Ha tol i sk cerkven list.
Danica izhaja 1.. 10. in 20. dnč vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. t»0 kr . v tiskarnici eprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dne*i zadenejo v ncd«ljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XV.	V Ljubljani 20. vinotoka 1862.	IJsti 30.
J§?r. rožni renev.
Marija. Roža miljena,	Dost' britkega. pretalega
Pa eno rož co rada ima;	Kerva\i rožni vene ima;
Ta rožca ima barve tri.	On nam pove, de Božji Sin
Svet' rožcnkranc sc jim veli.	> bil za nas nuž bolečin.
Pr resic pet zelenih je. To rožni vene veseli je. In pet jih jc rudečkastih. To rožni vene jc žalostnih.
On je potil kervavi pot. z ljubezni do nas revnih srot; Tud je strašno trpežen bil. Clo krono 'z ternja jc dobil.
Spet pet sneženo-belih je.	Sam nese križ tje na goro.
To rožni vene častitljiv' je.	Terpel gre na Kalvarijo;
Če ver tri v vene so zvezane.	Bog sam na križu umerje.
Cel rožni vene Mariin jc.	De večno nam nc bo gorje
Kot solnce. kadar se žari.	Snet z križa bil jc pokopan.
Veseli roženkranc bliši;	Pa — sam vstane tretji dan.
Sam Jezus pride na ta svet.	Cez štirdcsef dni pa z gore
Od svetega Duha spočet.	Zvcličar naš v nebesa gre.
Klizabcti — čez gore	Kmal pošlje svetega Duhii
Marija to naznanil gre;	Aposteljnam namestnika;
Marija Jezusa rodi,	Pokliče k seb' Mater svojo.
In Dete v jasli položi.	Ji dene krono na glavo.
Ko pride štirdeseti dan.	Peresic teh zelenih pet.
Bil Jezus v templi jc dar'van.	Rudečih pet in belih pet —
Dvanajst let star 6c pa zgubi.	To jc Mariin venec svet.
Ostane v tempeljnu tri dni.	Od Božje D vice bo sprejel
Marija. Roža miljena Pa eno rož'co rada ima; Ta rož'ca ima barve tri. Svet' roženkranc sc jim veli.
A nt. Namre.
Zadnje duhovne vaje škofa Aniona JMartina.
Zdi se mi. da gledam svojega preljubljenega škofa v kapelici na Slatini, klečati vtopljcnega v molitev in sveto premišljevanje, zdi se mi, da jih čujem govoriti v nar slad kej še m jeziku maternem, ki jim je gladko tekel, kakor bi rožice sadil; zdi se mi, da jih gledam pazno poslušati razsvitljenega Stogerja, ki ravno od smerti govori'. „Hoc anno morieris" (letos boš umeri), pravi prerok. Kdo Gospod? — v svojem sercu vprašamo vsi po versti — ali sem jaz, ali jaz, ali jaz i. t. d.?... Da! Ti dobri in zvesti služabnik moj — odgovori Kristus v škofovem blagem cercu — Ti si, Tebi veljajo besede prerokove: „Hoc anno morieris." Le ročno stori, kar imaš storiti, pripravi se, le še en sam teden imaš živeti. Zadosti si terpel, zadosti si delal, zadosti si se trudil, Tebe čaka „merces magna nimis," to je, nezmerno veliko plačilo; ker si bil v malem zvest. Te hočem čez veliko postaviti." In zares, kako čudni so Božji opomini! V sredo, če se ne motim, je bilo pri vajah premišljevanje o smerti, in ob tednu v sredo — naj blagši pastir sv. cerkve,
naj boljši sin mile matere Slovenije leži na mertva-škem odru! Potihnili so sladki glasi lepih pesem in svetih naukov, ki smo jih bili vajeni poslušati iz njegovih ust, nehalo je biti blago serce, ki je bilo nar zvestejše Bogu, cesarju in narodu svojemu, oterpnile so roke, ki so le dobrote delile in blagoslavljale ov-čice svoje; zastale so noge, ki so obhodile toliko Božjih vež na svojih apostoljskih polili! —
,.Bog ve, če bomo duhovne vaje na tem svetu še kterikrat skupaj obhajali?** — so rekli v svojih konzideracijali, ..skerhimo in molimo, da bi jih obhajali neprenehoma tamo v nebesih.4* Vse njih obnašanje — se mi zdi — vsi njih govori pri vajah so bili tako rekoč poslovljevanje od ljubega duhovstva svojega in pa od sveta, ki jih je bil nevredin. Pregledali in v kratkem posneli so vse svoje djanje skozi 16 let, in pokazali so nam, kaj in kako mora dušni pastir v sedanjih časih delati in vesti se, da bo svojo službo opravljal sebi in ovčicam svojim v časno in večno srečo. Odkrili so nam pa tudi svoje užaljeno serce ter britko potožili, kako jih sovražniki pikajo, po časnikih čemijo in obrekujejo, da so panslavist, vdani tako imenovani jugoslovenski politiki, cesarjev sovražnik, in kdo si ve, kaj še vse. „Jaz ne poznani panslavizma — so rekli — in bi tega tudi ne terpel pri svojem duhovstvu. Spoznam pa, da hočemo do smerti ostali verni katoličani, zvesti Avstrijanei, pa verli Slovani tudi. Našim sovražnikom pa Bog odpusti, ki ne vejo, kaj govorijo in delajo.** Kakor dober oče na smertni postelji še enkrat svoje ljube otroke k sebi pokličejo, jih opominjajo in jim svoje zadnje nauke dajo, tako so tudi rajni škof nas duhovne sine svoje zadnjikrat povabili k svetim vajam z besedami sv. Pavla: Pridite, ..glejte bratje, kako bi varno hodili — odkupljajte čas, ker so dnevi hudi. (Efez. 5, 15.)
Nauki umirajočega Očeta otrokom nar bolj dolgo ostanejo; — tudi nam bodo nauki nepozabljivi, ki smo jih čuii pri zadnjih vajah svojega ljubljenega škofa Antona Martina, in lehko Boga zato hvalimo, da smo bili pri taistih pričujoči.
Še nekaj naj dostavimo. „Moja ura se bliža," so pisali rajni škof pred svojim popotovanjem v večni Itim v pastirskem listu. Srečno so popotovali, srečno vernili se, spolnila se je njih serčna želja, vidili so Rini, klečali na grobeii ss. Petra in Pavla, pa tudi zadnja ura je bila zmerom bliže j, in zdaj — jim je že odbila.
V neki pridigi, govorjeni na Koroškem I. 183H, so rajni škof med drugim rekli: „Kakor je moja perva beseda slovenja bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenja bo." (Glej Drobt. 184», str. T.) Njih domoljubna želja se je tudi spolnila, kakor smo v zad-
nji Danici brali. Upamo v Gospoda, da se jim bo spolnila tudi tista tretja vroča želja, ktero so razodeli v svoji oporoki, da bi namreč za svojo ljubo škofijo v nebesih pri Bogu mogli prositi in moliti. — O blagor Tebi. prevzvišeni knez! ko je bilo celo Tvoje življenje priprava za srečno smert, in Ti je dal Kristus še posebno milost, po skončanih duhovnih vajah preseliti se v boljši deželo. Ti si bil svitla luč Sloven-rov na zemlji: upamo, da boš Slovcncov zavetnik v nebesih. Luč Tvojega življenja nam je sicer ugasnila, — ali luč Tvojega lepega zgleda, Tvoje posneme, bo Slovencom svetila od roda do roda! —
J. M-c.
Franee Zupančič.
keršansk vojak, zvest služabnik, priden družni k afrikanskiga misijona.
V zgled slovenskim mladenčem.
France Zupančič je doma iz Zuzenberka na Krajnskioi. rojen blczo i. 1819. Njegovi starsi, pobožni ljudje kmetiškiga slami, so ze umerli: en brat je umeri zdaj v kratkim, ze po Francetovi smerti, eden jc ozenjcn. Ko je bil se otrok, ga je serčno nagnjenje posebno k svetosti in k B.igu gnalo: ze takrat še je bil v otročji priprostosti v neki gojzd podal, de bi ondi ko pusavmk živel: mogel se je pa domu verniti, ker ni imel kaj jesti. Tudi nadalje v mla-posebtto pobožen, goreč za vse dobro in priserčno je Boga ljubil. Ob nedeljah je po dvakrat križev pot molil. Bil je posebin častivec sv. Alojzija. Duhovne je močno ljubil, duhovski stan visoko spoštoval, in torej rad in vesel sprejemal lepe nauke od namestnikov Gospodovih. Vselej si je prizadeval tistih potov se deržati, ktere so uiu dušni pastirji odkazovali: zato je pa tudi vse dni svojiga življenja ostal pošten mladeneč. pa tudi Bog ga je varoval na vsih njegovih potih.
Modrih mladenčev pa previdnost Božja povsod potrebuje vmes med tolikimi razuzdanimi, de posamezni svetijo med njimi, kakor mile zvezdice v temni noči. Bog je torej dopustil, tle je bil France 1. 1849 poklican v vojaški stan, kteri je sicer pogosto za dušo prav žalosten in nevaren stan: ali posten mladeneč zamore tudi tukaj lepo živeti iu si toliko lepši krono pridobiti, kolikor veči so nevarnosti. To vidimo nad našim Zupančičem. Veliko preblagili in pridnih mladenčev se res tukaj popači, in čisto spridi, zlasti ker mnogi stareji, ze pohujšani vojaki mladim mirti ne dajo in jih gerdo zasramujejo, ce vidijo, de hočejo v Božjim strahu živeti. Kako nemilo velikrat pri vojaških vajah ali ekserciranji višji nad nižjimi preklinjajo, posebno marsikteri krajnski soidatje, kdo bo tu popisoval ? Pri tacih okolišinah je pa žlahtna rožica lepiga življenja Zupančičeviga tolikanj lepši cvella, toliko prijetnisi duh dajala. Čeravno so ga posvetnezi veliko zaničevali in zasmehovali, je vender v lepim vedenji, ljubezni in strahu Božjim tako napredoval, de je ze njegov obraz spričeval njegovo bo-goljubnost in serčno vdanost v voljo Božjo v nar hujših okolišinah in britkostih. Nar veči strup za mladost je ostudno kvantanje in pohujšljivo in nečisto življenje. Kadar je mogel Zupančič kaj napčniga in spotikljiviga slišati ali vididi, ga je tako hudo v serce peklo, de se mu je po zunanje vidilo, kako silo je užaljen.
Imel je France jasno spoznanje in dobro je vedil, de molitev je nar močnejši orožje zoper skušnjave in greh. Torej se ni sramoval vsak večer svoje mo-
litve zvesto opraviti, prejden je šel k počitku. Kavno ta keršanska dolžnost se premalo spolnuje v tem stanu ; od tod pa tudi izhaja, de mnogi mladenči le prevečkrat Boga čisto pozabijo in zapravijo njegovo gnado in prijaznost.
Vsako jutro, če že ni mogel opraviti svoje molitve, kakor je njegovo serce poželelo, se je pa saj pobožno prekrižal in se v kratkim prav iz globočine serca Bogu priporočil in ga prosil pomoči, ue bi mogel dart voljno, v Božjo voljo vdan in brez greha preživeti. Njegovi priserčni in pogosti zdililjeji k Bogu in k Marii so bili tako živi, de so se mu kakor na obrazu brali, in celo tisti, ki so ga zasmehovali, so bili ginjeni in začudeni nad to veliko in resnično bogo-ljubnostjo.
Huda natora in meseno poželenje je pri mladih zdravih ljudeh eden nar večih sovražnikov njih zveličanja. To je Zupančič dobro spoznal, pa tudi vedil pouioček, s kterim se ta satan ukroti. Njemu se ni pretežko zdelo, se postiti o petkih in sabotah, samo ce je bilo mogoče, in tudi k drugim praznikam čez leto, če tudi ni bil posvojim stanu vselej k temu zavezan. Pritergal si je tisti majhni košček mesca in se postil ob terdim komisu in hladni vodi. Kadar se pa ni mogel postiti zavolj slabosti ali kake bolezni, si ie pritergal saj košček mesa, povžil malo juhe (župej, ter rekel: „Sej Bog vidi moje serce.4'
Brez pogostiga duhovuiga živeža ss. zakramentov človek v dobrim hitro peša, prihaja mlačin, in sani ne ve kdaj zajde v smertne grehe. Zupančič je bil preveč previden, de bi bil v ti reči zapustil in zanemaril samiga sebe. Pogosto je iskal priložnosti in ni se sramoval, če je bilo treba, dovoljenja prositi, de je sel svojo dušo s to nebeško pomočjo pokrepčat.
Veliko in posebno poterpežljivost in vdanost v voljo Božjo je kazal v bolezni, v kteri je prestal obilno britkost in bolečin. Ililo pa je njegovo tolažilo le samo to, de Bog tistiga ljubi in mu dobro hoče, kteriga tepe s krizi in težavami, ker s tem neskončna milost in dobrota Božja tehta in skuša, koliko peze ima naša ljubezen do Njega. Ravno tako. kakor zlatar topi zlato in srebro, de ga poskusi, koliko ima cene, tudi Bog nas preiskuje s težavami iu bolečinami, de bi nas spoznal, koliko smo vredni, ali kaj ali nič ne ?
S takim življenjem in djanjem je Zupančič povsod zapustil ginljiv in ziv spomin pri vsih, kteri so ga poznali, in tudi povsod so se čudili nad njim ljudje, kjer je bila njegova kompanija. Me9tni ljudje so bih veselo ginjeni in spobudovani, ko so vidili mladiga vojaka toliko ponižno in zbrano, pa tako pogosto in dolgo v cerkvi moliti. Posebno pa je bil njegov zgled lepo solnce za vse pričujoče vernike, kadar je bil tisti srečni čas in priložnost, dc je pristopil k Bož;i mizi. Prejemal je namreč sv. Obhajilo s toliko po-božnostjo in svetim straham, de so bili pričujoči prav v serce ginjeni.
.Jez sam sim večkrat na svoje ušesa slišal pametne može govoriti: „To je res prav posebno znamnje pobožniga življenja.44 Slišal sim pa tudi iz ust visoke časti vredniga in bogoljubniga 871etniga škofa, de čast in hvala in gotovo plačilo gre vertnarju, ki vinograd pridno obdeluje, in marljivo zaliva vsim rožicam, de lepo cvetejo in svoje seme obrodijo: ti vertnarji pa so pridni dušni pastirji kranjske dežele, kar se tudi vidi iz ljube Zgodnje Danice, de se veselo popravljajo cerkve; zlasti pa se razodeva ljubezen do Boga v bravovšini presvetiga Rešnjiga Telesa, ker to žlahtno drevesce bo gotovo veliko sadii obrodilo.
12318358
lz vojaštva naj pristavim še to, de France je bil zadovoljin s svojim stanam, in ni godernjal ne čez Boga, ne čez starše, ne čez svoje višji, kakor delajo marsikteri, ki se vedejo in tarnajo kakor de bi vere ne imeli, kadar so v vojašino poterjeni: in ker nimajo zaupanja v Boga. zato tudi potlej velikrat brez Boga živijo. Zadnjikrat sim v Zadru v Hal— macii z njim govoril, in kaj mi je rekel? „Prav iz dna svojiga serca zahvalim Boga za ta stan, v kteriga me je postavil ,u to so bile njegove besede. Ravno tako hvaležin je bil pa tudi Bogu za rešenje iz njega in je pristavil: ,,se bolj serčno pa zahvalim Boga za veseli dan, de se podam na popotvanje proti kranjski deželi, česar je že dolgo moja duša in serce želelo, ne za drugo, ampak za dušno radost, kjer bom saj imel priložnost za pobožne dela v službi Božji, in se ne bodo posmehovati okoli mene in norca delali iz mene itd."
Naj pristavim še to, de je bil France vselej priden delavce, in zvesto je spolnoval dolžnosti svojiga stanu: lenobe se je hal, ker znano mu je bilo. de ta pošast je začetek vsih grehov. .Marši k ter voja.sk mia-dencč bi sc nedoižniga ohranil, ako bi rajši v cerkev molit hodil ter Boga pomoči in blagoslova prosit, kadar nima sam svojih opravil, kakor pa de sem ter ije pohaja, po gostarijah poseda, čenča in grešne misli pase. Odveč je omenjati, de je France prav lepo posvečeval nedelje in praznike in nekako prav posebno vsako minuto svojiga življenja vedil v dušni prid obračati.
Zdaj ga pa spremimo v naj bolj težavno službo, ako je res, tle takim bolnikam je nar teze j streči, kterim je Bog pamet vzel in jim norci pravimo — namreč, v mestno bolnišnico v Ljubljani. Tukaj je služil od 1. majnika 1858 do 14. mal. trav. 1859, potem je mogel zopet k vojašini se verniti, kjer je ostal do 1. Iistop. 1859: ta dan pa je zopet bil sprejet v svojo poprejšnjo službo v bolnišnici in je od tistihmal ni več zapustil, de se je v misijon v Afriko podal S£8. vinotoka (oktobra) i86l. Njegovi višji pričajo, de ves ta čas je služil z nar veči gorečnostjo, de so bili z njim v vsim popolnama zadovoljni. „Moli in delaj!" ta pregovor se najde v njegovim življenji lepo spolnovan, ker tudi tiste trenutke, ki so mu pri njegovi službi prazni ostajali, je v to obračal, de je čevlje pridno delal. Brez zamude svojih opravil je bil vsak dan pri sv. masi; vsak teden je pristopil k Božji mizi; obnašal pa se je tako modro in pametno, de se je vsa hiša nad njim zgledovala. France tedaj ni bil taki služabnik, kakor so mnogi hlapci, dekle in drugi služeti, ki iše jo le zložnosti, ali pa so zanikarni in razuzdani, oskrunovavci nedelj in praznikov, nespoštljivi in nepokorni do svojih višjih, klere svojeglavno žalijo, ali pa še brezvestno opravljajo in raznašajo. in jim nikoli ni prav. V svoji težavni službi pri zmešanih ali norcih si je s tem serč-nost dajal: sej so tudi Kristusa imeli za neunmiga, in kdor je Njemu stregel v njegovim terpljenji, je obilno plačilo prejel: ravno tako jest mislim, če je bolj težavna služba, veči zasluženje imamo pri Bogu. Zvesto je spolnoval svoje dolžnosti, in zraven tega je še zmiraj dobil časa, ki ga je Bogu daroval z molitvijo in z branjem svetih bukev. Francetu pa se je zdelo, de le premalo stori za Božjo čast, in je mislil kako bi drugač kaj več zamogcl storiti. Delj časa je premišljeval in nekterikrat poskusil, de bi prišel v afrikanski misijon, kar je tudi dosegel, ko so bili lansko leto v. č. provikar O. Beinthaler v Ljubljani in so ga radovoljno v misijon sprejeli. Zapustil je kmali potem vse svoje prijatle in znance in
podal se je na dolgo pot v Afriko križ nosit za Njim, kteriga je zmiraj priserčno ljubil. Prijatlu, ki ga je za svet vprašal, če naj za njim gre, je iz Afrike odpisal, de tamkaj brez terpljenja ni, dc sc pa ne gre tje zato, de bi se komu dobro godilo. Ni dosegel tega, kar je serčno želel, de bi mogel kaj dosti v prid in spreobernjenje ubozih zamureov delati, ker že II. svečana 1*62 je na potu med llar-tumam in sv. Križem svoje življenje sklenil: gotovo pa ga je Bog prištel med razširja vce sv. vere. zavolj njegoviga dobriga namena, in med svoje nar zvestejši prijatle, zavolj tolike stanovitnosti v dobrim vse njegove žive dni. Pač lahko res rečemo. de srečna je bila njegova smeri, ker vse svoje življenje je preživel v molitvi, v skerbi za nar boljši blago: nedolžnost in prijaznost Božjo. in v voljnim terpljenji, ves Bogu vdan. Posebno pa je bil Zupančič tudi časti vce Marije preciste lleviec in sme se misliti, de na njeno prošnjo je toliko pobožnost dosegel: sej nobeden ne ostane brez pomoči, kdor koli se zateče k tej Ijubeznjivi Materi.
V njegovo veči spoštovanje naj pristavimo se to-le: P rej d en je bil bolnišnico zapustil, jc sel še poslednjič v domačo cerkvico slovo jemat, se je ver-gel na obličje pred sv. Bešnjim Telesam, je dolgo tako ostal, potem vstal iu z žareeimi očmi rekel pričujočim usmiljenim sestram: ,.Z d a j sim se vsega C* os podu daroval." Tudi se jim je zahvalil za vse dobro, česar sc je mi d i vdchžil, in obljubil ji:u je, dc jih bo zmiraj imel v hvaležnim spominu. Tako je sel, ud vsega posvetniga čisto odločen, naproti svojimu pohožnimii poklicu. Spomina vredno je. dr pred svojim odhodam jc usmiljene sestre prosil še za dlačno plahto ali koc, de se bo na svojim popotvanji mraza varoval. Pozneje se je slišalo, de ravno ta dlačnica je bila tudi njegova mertvaška truga. ker vanj zavit je bil zročen materi zemlji.
Spisal M a t ija Sinoln i kar v Lesini, dopolnjeno v Ljubljani.
JKraika raztaga
n a v a d n i š i h znamenj ali p o d n h v verskih prilikah i u na svetih po doli ah.
(Po Mencclj-novi simboliki por-nel infon l,e.iar.)
( Dalje.)
Danica (zgodnja): Marijo pomeni.
Delfin (riba) pomeni moč keršanske cerkve, ki nas varno pelje skoz smertno temo.
Detelj no pero: podoba sv. Trojice.
De/, znamnje božjega blagoslova.
D i m , podoba nečimernosti iii minljivosti.
Drevo: zdravo in krepko jc podoba življenja; — bolno in suho pa smerti.
Dvanajst d r a z i h kamnov v skrivn. razod. 21. lit. 20. pomeni dvanajst aposteljnov: Jaspis sv. Petra, smaragd sv. Pavla in Andreja, kalcedou sv. Jakopa veccga. oniks sv. Filipa, sardou sv. Jerneja, krisolit sv. Matevža, veril sv. Tomaža, topas sv. Jakopa manjšega, krizopas sv. Tadeja, iigiri sv. Simona, ametist sv. Matija.
F v a . . . A ve.
G c r m goreč: podoba devištva Mariinega: kakor jc germ gorel, pa nc zgorel, tako jc Marija .nati iu devica.
(■lava mertvaška je podoba človeške nečimernosli iu minljivosti vsega posvetnega življenja, t. j. smerti; tudi podoba pokore.
Gos Martinova je znamnje. da se je v starih časih takrat post med božičem začel; v greški cerkvi je ta
post še v navadi; v rimski cerkvi imajo ta post le menihi, ki se pa začne vseh svetnikov dan postiti.
Hit* o p, podoba ponižnosti in spokornosti.
Jabelko (sploh) pomeni vabilo v greh.
Jabelko pozlačeno na zvoniku je podoba zadoblje-nega nebeškega raja. to je tudi pomen jabelk ua božičnem drevescu.
J a belka tri so na podobah sv. Miklavža, ki jih je bil trem devicam skoz okno vergel.
Jagnje in oven s podobo ® pomeni Jezusa.
Jagnje (samo) je podoba našega odrešenja.
Jagoda pomeni vabilo v greh.
Jajce je podoba groba; pa tudi vstajenja Jezusoviga, ki je vstal iz groba, kakor iz jajca piše.
Jarem, podoba sužnosti.
Jelen je podoba duše, ki po llogu hrepeni.
Jutranja zarija. podoba prečastite Device Marije.
Kača. podoba hudobije in zapeljivosti.
Kadilo je podoba molitve v nebesa puhteče.
Kamela je podoba poterpežljivosti in ponižnosti.
Kameu posvečen na vsacem altarji pomeni sv. Petra skalo, na ktero je Jezus zidal svojo cerkev.
Kis ali jesih je podoba sveta brez ljubezni, vino nasproti pa podoba ljubezui.
Klečati je znamnje ponižnosti iu poniževanja.
Ključa (dva) v Petrovi roki sta podobi nar višje oblasti Kristusovega namestnika; eden pomeuja nebesa eden pa pekel.
Kos, ki lepo poje v germovji, samoto ljubi iu je černega perja, je podoba Namotuikov (menihov) iu duhovnov.
Kosa, znamnje smerti.
Kotlič, znamnje mučencov, ki so bili v vrelem olju v kotlu mučeni.
Kozel ali oven jagnjetu nasproti pomeni nečistost; in je tudi podoba hudobnega duha.
Kri je znamnje življenja iu duše.
Krizina, podoba duhovne moči in dišave.
Krogla zelena je podoba zemlje; krogla plava pa nebes.
Krokar, podoba smerti.
Kruh. pomoček v večno življenje; tudi podoba višega (škofovskega) posvečenja in milodaruosti.
Lastovica, staro izročilo pripoveduje: ko je Jezus Kristus na križi vi»el. je lastovica pela: „Tolaži, hladi, hladi ga." Zato velja ko svet ptič.
I.es i c a. podoba zvijačnosti iu veselja nad ptujo škodo.
I.ev podoba moči in kraljeve časti.
Lilija, podoba nedolžnosti iu dušne čistosti.
Lope cerkvam predzidane so silno starega začetka; v njih so namreč sv. kersta čakali kerševanci; v njih so bili očitni sriokorniki. ki še niso smeli v cerkev iti.
Martinček (mala la/.nica) pomeni svetlobo, ker se rad na solncu greje.
Mavrica, podoba miru; pomeni tudi Marijo, mater ljubezni in sprave.
Med. nar čistejši iu nar slajši izdelek iz samih cvetic (rastljin). je podoba božje besede iu modrosti.
Mertvaška glava pri Jezusovem križi pomeni Adama. ki je bil. kakor več cerkvenih učenikov misli, ravno tam pokopan, kjer je bil zasajen Jezusov križ.
Mert vaška glava sicer pa je znamnje pokore.
Mesto na sedmerih gričih je Rimsko mesto, zi-dauo na sedem gričih.
Mošnja je znamnje ali .ludeževe lakomnosti, ali sv. Matevža, ki je bil cestniuar; pri druzih svetnikih je podoba radodarnosti.
Mravlja je znamnje pridnosti, marljivosti.
Nevesta pomeuja Kristusovo cerkev, ali cerkvene soseske, ali tudi vsako posamesno pobožno dušo.
Njiva pomeni: 1) pervo pregrešenje, zavolj
kterega je mogel Adam. iz raja izgnan, polje v potu svojega obraza obdelovati; 2) ženo, ker sv. pismo primerja ženo z rodovitno njivo; 3) dušo, ki sprejema božjo besedo, kakor njiva seine, da sad rodi; 4) prerojenje, od tod imajo pokopališa tudi imč „njiva božja.4* Noga (bosa) znamnje poniževanja. Obhajilo sveto, v obeh podobah pri sv. maši je podoba vednega devištva: kdor se vdeležuje Kristusa ia z njim v rod stopi, se mora vsaki svetni rodovini odpovedati. Ogel je podoba vstajenja mesa. Ogenj je znainnje očiševanja. Oko je podoba vse^avednosti Božje. Opica, podoba hudobnega duha. Os a t je podoba bolečin, ali uialopridnosti. Osel je podoba zaničevanja. O s m o o g I i n a je le obzidan greški križ. ' Ovca podoba pravičnih, kozel podoba hudobnih.
Pogovor dveh protestantov od W*u-troviti naukov.
Poleg nemškiga. — Spisuje Maresič.
Deveti pogovor. Od svetiga pisma in njegove razlage.
(Dalje.)
Bogoljub. Nar svetejše. kar človek na zemlji ima, vsa-kimu tje vreči, de naj ravna s tem, namreč s sv. p i sina ui in sveto vero, kakor hoče. to je preveč in grozno škodljivo. Kam je prišel heidelberški učitelj Paulus s svojo svobodno razlago sv. pisma! Jezusove čudeže je razlagal, de so le natorne dela, — samiga Jezusa preklinja, ker terdi, de ui na križu resnično umeri, ampak de je na križu v medlevici ležal. Vilko. Kaj mi je inar taki dohtar, kteri sveto pismo v
svojo škodo obrača? B. t 'e nam tudi ni oseba mar, nam mera pa biti mar vodilo, ktero take bebce vodi, namreč prosta razlaga sv. pisma. Povej mi Vilko, kaj bi si li od taciga kneza mislil, kteri bi novo kraljestvo vstavil, in zato postave dal, ktere bi smel vsak podložni ali deržavljan po svoji pameti razlagati ? V. Nič painetniga ne bi bilo od taciga misliti. B. Zakaj ne?
V. V taki deržavi bi ne bilo nikakoršniga miru. B. Ko vsak ima postavo v rokah, jo bere in razlaga po svoji volji, mora vender tam naj večji mir kraljevali, ali ne ?
V. To je že prav, postavo v rokah imeti iu jo brati; pa razlagati jo. to je černa pika, ktera na dan prinese marsiktero pravdo. B. Vse prav! Ce bi v deželi ne bilo sodnikov, kteri bi smeli v pravdi govoriti, bi se zamogla edinost obraniti? V. Oj, vekomaj ne !
B. Vsak podložnik bi mogel rabiti svojo pamet, in bi bilo vse dobro.
V. Kaj pa de, pamet! če se dva pravdata, vsak misli, de ima prav.
B. Ce bi v deželi, v kteri sme vsak po svojim postavo razlagati, se prepiri začeli, in bi kralj sodnike postavil, de bi razsodili, kteri de ima pravo, bi zamogli terditi podložuiki, de smejo zakonik razlagati po svoji pameti? V. Ne, ne! po tem takim bi mogel eden svojo razlago zavreči, iu drugo sprejeti. Tedaj bi mu svoboda nič ne hasuila.
B. Ti si zdaj sklenil sodbo zoper vse protestante. Oni ter-dijo, de je Jezus dal vsim vernim zakonik ali postavske bukve, ktere sme vsak po svoji pameti razlagati. Zavolj take razlage se je že veliko prepira in nezloge izcimilo
iu pa šc v prav iinenituih členih, to nam spričuje zgodba preuareje, reformacije	l)okl<°' je prepir, tii edi-
nosti, de se edinost zadobi, mora določeno biti, kje de je prava razlaga, in de se razlagi mora vsak podvreči. Kaj mi pomaga po svoji pameti razlagati, moj pastor mi pa razlago zaverže, jest smem pa tudi pastorjevo razlago zavreči. Pastorji in superinteudeuti (jiadzor-niki) razlagajo vse navskrižem: kdo jih hoče zediniti?
_ Drugač imajo katoličaui: oui se deržijo lista sv.
Pavla, Korinčanam pisaniga. Sv. Pavel pravi: „Nektere je Bog postavil v cerkvi aposteljne, druge preroke, še druge učenike.4' Iz tega katoličaui spoznajo učivno iu poslušavno cerkev; učivna cerkev uči, poslušavna pa posluša iu uboga, in se zanese na razlago.
V. Ce se ta reč s hladno kervjo premisli, se mora prav dati tebi in katoličanam. Le eno še govori za protestante : sv. Duh razsvetli tistiga, kteri sveto pisino bere.
B. Bi tedaj sv. Duh tudi katoličane razsvetlil, tako tudi Kaiviuiste, prekerševavce i. t. d. De se pa to ne zgodi, vidimo iz raznih razpertij, ktere izhajajo iz razne razlage svetiga pisma, sv. Duh, Duh resnice, si ue more nasproti učiti in govoriti.
V. Tudi to je res!
B. Tolikokrat se pravi: sv. Duh zamore vsakiga razsvetliti. Jc li pa vsak razsvctljeuja vreden? To opustim, iu tri zgodbe naj ti pred oči postavim, ktere za katoličane govorijo. 1. Bi ue bil zamogel sv. Duh razsvetliti ključarja, etiopca ali zamorca, ko je na vozu preroka Izaija bral? Zakaj ne! Pa tega ni storil, temveč je aposteljna Filipa razsvetlil in mu ukazal dnarničarju iti naproti, iu de naj mu sv. pismo razloži. (Djauj. apost. 8, 2ti. i. t. d.) 2. Bi li ne bil mogel sv. Duh ali Jezus razsvetlili Savla, ko je bil ua zemljo padel, in mu povedati, kaj de uaj stori? Zakaj ne? Iu vender se to ni zgodilo, ampak za to je bil učenec Ananija razsvetljen iu mu ukazano, de naj ou Savla uči. tDJanj-apost. 9, 6. i. t. d.) 3. Bi ne bil zaiuogel sv. Duh pobožniga stotnika Kornelija razsvetliti, iu mu povedati, kaj de naj stori? Zakaj ne? 'u vender mu je rekel, de naj gre in Simona Petra iz ope pokliče, de mu bo ta povedal, kaj de naj stori. CUjanj. apost. 10, 5. i. t. d.) Lej, Vilko, kako Bog v tih okolišinah skerbi za veljavo uči*ne cerkve, in pri vsim tem zamore sv. Duh razsvetliti vsaciga serce, de rado iu voljno posluša, kar od Boga postavljeni učeniki učijo.
V. Tako uravna opomba mi ui prišla na misel.
B. Ko bi ue bilo ne sodnikov v cerkvi, ne učenikov, bi ne bilo nikakoršne edinosti, tudi bi bil v cerkvi vsak tako visoko postavljen kakor drugi, tedej bi ne bilo nobene cerkvene veljave, nobene cerkve bi ue bilo. Ce pa ni cerkve, tudi ni vere, ali saj je vsak v nevarnosti, vero zgubiti, kar pri nas protestantih, Bog hotel de ne! zainoremo viditi. Le en žalosten zgled ti pokažem nad učiteljem dr. Strauss-am v Zurich-u, ta grozni nevernik zveličarja imenuje goljufa.
V. Ni mogoče ?
B. Bog hotel de ue, storjeno je, iu njegovo delo je v jezero in jezero nemških in francoskih iztisih prišlo na svetlo.
V. Bog pomagaj !
B. Ta neveruik si izmišljuje, de Kristus, na križ pribit, ui bil umeri, in de je bil živ pokopan, zato de je lahko vstal od mertvih. Čudeže, ktere je Jezus poprej delal, Strauss le po uatorno razlaga, in taji tudi njegov vuebo-hod. — Lej tako dalječ pridejo protestanški učeniki! Zakaj? Zato ker sv. pisino po svoji pameti in glavi razlagajo.
*) Trideset let po Lntrovi smerti bo imeli protestantje če 85 na -skriinili razlag le 6arao od besed: „To je moje telo>
V. Bog uas obvaruj take razlage sv. pistna. Ali Strauss
ne spozua sv. evaugelija za božje bukve? B. Ne spozna jih; temuč evangelije zavcrže, kakor sploh neveruiki. Desiravno je pa vse Stiaussovo učenje hudobno, lažnjivo iu bogoklevsko, vender mu vsi protestautje skupej ne morejo nasprotnosti za resnico ska-zati, če se ue bodo, kakor katoličaui, na ustno izročilo (tradicijo) opirali. V. Kaj hočeš s tem reči?
B. Strauss spozna evaugelije za čisto človeške bukve. Jest bi pa rad, de bi mu kter protestant skazal, de je evau-gcli božja kujiga. Kje je zapisano, de se stirji evau-gelii k svetimu pismu morajo šteti? Kje se bere, ktere knjige de so prav za prav sveto pismo? Nikjer, ui-kjer ua zemlji, kakor samo v pismih katoliških zborov, kteri po ustuim izročilu iiaznauujejo bukve, ktere se k svetimu pismu štejejo. Zato Luter pravi: „De imamo sveto pismo od papeštva, drugač bi mi nič ne vedili od njega." Ce smo dobili od katoliške cerkve sveto pismo — kar vsak protestant mora poterditi — vprašam: Ali so katoličaui pravo sveto pismo imeli takrat, ko smo mi svoje sv. pisino od njih prevzeli — ali pa so imeli lažnjivo ? Ce so pravo sveto pismo imeli , zakaj pa nimamo vsih bukev, ktere katoličani za sveto pismo spozuajo ? Kdo je dal pravico pervim poprav-ljavcam, pisuio svetiga Jakopa, in dvoje bukve Ma-kabejcov zavreči, ktere katoliška cerkev spozna za del sv. pisma ? Ko so pervi prenarejavci po svoji volji sv. pisino razlagali, so še uaprej stopili in po svoji volji sv. pismo zametovali; tako je dohtar Strauss storil. Hoče pa kdo terditi, de katoličaui po krivici štejejo nektere bukve k svetimu pismu, rad bi vedil, kje je to zapisano? Na to mi ue more uobeu človek odgovoriti. Dragi Vilko! zapomni si tedaj dobro: 1. Ko mi protestautje, če sveto pisino svobodno razlagamo, ne moremo v veri nobene edinosti imeti, kar sam moraš spoznati, se vidi iz tega, dc so katoličaui na boljši poti od uas. 2. S samim svetim pisinam ne morem nič spričati. če ne verujem, de je božja knjiga; iz sv. pisma še nc inorem spričati, ktere bukve de se štejejo k sv. pismu, de bi to spričal, moram katoliško ustuo izročilo za dobro spozuati, iu se ga poslužiti. Kam me to prinese? Ce pa moram katoliškim verovati, kar sveto pisiuo zadeva, hočem jim še v druzih rečeh verovati, iu bom katoličan. In ti, Vilko, boš moj zgled gotovo posnemal. V. V to se še nisim odločil, še so reči, ktere mi branijo,
v katoliško ccrkev prestopiti. B. Povej mi, kaj ti brani katoličau poslati? V. Drujikrat bom povedal, zdaj moram iti domu. Z Bogaiu!
Berslfa in Mirersifa pa Jfiotfereinka.
Bevslja. Po kaj si tako zgodaj prikrevsala, moja ljuba Krevslja?
Krcvslja. Oh, oh! toliko imam na sercu. toliko imaui na sercu; moram ti malo potožiti, ue inorem drugač živeti, moja priserčua Bevslja!
Bevslja. Prav, prav, moja ljuba; sej tudi mene že toliko reči teži, de si moram serce malo polahkati, če ue, mi mora zares počiti. Oh ta hudobni svet, ta hudobni svet! — —
Krevslja. Prav si djala: ta hudobni svet, pa ta spačeni svet, pa ta neumni svet; oh kaj bo, kaj bo? —
Bevslja. Povej, povej preljuba, kaj je bilo?
Krevslja. Sej pravim, sej pravim; — vender no, vender no, taki le je svet; — le eno polenice sim vzela, pa je gospodinja tako vpila nad menoj, vso hišo je pokonci spravila, je hudnikala. hudirjala, me je opravljala iu čer-nila, češ, de sim ji pol hiše odnesla; pa verjemi mi, de še nikoli ji nič nisim križem djala, k vet i inu če vzamem
krompirček, jabelček. malo zeljiea . kako tersko ali kaj ta-kiga: ona pa sama nič pri miru ne pusti, ves ljubi dan se z decam in otroci ruje, kolne, vpije, de je groza. — ti ue veš, kakošno je pri nas. Pa fant, fant — vse noči se potepa, vse sorte že od njega govore; in domača dekle, to ti je taka lajna, de nima para; ta — druga pa zmiram tiči v cerkvi, pa je le hinavka, sovražna, nevošljiva, — undan sim jo prosila, de naj mi skrivaj latvico mleka da: misliš, de je hotla? Hekla je, de brez matere ne sme; ko bi pa prišla Jerica, njena priliznjenka, stavim, de ga ji precej polno čerfo da. Pa ti ne ves, — ta — stari, lo je gerdoba, — zmiraj pijan domu hodi. pa udeluje, pa razgraja, pa se priduša. — sej pravim, to ni več živeti!! Oh ko bi ti vedila Bevslja, kaj jest terpiin, poštenimu, čednima človeku ni več živeti pri tako „žlehtu ljudeh, jest se bom v drugo vas preselila, ali pa me mora konec biti, ... res — —
Bevslja — (ji v besedo seže J. O Krevslja, kaj je še vse to? Ko bi jest smela govoriti, bi ti še vse druge povedala, pa ne smem, je bolje, de človek molči. ... Oh veš. de nikomur ni več verjeti na svetu; ko bi smela govoriti. bi ti že povedala, še pri spovedi ni pravice, — — take lepe nauke, take lepe nauke drugim dajo: meui pa zmiraj pravijo, de naj ljudi pri miru pustim, de uaj toliko ne govorim, ne opravljam, de naj jezik krotim — — sej pravim, še pri spovedi ni pravice, nikjer ni več pravice, ves svet je hudobin, prav so stari rekli, de bodo taki časi prišli, de pošten človek še besedice ne bo smel čerhniti; moje žive dni! zakaj bi ne smela govoriti, sej mi je Bog zato jezik stvaril; pa sej je vse res, kar rečem, ali ni res? ti veš. dc po pravici govorim, moja predraga Krevslja, ti si šc poštena, tebi sami je šc kaj dopovedati...
Krevslja. Bes je, res, — prav de si me spomnila; šc pri spovedi ni pravice, druge tako dolgo dolgo učijo, mene bi bili kmali spodili, ko sim rekla, dc me kiivo sodijo, dc me pred njimi ljudje opravljajo, de sim nedolžna, de nisim nikomur žal bcsedicc rekla. ... Oh kaj bo, kaj bo? Sveta mora konec biti. če bo taka. ... Pa veš Bevslja. de dobriga človeka vse preganja, šc otroci po ulicah vpijejo nad menoj, ue sim njih očeta opravljala, de sim derva kradla, de sim jih po krivim tožila pri učeniku, ... kako bi jih nc tožila, ko so kakor huda ura, skačejo, letajo, vpijejo in udelujejo, čuda de nisim že oglušela! Ce sim malo bolj ojstro čez Tončka rekla, kot je bilo res, uaj! sej je zaslužil tepen biti, ta smerkovec, ta zanikarnež, ta paglavec, ki je undan čez mojiga fanta jezik iztegnil, dc je sadje kradel in uektere kamne vergel ua sosedovo deteljo. sej se mu nič ne pozna. ...
Moder čin k a, ki je ves ta pogovor od strani slišala, piistopi k njima in ji tako-le nagovori: Ve predragi moji, ne zamerite, de nektere bescdice k vajnimu pogovoru pritaknem. Kolikor sc meni zdi, nc li Bevslja in ne ti Krevslja niste prav v keršanskim nauku podučeui. zlasti pa se pri vama ljubezen do bližnjiga in spoznanje samih sebe prav močno pogreša. Vidiš Krevslja. ti si sama rekla, de sem ter tje kaj izmakneš in čutiti je, de ti za to nič kaj vest ne prigreva, desiravno sv. evangelij pravi, de mora do po-slednjiga vinarja poverniti. kdor hoče v Božje kraljestvo priti. I)e deržina, pri kteri stanuješ, ni čisto brez vsega madeža, bodisi; ali to ti moram reči, kolikor vem in ljudi poznam, dc vse, kar si rekla in povedala, je nar manj desetkrat presiljeno. Posebno pa si gerdo obrekla pošteno hčer, ktera ni hotla materi mleka krasti, de bi ga tebi dala: sej veš. de otrok ali pa posel nc sme nar manjši stvarice brez privoljenja staršev ali gospodarjev od hiše dati. Pri tih besedah ji je Krevslja nar manj dvanajstkrat v besedo segla, pa Moderčinka je imela postaven govor in se ui dala ustaviti, in potem pristavi še Bevslji kratek nauk tako-le:
Ti Bevslja imaš ravno tako slabe zapopadke od ker-
šanskiga nauka in zraven tega de sploh ljudi opravljaš, še celo svetih reči, od kterih čisto nič ne razumeš, pri miru ne pustiš, in duhovne objedaš. Tudi jest nočem reči, de sim v tih rečeh učena, vem pa iz skušnje, de pri spovedi tiste bolj in delj učijo, kteri so bolj potrebni, ali pa, morebiti tudi take, kteri si uauk v prid obračajo in ne mislijo, de so že sami modri; de bi se pa komu v tako silo svetim opravilu smela krivica goditi, je silo prederzno terditi.
Sprejmite brez zamere te dobrovoljne in odkritoserčne besede od inene, in učite se iz pridig, naukov in dobrih bukev praviga keršanstva, ter ne pozabite tega le pregovora : /enske silno in hudo greše, Ker jezika svojga ne krote; Druge vse prav hudo rodijo, !Same po pregrehah blodijo.
Ogieii po Slovensk itn in dopisi.
Iz Ljubljane. (Vprašanja pri poslednji dubovski po-skušnji. Pro paraphrasi biblica: Fiat paraphra-sis: 1) pericopae evangelii s. Joannis cap. 5, 17—30 inclusive; — 2) epistolae ad Philippenses cap. 2, 5—11, iuelusive. Dr. Leonardus Klofutar. — Pridiga: V obletnico posvečevanja vsih cerkev po reku: ,,Danes je ti hiši zveličanje došlo. Luk. 19, 9. Vpeljava naj se izdela; drugo pa osnova. Jož. Pavšler. — Ex theologia pasto-rali: 1) Kakšno nalogo ima dušni pastir, kadar vstane kužna bolezen ^epidemija) v fari? kaj uiu je prec v začetku bolezni storiti, kako pri bolnikih se obnašati, kaj zdravim priporočati? 2j Kako naj spovednik ravna z otroci pri spovedi, glede na spovedovanje, vprašanja, poduk in odvezo? 3) Kaj jc dušuimu pastirju storiti, če mu otroka ptuje fare kerstiti prinesti? Jož. Pavšler. — Ex theologia morali: 1 t y uaenam ad a c t u m in o r a I i t e r b o n u m re-quirautur, evponatur. 2) Proponantur refutenturque tritae objeetiones, quas lidei oralionisque adversarii soleant ad-versus pias petitioucs ^ad Deumj proferre. 3) Xum desiderium in virtute proficiendi necessarium sit, demon-stretur. Dr. Leonardus Klofutar. — Keršanski nauk: Od češenja svetnikov. Jož. Pavšler. — {Juaestiones cx Dogmalica: lj Omnipotentiam Dei humanam non tollere voluntatem, ostendatur. 2J Discrimen inter gratiam habitu-alcm et actualem dilucidetur. 3J Confessionem mandatum Dei esse, domonstretur. Zavašnik. — Ex jure canonico: 1J IJuid pugnat contra morum probitateni esternam ct de-ceutiam clericorum? 2j IJuid periinet ad sepulturain eccle-siasticam, an etiam coeiueterium ? 3) (Juaenam circumstan-tiae superveuienies prohibent usuin matrimonii? Georgius Volz. —
Iz Ljubljane. De sta bila gg. \Vurner in Skubic imenovana za učenika na kranjski nižji gimuazii, smo brali v vraduih naznanilih. De je gosp. Krob z gosp. Koušekam menjal, so Nov. že povedale. Sliši se, dc so tudi ua ljubljansko gimnazijo prišli dosihmal štirje novi gospodje iz daljnih krajev — peti pa se še obeta. — ali po novinah zastonj išemo njihovih imen. — Mnogi, posebno starši bi radi vedili, kako se imenujejo učeniki njih sinov. Naj saj Danica povč njihove imena, kakor jih je zvedila: Dr. Ahn Karol iz Seligeustadta (Hessen - Darmstadt), doslej v Pešti (poter. v lat., grešk.j; Dr. Jož. Nejedli iz Prage, doslej v Leutschavu (poter. v malh. philos.); g. Honig Ign. iz Schonberga na Marskrm, doslej v Pressburgu (poter. v geog., hist.j; g. Jan. Naszl iz Tepla na Ceskem, doslej v Semnici (geog. hist.j. — Gosp. prof. P. Petruzzi je šel v pokoj; gg. Pirker in Belovič, namestovavna učenika, sta poslovljeua. De bi se razun slovenšiue in keršanskega nauka v L razredu še kteri drugi uauk po slovensko razlagal, kakor se po pravici želi iu je Danica te želje plaho izrekla, se ni spolnilo. Ko smo brali, de jih slovenšino letos šest pod-učuje, bi kdo mislil, de jo imajo tako radi, de je je, ter-gavši se za njo, vsak le kos dobil; ali, kakor se čuje, so
sc je le branili. de ho jo mogli tako razkosati. Zakaj vender v Ljubljani, v središu Slovenije, na pervi slovenski gimnazii, ne postavijo za Hiovenšino poterjenega učenika, kakor jih imajo za druge nauke? — V pervo latiusko šolo se jih je novih leton manj oglasilo kot lani. desiravno jih niso kej izbirali; vsih le 102 in pri sprejemni skušnji so le 2 odvergli. Ker jih je pa lani v pervi šoli veliko zaostalo, jih je torej sedaj v enem razredu 70. v enein pa 64. — Štiri šole ho dvojne: perve tri in peta, četerta pa je v enem razredu skupaj. —
Noviga poglavarja za krajnsko so svitli cesar izvolili bar. Jan. Šlojsnika (Schloissuigg), poprejšnjiga poglavarja na Koroškim.
V	goriški štiriredni deški glavni šoli je bilo letaš 205, z nedeljskimi vred 276 dečkov; v 4redni mestui glavni dekliški šoli 205. z nedeljsko vred 148, iu v c. kr. 4 red ni uršulinski šoli 202 deklici. — V c. kr. izgledni šoli, v laškim odredu je bilo 332, v slovenskim oddelku pa 282 dečkov s slovensko raziedbo. De so tudi v laškim oddelku velik del slovenske, neusmiljeno spakedrane imena, ui treba omenjati.
V	ustavu zaneinarjeucov je bilo to leto 43 dečkov. Ta silo potrebna in blagorna naprava, kakoršuo bi moglo vsako skerbno mesto imeti, se je pričela I. 1853 iu ima namen, sprejemati iu zrediti ubožne, samim sebi prcpušcue dečke, ki nimajo svojcov, iu zlasti postopače in potepuhe. Ohrani ne zgolj iz blagoserčnosti dobrotnikov. Od I. 1853 je v to napravo sprejetih 111 fantičev; izuied tih je f>0 odpravljenih poboljšanih, 5 v vojašiuo vzetih, 2 nepo-boljšliva sta zročena gosposki svojiga kraja; 43 jih je še v vstavu. 1 je umeri.
iz Moravskiga. l»o precej dolgim preterganji, ki naj ga izgovarjajo častiti bravci vašiga lista z mojim pripravljanjem v bolgarski misijon. podam z naslednjim spisani kratek izpisek ruicuiga popotvauja svojiga brata Jožefa v sveto zemljo, kakor ga on razglaša v našim češkim cerkvenim listu rlllas-u.u Povedal botu le nar bolj zanimive reči. Moj brat pripoveduje dalje:
5. listopada (1861) smo jadrali meni otokov sv. Andreja, Visa iu llusa iu smo vidili proti zahodu laški breg ob Maufredouii; 7. zjutraj smo se peljali blizo aruavškiga pomorja. ki je viditi dolgočasno in otožuo. Toliko lepši pa je otok Kerv, kamor smo proti devetem dospeli. Najlepši ondotni terg je gotovo Kspauada s senčnimi drevesi. V greški cerkvi sv. Spiridijona sim vidil telo tega svetnika še dobro ohranjeno. Oreški popi, sc mi jc zdelo, niso bili zadovoljni z 2 gld. v srebru za skazovanje. (Sv. Spiridi-jon. kteriga svetinje so zdaj v oblasti nezedinjeuih grekov. je bil 1. 348 po Kristusu rojen ua otoku Cipru, kmečki sin, iu je v mladosti v nar lepši nedolžnosti ovce pasel. ktere so bile vse premoženje njegovih posebno pobožnih staršev, ki so sina tudi brati naučili iu je tako pridno iu veselo bral, de je skorej ves sv. evangelij iz glave znal. Pod trinogam cesarjem Maksiminijauam mu je bilo zavolj spoznanja sv. vere eno oko staknjeno iu levo koleno presekano iu je bil k delu v rudnikih obsojen. Naslednjič je bil škof in krog I. 374 je v veliki svetosti umeri. Ta svetnik je zlasti s svojo gorečo molitvijo delal velike čudeže; Bog daj. de bi tudi zaslepljenim grekam že skorej sprosil luč spoznanja iu resnice! Vr.) — O poli ene smo jo dalje vre-zali. Posebno so nas razveseljevali delfiui iu tiče tonov-šice. ki so uetrudama hiteli za našim Plutonam (parobro-damj. Proti izhodu smo vgledali turško obrežje iu brisali smo zvečer med Kefalonijo iu Itako otokama. Na Kervu smo bili dobili tovarša svetnika! Star Kus z dolgo sivo brado, ki je pristopil v naš parnik „Pluton,u je terdil, de jc svetnik! Srečni Pluton! (po nekdanji neverski pravljici je bil Pluton bog pekla) saj danes ti svetnik sedi na herbtu. Komali so Rusi na goro Sijou. — 8. kim. gremo meui otoka Mozej-a; gorkoinčr je kazal 19 stopinj R. Tudi vihar smo imeli ponoči med 9. in 10.; o kako britko je takrat
slabimu umerljivcu pri sercu! K sreči smo 10. opoldne zagledali afrikanski breg in o poli dveh smo bili v Alcksan-drii. Hvaležno čutilo prešinuje popotnika, kadar po več dnevih morske vožnje zopet na suho stopi. V mestu se vidi prav mična zineš ljudi in živine. Zmerjenih stopinj korakajo velblodi s kacimi 5 stoti (centi) bremena na herbtu in z vrednostjo 1500 do 2000 piastrov (po 9 kr. a. v.). Ženske hodijo z zagernjenimi obrazi; zagrinjalo je rumeno, in viditi je. kakor bi nuiertne podobe krog lazile. Pervo noč sim veliko terpel, ker komarji s svojimi strupenimi rivci so mi ua trume silili v obraz.
Ondotna duhovnija oo. frančiškanov je majhen Babilon; tukaj so Španjoli, Francozi. Italijani, Nemci, Grcki. Ar-meni iu Turki. Prelepo cerkev sv. Katarine jc zidal frančiškanski laik brat Seralin Baceuo. Ondotni škof. mlgsp. O. Paskal Vuičič. je Dalmatincc; govoril sim z njim v iiemškim jeziku. Nar bolj revna ccrkev jc zanesljivo kop-tiška. ki jc enaka kurniku; častitljiva pa je vender kakor nekdanje pokopališč sv. evangelista Marka, ki jc tukaj počival, prejden jc bil v Bcnedke prepeljan. Katakombe (podzemeljske rake) v Aleksandru so vredne, dc se ogledajo. Pred nekimi leti so našli 15 stopinj dolgo in s stopinj široko cerkev (podsuto pod zemljo), ki iuia podobo križa. Znameniti v nji ho presnomali: prečudno poiniiožcnjc kruha v pušavi i. t. d., iu pa ta-le napis: IIAGIA MARIA in STANTRKA (to jc, sv. Marija iu sv. Audrej); pod neko podobo jc letna številka 120. —
Naš parnik, ki nas je imel v sv. zemljo prepeljati, se je imenoval Afrika. Med popotniki je bil jud s svojim sinčkam iz I mole na Rimskim, ki ni nikoli mogel pre-hvaliti dobrote iu prijaznosti sedanjiga papežu Pija l\. Srečniga se je cenil, dc jc njegov podložili: pač živo nasprotje sedanjih rovarskih l.ahonov! Vidil sim vmes tudi turka. Ko se jc mračilo. je pogriujalo razgernil na tla in jc proti Meki obernjen svojo večerno molitev molil. Mene je ta turk ginil. Koliko mlačnih kristjanov, ki so lloga pozabili, osramotuje ta goreči musiilman! Izmed nar bolj posebnih oseb ua Afriki je bil greški patriarh Cvrilliv h svojim obilnim spremljavnim duhovstvam. ki je popotval v Jeruzalem, de bi ondi delil neke rede. Patriarh ima višnjev talar. nad njim rudečiga iu oba zagriuja nekak kožuh; na glavi ima visoko greško kapo; velika gosta brada mu obdaja obraz, in nosi špičaste čevlje. Ko smo prišli v Jaflo, je bil od ondotniga greškiga duhovstva /. vso slovesnostjo sprejet. Vsedel seje na stol. iu vsak pozdravljavec jc pred njim pokleknil ter mu je spoštljivo roko poljubil. Pravili so mi, de jc silo bogat In so torej arabski berači vpili: Abu-masari (oče denara) ter ga milošnje prosili. Sc moram omeniti popotnika, rusovskiga generala, ki jc prav pridno novi zavet (testament) bral in se večkrat pobožno pokrižal; jest na sim mu mogel večkrat očenaš po češko moliti, kteriga jc on z rusovskim primerjal.
15. listopada smo od deleč zagledali judejske gore; o kolikere misli in čutila so me prehajale! Bodi pozdravljena Palestina, ti posvečena zemlja našiga Božjiga Odrc-šenika! — Jaffa nima zavetnika ali ladijostajc: popotniki se morajo h čolni prepcljavati. To inesto. nekdanje .loppe, je iz sv. pisma dobro znano; Jona. sv. Peter, blaga Tabita (Dorka) so bili v tem mestu. Frančiškanski samostan je mende na tistim mestu, kjer je imel sv. Peter prikazen od čistih in nečistih žival — v znamnje. de naj tudi never-nikam sv. evangelij oznanuje. V samostanski cerkvi mi je k maši Htregel 14letni arabcc Mihec šami; na vprašanje, če bi hotel iti z menoj v Kvropo, je odgovoril: vO prav rad, precej, ker oudi bi ne lahko več učil kot tukaj v Azii." Verti ho tukaj piav veliki iu lepi. Bolne krintjanc morajo zavoljo prenapetih turkov uatihama previdovati. Spre-oberujenje kakiga turka jc redka in silo težavna reč.
17. listop. smo odrinili iz Jalfc proti Ramli; 2 konja in 3 osli. 2 dečaka — eden čemeč, eden pa belec, — to je
bilo naše spremljavstvo. Brez poti — le po vozkih stezah čez kamnje in skalovje nam je bilo priti do zaželenima konca. Sem ter tje smo vidili kako kozo ali velbloda (kamelo), kterih pastirji so na mešiček dudljali. Pred Ramlo proti severu smo vidili mestice Lidda. V polčeterti uri smo dosegli Bamlo. Ondotni frančiškanski samostan stoji na mestu, kjer je bila nekdaj hiša Jožefa Arimatejca (ali Ra-mata). Ramla ima 3000 prcbivavcov, ali med njimi le samo 40 katoličanov latinskiga obreda, več pa grekov in armenov. Po keršanskih in turških pokopališih sim vidil žene klečati, moliti in glasno žalovati; na enim sim jih 20 naštel. Halje je deržala naša pot skoz ravnino, ki seže tje do judovskih gora. Prišli snio do vasi Buenladnin; desni razbojnik na križu je bil iz te vasi: Buenladnin bonus latro.— ( Dalje nasled.)
Mtazffietl po kersttnskim seetu.
X dominikanski cerkvi v Levovu, piše „Gazeta narodova." je bila pretečeno nedeljo ob času odpustkov med Božjo službo popolnama slepa ženska sklonjena z razpro-stertimi rokami na obrazu iu je priserčno prosila, de bi spregledala — in neprevidama. ko vstane, spregleda.
Grafnja Queeiisl>erry (Kinsbeii) na Angleškem je v katoliško Cerkev prestopila.
Aleksander lleč, mlad dohtar medicinstva, pride leta 1831» iz Virtemberškiga v Pariz, kamor ga je bila vlada poslala, sc izurit v zdravništvu. Bil je protestant, in od časa. ko jc bil birman, se več za verske reči ne zmeni; in vender ima na vratu svetinjo Matere Božje, ktero mu je bil njegov brat v šali dal. ko sta se ločila. Pa kmalo dobiva čudne misli; jame misliti, da je le katoliška vera prava, česar se sčasama tudi prepriča in ves spremeni. Sklene, se na Virtemberško ne povračati, pomoči od vlade (zaloge ali štipendije) več ne uživati; tako se prihodnosti, ki se mu kaj lepa kaže, odpove. Tudi njegova rodovina mu odpove vso pomoč. Skoraj 9 let je ze v Parizu, iu si nc upa kot katoličana sc očitno spoznati. V tem času dosti preterpi, večkrat nima kaj živeti. Moli pa stanovitno, in uslišan je; poda se k starejirnu Ratis-bonnc-u. mu svoj dušni stan razodet. Po kratkem pogovoru mu ta reče: „Vi ste tako dobro katoličan, kot jaz, pridite jutro se spovedat." Tako se dohtar lleč leta 1847 očitno h katoliški veri spozna, sc zdravstu odpove in v bogoslovje poda. Sedaj je vodja duhovniga semeniša v Orlean-u. in ga ljubi čez 300 bogoslovcov in visoko spoštuje. posebno pa tudi slavni škof Dupanloup.
O lliisovem spominku v Kostnici (Konstancu) in o vrišu. ki so ga gnali sovražniki svete cerkve, se je bralo nc prav davno v kolonjskih listih: ..Spominek velja možu, ki je pervi duhovsko oblast razdiral, svobodo duha razglasil. ki jc umeri kot mučcnec za svoje prepričanje, kot napoveduik reformacije. In vender ui cerkev ukazala, llusa na germado djati, ampak posvetna vlada, ker njegovi uki so bili zoper podlage človeštva. Misel, llusu spominek postaviti, se je nalaš izcimila. de bi dražili katoličane, sveti cerkvi zveste in zavolj tega obrckovanc. iu tudi dokazali, de liberalna Nemčija se za Rim, za papeža in duhovstvo še ne zmeni. In zavolj take dražbe se zertvuje narodna čast ! Zakaj neki (nekteri prenapeti in protestanški) Cehi na Češkem še dandanašnji častijo llusa kot mučcnca? Zato ker on jim velja kot nar hujši nasprotnik nemškega; on je vitez, čigar nar veči zasluga je, de je Nemce iz Praške ga vseučili-ša popodil. Takega moža častijo Nemci na nemški zemlji!
Jabetka in lesnika.
Sam tisti preklicani Proudhon je bil nedavno primoran od m>.či resnice pisati iu dati v natis te-le besede: „ltalija,
naj se reče, kar se reče, je vender le zmiraj papeževa: Garibaldove in Mazzinove vekanja te resnice ne poderejo."
—	Perva izdaja perviga razdelka Cezarjeviga življenja, ki ga je spisal Napoleon III., je ravno v natisu v sto iztisih. ki se bodo poslali vsim evropejskim vladarjem in nekterim cesarjevim prijatlam. Pravijo, de je čudo tiskarske lepote. Stir mesce po razposlanji se bo pričel natis za občinst"o.
—	Dve leti je bilo po Armonii 4. t. m., odkar je v la-rinu v misijonski hiši gapert kardinal De Angelis in ni več prišel na dan. Dve leti! pravi dalje, pa brez zadolže-nja, brez pravde, brez sodbe. Dve leti! in pa pri vstavi, ki brani slcherniga deržavljana, in bi mogla veliko več braniti kardinala svete Cerkve. Dve leti! oh, kako kličete ti besedi! One kažete postav n ost rovarstva, njegovo m i I o s e r č n o s t, njegovo dobro serce, kaj pade! Ob enim pa kažete (velikoveč), kdo je kardinal De Angelis, kako zna velikoserčno terpeti, molčati in odpušati po škofovo. Vedite pa, de vsaka ura tih dveh let je pri Božji pravici zaznamnjana; vedite de terpljenje nedolžniga strašno tlači ua Božji tehtnici; vedite de bote plačali vsako minuto tih 24 meseov trinoštva in tiranstva; nedolžni mu-čenec p'» bo morebiti še na tem svetu dosegel zasluženo povračilo, po vsaki ceni pa naj častitlivšiga v nebesih, ker pisano je v evangelij: „Blagor jim, kteri zavoljo pravice preganjanje terpijo, ker njih je nebeško kraljestvo.*4 (Mat. 5, 10.) — Deržavni dolgovi vse Evrope sedanji čas znašajo po nar bolj tenkih preštevcih med 53 in 54 bilijoni. Ako se tedaj evropejsko prebivavstvo šteje na 250 milijonov, ima ravnosleduo sleherni zmed njih od trenutka svojiga rojstva 200 in več frankov dolga na herbtu. Naj tedaj gleda, kako se ga znebi. — Na l.aškim, zlasti v Runu se mladost o večerih nedolžno kratkočasi s svetimi igrokazi, kakoršne je pisal Metastasio. Take svete igrokaze je bil z velikim duhovr.im pridani v Rimu vpeljal sv. Filip Neri-jan. Ker je pa pri enacih rečeh različnost posebno dopad-Ijiva, je vnovič neki O. Julij Metti v Florencii na svitlo dal več novih enacih igrokazov. namreč: Estcr; Daniel in trije tovarši vBabilonii; Izmael; David pastirček; Eleazar; egiptovski Jožef v ječi. S tem želimo tudi slovenskim pes-nikam obuditi misel, de naj bi ne ostali zmiraj pri prostih pesmicah, temuč izdelali naj bi tudi kake nedolžne drame po sv. pismu, kakoršne — bolj kratke — bi se dale tudi pri šolskih sklepih namesto navadniga enotniga dcklamo-vanja pred oči staviti, daljši pa o posebnih prilikah, praznikih itd. Ako so take drame lepo, dobro, koristno izdelane, zamorejo čutilo prav vgodno meči t i in k dobrimu nagibati. — Iz Jutroviga se slišijo nove strahovitosti in turške gnjusobe. S Tavra v Cilicii naznanujejo, de je paša v Marašu napadel s svojimi soldatuhi nektere armenske vasi in je 200 ljudi podavil, cerkve in hiše popalil, in tudi samostanu najsv. Zveličarja se je ravno taka zgodila. Naša vlada, pravi k temu francoski dopisnik v Armonii, ne de bi varovala naše brate na Jutrovim, se kratkočasi h tem. de glavo sv. Cerkve terpinči, de bi vstregla eniinu steblu rovarjev.
Duhoeske spremembe.
V ljubljanski škofii. Gosp. Antonu Jugo-vicu. fajin. v Presarji, je podeljena farna vikarija v Borovnici; Presar je torej 14. t. m. razpisan.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce v Podolnici: Iz Mokroviga 15 gld. Za afrikanski misijon. Iz Teržiča: M. K. 1 gld. L. K. 1 gld. M. M. 1 gld. P. M. 1 gld. R. A. 30 kr. Iz Kovorja: F. V. 1 gold. Ana Medved 1 gld. Lenka Velkaverh 1 gld.