz obsojen, kdo pa bode še potem njega si prosil za zgovornika?« *--T Razne stvari. (K n e z o š k o f s e k o v s k i.) Nj. ekselenca dr. Zwerger so bili zadnjo nedeljo v Mariboru ter so popoldne si ogledali zavod čč. šolskih sester pri Sv. Petru pri Mariboru. Le-te sestre so iz materne hiše v Gradci, torej iz Graške škofije. (Romanje.) Mil. knezoškof dr. Mihael Napofnik in Nj. eksc. knezoškof (iraški so se odpeljali v ponedeljek s koroško zeleznico, torej skozi Pontebo v Rim ter že dojdejo tje dnes popoldne. (Slov. romarji.) Iz naše školije se vdeležuje slov. romanja 11 duhovnikov in sicer. čč. gg.: Belšak, Šlander, Kocuvan, Švarc, Fröhlich, Tomažič, Rančigaj, Frangež, Moravec, Škorjanec in Vurkeljc in drugih je 24, torej vseh vkupaj 35. Vseh slov. romarjev pa je nad 300. (Katoliško podporno društvo) za podpiranje šole čč. šolskih sester -v Celji ima svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 16. aprila ob 3 uri popoldne v gostilni pri »Belem volu« s tombolo. Pri tej priložnosti se bode volil tudi nov odbor za prihodnja tri leta. K obilni udeležbi vabi uljudno' o d b o r. (O p o m inj.) Po naši škofiji se klali nek agent ler ponuja svetilnice za večno luč v cerkvi. Kakor se nam poroča, so svetilnice sicer dobre, toda mož, ki jih ponuja, ne stoji v službi tiste tvrdke, ki jih izdeluje. Na-davka na naročilo torej ona ne všteje in tudi svetilnie ne pošlje, če jih človek sam ne naroči pri njej. (Umrl) je č. g. Alojzij Urban, duhovnik v po-koji, v Heluanu v Afriki, kjer že iskal zdravja, po dolžji, mučni bolezni, v svojem 27. letu. Naj počiva v miru! (D i j aš k i k u h in j i) v Mariboru je darovala slavna posojilnica v Konjicah 25 gld. in č. g. Ivan Kunce v Št. Juriji ob Ščavnici ter č. g. Jože Sorglechner, župnik v Cirkovicah, vsak po 2 gld. (Tam buri ca) se vseljuje v novem času že skorej v vsa društva in po pravici, kajti sliši se jako prijetno. Tudi v čitalnici v Mariboru se ustanavlja tamburaški zbor in kakor se kaže, udeleži so ga lepo število gospodov raznih stanov. (Šulverein.) Podružnica šulvereina v Kamniei je razpadla in če gre za pravo, ni je ondi nikoli bilo, kajti nje udje so bili blizo vsi v Mariboru. (Imenovanje.) Justični minister je imenoval okrajnega sodnika v Gornjem gradu, g. Karla Wenger svetniškim tajnikom pri deželni sodniji v Ljubljani. (Čitalnica na Vranskem) ima v nedeljo dne 16. aprila t. 1. na korist pogorelcem Št. Rupertskim tombolo (v dveh delih) in venček. Prvi del tombole je ob 4. uri popoldne na prostem, oziroma v spodnjih prostorih Šentakove gostilne. Drugi del tombole sklenjen z veselico pa je ob 7. uri zvečer v prostorih čitalniških z vstopnino 50. kr. za osebo. Svira šmarijska godba. (Novi denar.) Kar je novega denarja iz brona, tega se sedaj že vidi nekoliko pri ljudeh: po enem vinarji in po dveh. Prvi je enak polkrajcarju, drugi pa krajcarju. Oblika je prijazna. Napis je 1, oziroma 2 ter 1893 na eni strani, na drugi pa je samo c. kr. orel. (P oži ahn je vanje trt) poučuje se v vinogradu dež. vinorejske šole pri Sv. Jakobu v Slov. goricah v tem tednu. Pouka se lahko vdeleži vsakdo, poučuje pa se po možih iz Brežiškega in Mariborskega okraja, tedaj tacih, ki so se že privadili temu delu. (Vezilo.) Knezu Bismarcku je mesto Weener poslalo letos 101 račinje jajce za vezilo. Na zavitku pa je stalo: „Zato, moj knez, Izpij jih res, I)a ne zvali Se raca ti!" (Deželna Bogaška slatina.) Naznanjene mineralne vode in slatine se ne dajo več prešteti. Težko je pravo zadeti. Dobro bode torej ljudi opozarjati na slavno znano Bogaško slatino, katera ni le dobra sve-žilna pijača, posebno z vinom mešana, temveč tudi izvrstno zdravilo proti boleznim v želodci. Voda se razpošilja v močnih steklenicah tako, da se ogljena kislina ne izločbi, in je vsled živahne trgovine zelo po ceni. (Spominj.) V Bibnici na Pohorji je umrla vele-posestnica Ana Štrajhar, roj. Ričnik; ranjca je bilajako znana in velika drobrotnica narodnih in cerkvenih naprav. O njej imamo dva spisa v rokah, toda za-nju v tej številki ni bilo več pristora. (Sejem.) V soboto je bil v Mariboru navadni tedenski sejem, prodajalcev ni bilo veliko, še manj pa kupcev. Na sejmišči je stalo osem hrv. voz s koruzo, toda niso je veliko prodali ter je je šlo nekaj voz dalje, na Koroško. Koruza se je dobila hI. po gold. 2 40. (Nemščina nemškutarskih županov). Od neke občine pri Radgoni imamo to-le pisanje v rokah: Certifikat. Womit von seite der Gemeindevorsteung bezeigt und Restetiget wird das Maria Ketisch Keuschle-rin in Murberg Neusatz Schon Segs Jahre ihiren Hausse in Velpach ist. — Kaj ne, da je to lepo rečeno? In taka nemščina se našim c. kr. uradnikom bolje dopada, kakor v lepo donečem našem slovenskem jeziku pisana pisma. (Za družbo duhovnikov) je meseca marcija še tudi vplačal č. g. Ferdo Majcen 30 gld (ustn. dopl. letn. plač. do 1. 1894). (D u h o v n i š ke spremembe.) Č. gosp. Anton Rorsečnik, stolni vikar v Mariboru, je dobil župnijo Sv. Trojice v Gorenji 1'olskavi; č. g. Ludvik Hudovernik, kaplan pri stolni cerkvi v Mariboru, je postal stolni vikar, č. g. Jakob Kavčič, korvikar pri stolni cerkvi v Mariboru, pa kaplan pri isti cerkvi. Čast. gosp. Franc Simonič, kaplan pri Sv. Renediktu v Slov. gor, pride za korvikarja v stolni cerkvi v Mariboru: č. g. Franc Cerjak, kaplan v Rušah, gre k Sv. Benediktu v Slov. goricah in č. g. Anton Cestnik, kaplan v Starem trgu pri Slov. Gradci, pride v Ruše. I iOterijne številke. Gradec 8. aprila 1893: 47, 21, 26, 28, 80 Dunaj » • 57, 86, 33, 27, 68 J. PSERH0FER 'g I. Singerstrasse 15, Wien. Letoma „Zum goldenen Reichsapfer _ Kričistilne krO^ljiCB imenovane univerzalne krogljice, znano čistilno domače Jedna škatljica s 15 kroglicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane: 1 zavitek krogljice 1 gld. 25 kr, 2 zavitka 2 gld. 30 kr, 3 zavitki 3 gld. 35 kr, 4 zavitki 4 gld. 40 kr, 5 zavitkov 5 gld. 20 kr, 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zavitek se ne pošilja.) Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer in sicer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. na J. Pserlioterja 1 posodca 40 kr., prosto poštnine 65 kr. zoper nahod, hripavost, kašelj icd. ena Tlftcev SOl, steklenica 50 kr. Amerikansko mazilo za trganje t gld. 20 kr. Prah proti potenju not Sir50 k'-poštnlne prosto ~ " ^ 0lt3.IT6C ste'i'en't:a ^ kri poštnine prosto Življenska esenca -Pražke k*p|jice). z°pe.r poj^o«".)0 ničica 22 kr. želodca, slabo prebavauje itd. Stekle- Angležki balzam, steklenica 50 kr. PnaVopoln nračoV Z0Per kaš«ij itd. t škatljica 35 kr, riJd&tjloM [lldilGA, poštnine prosto 60 kr. J. Pserlioterja, pospešuje rast las. škatljica 2 gld. TTniTTOli^alni nIapton l"'of- Steudela domače, zdravili« za UlllVOlZdllll pidolDl rane, otekline itd. posodica 50 kr, poštnine prosto 75 kr. Univerzalna čistilna sol rt vitek 1 gld. Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge framacevtične specijalitete, ki so bile po vseh avstrijskih časopisih oznanjane, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje naročajo. — Knzpošiljuiia po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju. Pri dopošiljatvi denarja (po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju. 5—12 ttagffia*. Sledeče službe so deflnitivno ali tudi provizorično umestiti: a-J V Ptujskem šolskem okraju: 1. Na trirazrednici pri Sv. Lovrenci v Slov. goricah, nadučiteljsko mesto i dohodki po IV. plačilni vrsti. 2. Na petrazredriici pri Sv. Marku niže Ptuja, podučiteljsko mesto, IV. plačilna vrsta, prosta soba. b) V Rogač k em šolskem okraju: Na enorazrednici pri Sv. Roku, učiteljsko mesto, novo šolsko poslopje z lepim stanovanjem, IV. plačilna vrsta. Prosilci, slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj svoje z zrelostnim ali tudi s po-sobnostnim spričevalom in z dokazom, da so avstrijski državljani, ter oziroma na prvo in ■ tretjo službo tudi sposobni subsidiarično poučevati v katoliškem veronauku opremljene prošnje vložijo predpisanim potom do 15. maja t. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet Ptuj in Rogatec dne 5. aprila 1893. 1-2 Predsednik: Scherer. Razglas. Podpisano c. kr. okrajno sodišče naznanja, da se je dovolila eksekutivna dražba vsega h konkurznej masi gosp. Jožefa Urbana, trgovca v Mariboru, spadajočega blaga in drugih pokretnin. Za dražbo odločita se naroka na IO. in 19, aprila 1893 in sledeče dneve, vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldan in od 2. do G. ure popoldan v šta-cuni gosp. Jožefa U r b a n a, Tegettholl-ove ulice štv. 45, z dostavkoin, da se bode blago in druge premičnine pri prvem naroku le za ali nad cenitno vrednostjo, oziroma nad izklicno ceno, proti plačilu v gotovini in proti temu, da se zdražbeno blago koj odpravi itd., pri drugem naroku pa tudi pod cenitno, oziroma izklicno vrednostjo oddalo. Prodalo se bode: a) sladkor, po gručah, izklicna cena. 3G kr. za kilo; b) kava, po balah, eventualno po količinah 10 kil, izklicna cena 1 gld. GO kr. za kilo; c) moka po vrstah in vrečah (žakljih), izklicna cena pri Nr. 0 13 gold!, Nr. 1 12 gld, Nr. 2 11 gld., Nr. 3 1() gld., Nr. 4 9 gld., Nr. 5 8 gld., Nr. 6 7 gld., Nr. 7 (> gld., Nr. 8 5 gld. za metrski stot (cent); d) riž po količinah od najmanje 10 kil, izklicna cena za prvo vrsto 24 kr., za drugo vrsto IG kr. za kilo; ej mineralne vode, povprek, izklicna cena cenitna vrednost; f) olja, povprek, izklicna cena cenitna vrednost ; a pi-odaj je v okraju Mariborskem prav lepo posestvo, obstoječe iz 23 oralov zemlje lepih njiv, travnikov, gojzdov in vinograda. Proda se pod roko in prav po nizki ceni. Več se izve pri uredništvo tega lista. 3-3 Javna zalivala. Slavna posojilnica v Konjicah blagovolila je na predlog gosji. Petra Dobnik darovati šoli v Zrečah 17 gld., da se revnim učencem priskrbijo potrebni učni pripomočki. Za ta blagodušni dar se v imenn ubogih učencev tem potoni podpisan krajni šolski svet najtopleje zahvaljuje. Krajni šolski svet v Zrečah, dne 12. aprila 1893. Valentin Rušnik, načelnik. Išče se energičen gospodar za hribe pri Trbovljah, kateri govori, slovenski in nemški. Mesečna plača 20 gld., prosto stanovanje in drva brezplačno. Služba se lahko takoj nastopi. Pisma naj si; pošiljajo M. Kirchuhlager-ju v Ljubljani. 1-3 Zoper peronosporo! Najboljše škropilnice zoper peronosporo, ki nikoli nobenega popravila potrebuje, priporoča, posebno za večje gorice, po fl. 7'50 brez brente, manjše pa se za nižjo ceno dobijo pri OflHHi /tšimtn-tt 1-3 na Ptuji pri mostu. Y Rogatci pri Slatini je na prodaj za 14.000 gold. ali pa se da tudi takoj v najem proti zmerni najmovini: jednonadstropna hiša sredi trga s štirimi sobami. kuhinjo, veliko po polnem opravljeno prodajalnico, magacinom in hlevom, zraven blizu dva vinograda v dobri legi z lepo hišo, kletjo in stiskalnico, dalje nekaj njiv, travnikov in gozda. Tik mimo pojde železnica. Več pove iz prijaznosti upravništvo tega ča- sopisa. 1-2 Veliko je tovarnikov, kateri ponujajo karbolinej za varstvo zoper vsakovrstni mrčes, gnjilobo in troh-nobo lesa, hišno in stensko gobo, pa le Dor+kpl nwn izvrstni karbolinej ima vse dobre lastnostij v sebi, katere se Deli lHCl"UVU od takega sredstva zahtevajo. Tudi da lesenim stvarem orebobarvni namaz, tako da 3- ali 4-krat dolže obstojijo. Prospekti brezplačno. Kdor ga- poskuša, ga gotovo tudi kupi. 5 kilo težki zaboji gold. 1 30, 100 kilo IG gold. iz- Dunaja (Plzna ali 1'asave.) Mali stroški, velik hasek. S&C 1—G Michael Barthel in dr., Dunaj X. SSS™^" Priporočam svoje priljubljene 4V2 kilo težke, bakrenej pokositrane vakuum komad 14 S"1<1. Kdor vzame 6 komadov, dobi 7% odpustka. 600 komadov v zalogi. A. Fiebig-er, kollar koroške ulice •>, v Mariboru. 7 ii«Zf/lf9.%. Podpisano ravnateljstvo naznanja, da se pri Posojilnici v Mariboru uraduje počenši od 15. marcija t. 1. ne samo, kakor do sedaj, ob torkih in sobotah, ampak tudi ob četrtkih, izvzemši praznike. Posojilnica toraj izplačuje in sprejema plačila ob torkih in sobotah od osmih do dvanajstih in oh četrtkih od desetih do dvanajstih dopoldan. 5-5 Ravnateljstvo. I Adolf Hauptmann 1 tovarna oljnatih barv, ftrnežev, lakov in kleja 9-10 L j u b 1 j a 11 a. 1 Cementne izdelke kakor: plošče za tlak vsake velikosti in oblike v treh barvah, plošče za podstenja in k temu robne kamne, cementne cevi za mostove in Kanale qd 10cm do 40cm v znotranjem premeru, podboje za duri in okna, kompletne stopnice, pokrove za studence, štirivoglate in okrogle, velika korita (kopanje) in manjše predstavke za studence, svinjske korita troje velikosti in vsake dolžine, podstavke za žel. nagrobne križe itd. Vse to iz najfinejšega portlandcementa ima v zalogi in nareja na naročila izdelovatelj Josip Mursa m« Mirtiftji ¡tri Ijjutam fi-tt. Prevzema tudi vsako v to obrt spadajoče večje ali manjše delo. Za trpežnost svojih izdelkov jamči. Velika zaloga portland in roman-cementa. Ilustrovani ceniki na zahte-vanje zastonj. 4—5 Pivo v steklenicah iii sodčekili. Pokorno podpisani naznani, da prodava v obče priljubljeno, pri mnogih razstavah v Avstriji premirano izvrstno ■ 'arališUo pivo (tako zvano zdravstveno pivo) v steklenicah '/2, 3/< ¡'i 1 liter in tudi v sodče-kili 25 in 50 litrov po najnižji ceni p't častitim oštirjašem in slavnemu občin- g, Stvu. (9 S spoštovanjem | y K. ttrtirfsn, fo f zaloga Farahškega piva in gostilna v f> Ptuji. 4-8 | Premiran z zlato svetinjo v Brusselu 1892 in s častnim diplomom in zlato svetinjo v Londonu 1893. Najboljše sredstvo za želodec, m katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je tinktura za želodec, katero pripravlja Gatejel PICCOLI, lekar „pri angelju" r l.juftfjmii na Dunajski cesti- Cena 1 steki. 15 Kr. Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 stekl. stane gld. 1-36; s 24 gld. 2-60; s 36 gld. 3'84; s 44 gld. 4-26; 55 stekl. tehta 5 % s poštno težo in velja gld. 5 26; 110 stekl. gld. 10'30. Poštnino plača vedno naročnik. Depot v lekarnah Bancalari in König v Mariboru. 14-30 Dr. Otto Mayr, Maribor, glavni trg- 4, ordinira od 10. do II. in 3. do 4. ure. (Specijalist za očne bolezni.) wrTrm^rrfTFf7T-T7Tf7n-Tr?7JTrn-7r?-m@. Štajerske deželna zdravilni ca p Hogacka-Slatina. | Južne železnice postaja: Poličane. i j Sezona od I. maja do 30. septembra. Zdravitev s pitno, topliško in studeno vodo, s sirotko itd. Brošure in prospekte razpošilja ravnateljstvo brezplačno. Tempeljska in Styrija-slatina, vedno nova polnitev, slavoznano glavberjevosolno zdravilo proti boleznim prebavnih organov in izvrstna svežilna pijača. Dobiva se pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini ter tudi v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, v boljših špecerijskih in droguerijskih prodajalnicah ter v lekarnah. 1-8 Najbolj po ceni se kupujejo: najboljši molitveniki, šolske knjige, pisalne in šolske reči. izvrsten konceptni in pisalni papir, vsakovrstni zavitki, pisani papir, svilnati papir v 65 barvah, najboljše karte. Tiskovine za odvetnike in bilježnike, šole in občinske urade, trgovce itd. A. PLATZER, poprej Edvard Ferlinc, gosposke ulice štev. 3 v Mariboru. Knjigovezarska dela se točno in thkoj po ceni izvršujejo. Da ne bode nobena pomota, prosim, da na tanjko pazite na mojo tvrdko. 8 Stv. 4833. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti ognju v Gradci. Oznanilo. Po S 92 pravil in po sklepu upravnega redno društveno zborovanje letno soveta od dne 24. marcija meseca 1893 obhaja v ponedeljek 8. dne maja meseca 1893 <>!> tO. m'i preti pol d 11« v (ležolski liiši v Gradci. To se daje po S 94 pravil na znanje, zraven osebno povabljenih odposlanikov, ki vse društvo zastopajo, še tudi p. n. gg. društvenikom z opomenjo, da je zborovanje za-nje po § 99 pravil javno in le vsled sklepa zborovega posvetuje se o posameznih točkah tajno. Vspored za la občni zbor je ta-le: I. Poročilo o dovršeni volitvi društvenih odposlanikov za prihodnjih šest let 1893/99. II. Računsko poročilo z računskim sklepom za 04. upravno leto 1892 z nasvetom zastran dobička. III. Poročilo računskih.pregledovalcev glede računov leta 1892. IV. Proračun za leto 1893. V. Dopolnilna volitev pel udov, kateri po pravilih iz upravnega soveta po dotičnih šest letih izstopijo. VI. Volitev treh računskih pregledovalcev in namestnega pregledovalca. V Gradci, dne 8. aprila meseca 1893. Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice Graške proti ognju. (Ponalis so no plani je. Aktiva Hranilno in posojilno društvo v Ptuji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. T? i I a 11 e a. Pasiva. gold. i kr. Hiša vi. štev. 346 Ptuj ........ » » 52 » ........ Inventar ............... Posojila 3172 zadružnikom....... Zaostale obresti od posojil....... Naloženi denar v hranilnicah...... V poštni hranilnici.......... Menice in tiskovine.......... Gotovine v blagajni dne 31. decembra 1892 31057 33 7250 — 394 12 565591 38 4475 82 18219 99 1154 97 344 77 5936 07 634424 45 Glavni 1 deleži.......... 2000 • — Opravilni | „ od 3185 zadrug . . . 48651 -04 Hranilne vloge od 1214 vložnikov . . . 515216 00 Kapitalizovane obresti od hranilnih vlog do 31. decembra 1892 ....... 18810'90 Za leto 1893 predplačane obresti od posojil Splošni rezervni fond 1. januvarija 1892 gld. 7744-10 5% obresti do 30. jun. 1892 „ 193" 60 41/2°/0 obresti do konca decembra 1892 ......gld. 174-24 Vstopnina leta 1892. . . „ 980'— 9091 "94 Spec. rezervni fond za slučajne zgube znaša l.jan. 1892 gld. 26255"90 5%, obresti do 30. junija 1892 656 "40 472°/o obresti do konca decembra 1892 ........gld. 590-76 Donesek leta 1892 za posebni rezervni fond .... gld. 153-60 27656 "66 in ker seje dal ostanek čistega 36748'60 dobička v znesku......... 5251-40 vsled sklepa današnjega občnega zbora k posebnemu rezerv, fondu, ' znašata oba rezervna fonda vkup....... 42000' — Cisti dobiček leta 1892 ............. gold- 50651 534026 5780 36748 7217 kr. 04 96 54 60 31 634424 i 45 , V Ptuji, dne 31. decembra 1892. 2—2 Škropilnice zoper peroiiosporo prodaja JANEZ 1)1 AL LE R > lladgoiii. Cena škropilnice 12 gold. Spričevalo. Vinorejska družba v Radgoni potrjuje ključavničarju g. Janezu Dialler v Radgoni. da so njegove škropilnice zoper peronosporo izmed vseh doslej izdelanih škropilnic, ker izpolnjujejo vse potrebe, kar jih zahteva od r\jih izkušen vinorejec: 1. Nizka cena. 2. Ročna, jako priprosta in trda naredba. 3. Majhna izraba. 4. Lahka teža. 5. Veliko delovanje, ker teče tekočina lahko iz nje in v tankih nitih. 6. Škropilnica se rabi lahko. Na dalje se potrjuje, da je po naših krajih že več tacih škropilnic v rabi in so one tri do štiri leta, pri mnogi rabi, še brez večjih popravil vedno za rabo. Vodstvo društva more po takem to škropilnico vsacemu vinorejcu priporočati. V Radgoni dne 23. aprila 1892. Za vinorejsko družbo v Radgoni: Klotar Bouvier, Ozvat pl. Kodolitsch, tajnik. načelnik. 1 I fU^IIOf' nemškega in sloven-™ ilt'^-/^ skega jezika zmožen, z dobrimi šolskimi spričevali, se takoj sprejme v prodajalnici z mešanim blagom .lo»i|U» lVerbiiifCK v Dobrni. 2-2 Tiskarna sv. Oirila priporoča naslednje knjige: 1. „Žalostna mati Božja1', spisal Fr. Bezjak, župnik pri Sv. Marku, 6. natis. Obsega pouk o češčenji žal. matere Božje, pobožnost sedem petkov v čast žal. materi Božji, razne molitve in pobožnosti za god sedem žalosti Marije Device, zbirko molitev za očitno in domačo službo Božjo in precejšnje število svetih pes-mij. Ta posebno za sveti postni čas primerna knjiga stane vezana v polusnje ....... gld. —"70 „ z zlatim obrezkom . . . . . „ —' 80 „ v usnje z zlatim obrezkom . . . .„1-40 2. „Družbine bukvice za dekleta", spisal Jožef Rozman, pokojni Konjiški nadžupnik, 12. natis; namenjene v prvi vrsti dekletom Križevske družbe, pa tudi vsem dekletom sploh jako koristne, veljajo vezane v usnje z barvanim obrezkom „ „ rudečim „ „ „ zlatim „ 3. „Duhovni Vrtec", 4. natis, priporočanja vredna posebno za mladino, stane v usnje vezan z zlatim obrezkom „ „ „ „ s kopčo . 4. „Sveto opravilo", spisal Anton Slomšek, nekdajni viši ogleda šol, 5. pomnoženi natis; namenjeno šolarjem višili razredov, velja vezano ......... gld. —'35 „ v polusnje z zlatim obrezkom . . . „ —'50 ,. v usnje z zlatim obrezkom . . . . „ —"60 5. „Ključek nebeški", spisal Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru, za šolarje nižih razredov, velja vezan ......... gld. —"30 „ v polusnje z zlatim obrezkom . . . . „ —"40 „ v usnje „ „....„ —-50 6- „Bukve božje v naravi", podomačil P. llrisogon Majar, stane 20 kr. 7. „Božič" pridnim otrokom, spisal Alojzij Vakaj, stane 15 kr. 8. „Svete pesmi za šolarje", vezane 10 kr. 9. „Zbirka narodnih pesmij" I. snopič 10 kr. 10. ,. ,, „ II. snopič 10 kr. 11. „Ženitovanje" 15 kr. gld. 1-30 „ 1-40 „ 1-60 molitvena knjiga, gld. —'85 „ --95