Fosametna sfev. Dfit PoSiarlna plačana. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Dla B-—> celoletno Din 30«—. Vlada avtonomistov c-feefca nov proračun, v katerem bodo izdatki povečani od 10 sa 12 milijard dinarjev — Davki ne bodo znižani, pač pa zopet povečani — Koliko morajo davkoplačevalci plačati samo za tigre Pred lanskimi skupščinskimi volitva* mi je SLS. ljudem najbolj dopovedavala, kako strašne davke morajo plačevati. Obetala je skoraj v vseh krajih, da bodo njeni poslanci davke znižali, v zakotnih vaseh pa so farovški agitatorji ljudstvu celo obljubljali, da bo SLS. davke sploh odpravila. Dokler je bila SLS. v opoziciji, so njeni poslanci in agitatorji po shodih in sestankih pripovedovali, kako Srbi de« rejo državo in kako si v Beogradu pol« nijo žepe z ukradenim denarjem davko* plačevalcev. Mi smo velikokrat pisali, da klerikalci lažejo, in da oni največ zato vpijejo, ker sami niso pri vladinih jaslih. Vse to, kar smo opetovano pisali, so klerikalci sedaj, ko so prišli do vlade, sami potrdili. Slovenski fantje, za katere so imeli pred volilci toliko lepih besedi, so še kar naprej v Makedoniji. Pravijo pa klerikalci, da je sedaj velika razlika. Prej da se jim je slabo godilo, sedaj pa da jim izvrstno gre — pri isti hrani in v istih razmerah. Najbrž se je tudi malarija sedaj, ko sedi dr. Korošcc na ministrskem stolu, preselila iz Ma* kedonije bagve kam. Ravnotako avtonomije ni in jc nikdar ne bo. Pač pa so klerikalni tigri postali najhujši centralisti, ki sedaj iz Beograda rešujejo celo stvari, ki bi jih morali reševati in rešiti veliki župani v poedinih pokrajinah. Komu je pripisovati tako velik pre* obrat v klerikalni politiki? Ni nobenega dvoma, da igrajo pri tem največjo vlogo dijete in ministrske plače. Vsak od 21 tigrov vleče na dan 300 Din, vsi skupaj na mesec 189.000 dinarjev. Na leto po* zobljejo torej klerikalni tigri skoro 10 milijonov kron. In kaj so napravili v poldrugem letu, odkar je slovensko ljud* stvo tako hitelo zanje metati kroglice v volilne skrinjice? Odkar so klerikalci v vladi, so pa do« 1 bili za svoje tigre še posebno polne jasli. Vsak minister ima poleg poslan,, skih dijet, ki znašajo na mesec 9000 Din, še ministrsko plačo, ki znaša 8000 Din, vrhu tega pa še draginjske doklade na mesec 8100 Din, skupaj 25.100 Din ali 100 tisoč 400 kron. Potem ima vsak mi* nister še svoj avtomobil, ki stane s šo* ferjem, bencinom in porabo gumija itd, mesečno najmanj 10.000 Din. Ker se pa ministri tako z vnemo brigajo za ljud* stvo, pa imajo povrh na mesec še 3000 komadov najfinejših cigaret, ki so med brati vredne najmanj 3000 Din. Iz teh številk je razvidno, da stane en minister državo na mesec okrog 40.000 Din, vsi štirje klerikalni ministri skupaj na me* sec 160,000 Din. Kadar pa je minister na potovanju, dobi še posebno ministrsko clijeto, ki znaša na dan do 500 Din. Mi* nister Korošec in Kulovcc, ki sta duhov? nika, zaslužita k temu še vsak dan nekaj za maše, ki jih morata brati. Pa bi gotovo ničesar nc rekli, ko bi ljudstvo kaj imelo od tigrovske politike. Vsak delavec naj bo plačan, a plačo mo* ra zaslužiti. Ali jo zaslužijo tigri? Na to naj ljudstvo odgovori! Najhuje pri celi stvari je še to, da je začela nova vlada z denarjem silno razsipati in da že sedaj napoveduje, da bo proračun za prihodnje Na klopiei trhli .'na vlada sedi, okol' se obrača, se kislo drži. Za .špago prav gvavtuo prismojeni stric jo vleče in čuka rezžarjenik lic. V korito dobrot« razlivajo se, •d stricu debelem' premalo jih je. Saj trije možaki in eden možic tod' čakajo poleg, žele si potic. Možieek najmanjši premajhen še je, v korito ne mora pogledati še, če notri nagrada tud' zaujga tiči, saj \lada od njega tud' skup' se drži. Ko možek je skakat v korito srčno, Korošec mu skuhal je kašo grenko. Je družbo kmetijsko potegnil mu 'z rok, da možek debelo je gledal okrog. Sam kum zemljoradniK možicu v uho povedal je tiho da mlad je zelo. O, bratci presneti, tek zviti ste vsi: prefarbat' želite dn g drugem' oči. Vsi radi najedli bi teh se dobrot, a vrag, ko premalo za vse jih je not! Kmal' zgrab'li se boste za prazne kosti. Ta stric debelušni, mu dost' nikol' ni! Na klopiei trhli 'na vlada sedi, ubož'ca ne ve še, al' je ali ni. Za špago prav gvavtuo. prismojeni stric za hec jo bo sunil razžarjenih lic. 3eto skoro za 2000 milijonov Din povišata« Povišam izdatki bodo nujno zahtevali povišane da,vke, ki so že danes pre? Visoki. Tako bo po zaslugi tigrovske po? Mtike slovensko ljudstvo prišlo še pod hujši davčni vijak, kakor je bilo do se? 'daj. Kdor še danes ne vidi, kako gospo? darstvo so nam prinesli avtonomisti, bo i pa to čutil takrat, ko mu bodo začeli segati globoko v žep. Vsi tisti, ki so 18. marca lanskega leta drveli za av<:o= nomijo in volili avtonomiste, so s;aaj menda zadovoljni. Saj imajo to, kar so iskali in kar so hoteli imeti! za ljudstvo,- je niso nikdar prav točno opisali. Zakaj tudi? Boljše je zanje, da si jo ljudstvo predstavlja povsod tako, kakor v enem ali drugem kraju prija. Oni ljudje, ki so zastrupljeni še izza Avstrije z mržnjo proti Srbom, so videli v avtonomiji ločitev od Srbov, večina pa je videla v njej nekak nejasni pa* radiž. Zakaj naj bi avtonomija prinesla ta paradiž, o tem preprosti človek ni globlje razmišljal in tega tudi ni nikdar zvedel. «Bo že tako,» si je mislil, «saj so gospod rekli.» Mi demokrati takim metodam kle? rikalcev ne sledimo, ker smo za resnični napredek in za resnično prosvetljenje ljudstva. Ne bomo se laskali z gobez? danjem o nekaki visoki kulturi in pro« svetljenosti Slovencev, ker je to danes še laž, pač pa bomo delali z vsemi si * lami, da res preženemo temo. Saj ven* dar ne moremo lagati, da je prosvetljes no ljudstvo, ki kakor n. pr. v Slovenskih' goricah v nedeljah in praznikih s sklo? njenimi glavami čaka po sv. opravilu pred cerkvijo na mladega kaplana, da mu najponižnejše poljubi roko. Mi tudi ne bomo vračali klerikalcem njihove gonje proti nam z enakim orož* jem. Njihovo časopisje, ki ga krijejo neodgovorni uredniki?poslanci za vse neštete lumparije, se bo vedno bolj raz? krinkavalo, vedno bolj se bo razkrival ta strahoviti strup nepoštenosti in ne? moralnosti, ker mi stojimo vztrajno na straži in vztrajno prinašamo prosVeto med široke sloje. Počasi sicer, a vendar se odpirajo oči. Ljudstvo, če nisi pozabilo na kleri? kalne obljube, opominjaj klerikalne po? slance, ki imajo sedaj tako moč, kakršne še niso imeli, naj izpolnijo vse svoje obe? te. Naj dokažejo, da vas niso samo sle? parili. Doslej še niso storili ničesar. Naj pokaže vlada «reda, zakona in pošte? nosti«, da ji tega naziva klerikalci niso pridejali le kot nov lim za kaline, ki se« dejo na vsako blestečo stvar. «Gospa majorka, žal mi je, da ste Ženska, da niste — mož...» «Ali zato, da bi me pozvali na dvo? boj? Oh, kako ste krvoželjni! Vedite, da sem nedolžna,« je dejala poparjeno. «Na svidenje, kadar boste razpoloženi!« — Odšla je z zlobnim nasmehom, ki je mlademu častniku dolgo zvenel po ušesih. «Nesramna obrekljivka! Maščevati se hoče, ogabila bi mi rada Ljudmilo, toda vsi njeni poizkusi so zaman. Vem, da je lagala, a četudi bi govorila resnico — raje bi se odpovedal službi ter odložil naslov, kot da bi ostavil njo.« Prišedši s sprehoda je izročil konja slugi, sam pa je tekel v palačo, da povpra? ša po predragi bolnici. «Obrača sc ji na bolje,« jc dejala sobarica na hodniku. « Vendar vas še ne morem pustiti v njeno sobo. Zdravnik je ukazal,'da gospodična ne sme sprejo? mati obiskov.« "Hvala! No, ker sem že tukaj, bi rad j govoril z gospodom glavarjem. Te<;!a mi I menda nc boste zabranili.« »Gospod glavar je odpotoval...» Kaf je z obljubami? Spoštovati je prepričanje vsakogar, ii ga ne obrača po vetru in ki ga zna zagovarjati. Stranke, ki govore o pro? gramih, katere pa vsak hip zatajijo ali "preobrnejo, kakor boljše kažejo osebne "koristi njihovih voditeljev, prav za prav niso stranke, temveč le klike ljudi, ki Izkoriščajo ljudsko nezrelost in neved? nost. Ljubši od teh so nam še tako fan? iastični utopisti, ki dosledno branijo isvoja naziranja, čeprav zidajo svoje gradove v oblake. Takšna stranka, o kateri danes ne moreš zlahka reči. kaj hoče, je SLS. Iz vsega dosedanjega klerikalnega početja moremo sklepati le, da iščejo voditelji SLS. ali osebne koristi ali slavo ali kaj podobnega. Preprosta množica, ki pod farovškim pritiskom dere za njimi, ima svoje cilje, hoče mnogo, najrajši take stvari, ki jih je nemogoče doseči, ali si pa sploh ne upa kaj želeti, Če farovži za? htevajo slepo pokorščino. Kakšnih stalnih .višjih narodov blagor zasledujočih ciljev SLS. sploh še ni imela. V njih klerikalci niso bili nikdar dosledni, dosledni so bili le v željah po samosilstvu in v početju, ki naj bi dovedlo do njihove neomejene oblasti. Klerikalna stranka živi le od neved? nosti. In ker je politična nezrelost na? šega ljudstva precejšnja, zato tudi šteje SLS. tako veliko število privržencev. Po? 3eg farovžev, ki tvorijo na podlagi ver? hkih zlorab krepke klerikalne trdnjave, ima vodstvo SLS. še celo vrsto drugih sredstev, s katerimi v trenutkih, ko gro? zi klerikalni barki opasnost, preslepi od? pirajoče se oči. Ta sredstva so navadna obljubarska farbarija, ki tem bolj uspe, ker farovški teror često enostavno one? mogoča nastop drugih strank, ki bi naj odprle ljudstvu oči ter ga usposobile, da začne misliti brez žegnanih gospodov. Tako je borba za ljudsko prosveto in ljudski napredek združena res z ogrom? nimi težkočami in ljudstvo more le po? časi tavati iz teme. Spričo takih prilik je bilo lani ob r zuplčinskih volitvah mo? goče, da so klerikalci z uspehom vrgli med ljudstvo tudi najnezmiselnejše agi? tacijske krilatice. Klerikalni štab, obsto? ječ iz najizkušenejših poznavalcev slo? venskih preprostih duš, je vedel, da se bo ljudstvo ujelo v njihovo past. Pre? prosti Človek želi eno, želi drugo, želi mnogo. Obljuba nič ne stane, zakaj bi torej ne obljubovali! In obljubljali so nizke cene, nizke davke, službovanje slo? venskih vojakov v ožji domovini, zmanj? šanje stroškov za vojsko. Izkoriščali so neurejene povojne prilike, povojno ne? zadovoljnost, in ker so bili v opoziciji, so mirno dopovedovali, da je zakrivil vse zlo režim, ki je bil na krmilu, čeprav so morali dobro vedeti, da spričo tako od vojne razdrapanega gospodarstva ni mogoče v kratkem času napraviti red ter na povojnem pogorišču zopet vzpo? staviti zgradbo blagostanja. Vrgli so med ljudstvo tudi krilatico o avtonomiji, ki si jo želijo le, da bi bili neomejeni go? spodarji vsaj v Sloveniji. To avtonomijo so vlekli kakor harmoniko, zdaj tako zdaj drugače, kakor je pač najbolje ka? zalo. V svojem časopisju, namenjenem Grob v gozdu PoVest iz prošlih Časov. Spisal Soteščan. (Dalje.) IX. Stotnik Mikn je jezdil na sprehod. (Njegov obraz je razodeval duševno ^potrtost — tri dni že ni videl svoje ^eveste, kar ga je navdajalo z žalostjo in skrbjo. Pravkar je hotel izpodbosti ^konja, ko ga je nagovorila^ imenitna 'gospa, čije lica, razgreta po zaužitju : čudovitega strupa, so se ji palila pod iankim pajčolanom. Bila je majorka Purman. «Tako izredno resni ste danes, gospod stotnik,« je pričela laskavo. «Odkrite mi svojo bolečino, morda bi se našlo zdravilo...» Stotnik Milan ji je v odgovor hladno odzdravil ter je hotel nadaljevati svojo pot. «Vi molčite? Pa so mi vseeno znane .vaše muke. Sočutno vas pomilujem.« «Seveda, seveda, kako bi vas ne skr? belo! Saj je pa tudi žalostno — kdo bi si bil mislil kaj takega o gospe Amaliji!)) <'Prosim, gospa majorka, kaj hočete prav za prav od mene?« «Tako je prav, gospod stotnik!» se je vzradostila, ker jo bo Milan vendar enkrat poslušal. «Toda, zakaj vam mo? ram ravno jaz povedati, kar je sicer že splošno znano? Pa naj bq, ker zahtevate sami. V neki prodajalni se je govorilo, da preganja gospo Amalijo znanec iz mladih let. Gospa se boji za svojo čast, zato žrtvuje velike vsote denarja, da pokrije madež, ki oskrunja njeno mla? dost. Pravi jo, da vsa stvar ni tako nedolžs na; celo glavar in Ljudmila bi znala čutiti posledice...» «Prosim vas, gospa majorka, imenujte mi osebo, ki razširja take bedarije. Pokli? cal jo bom na odgovor.« «Torej še vedno ne verjamete!« je hinavsko govoričila. «Prav imate, tudi jaz ne verjamem. Seveda bi bilo bolje, ako bi sploh ne bilo takih govoric. Denar pa tudi ne opere vsakega madeža in prav dvoml jivo je, če bi kak častnik še zahajal v tako hišo — prosim, ne glejte me tako srdito! — v tako razvpito hišo, pravim.« Zelo važen dogodek za Evropo in njen bodoči napredek je tudi podpis londonskega sporazuma, sklenjenega med glavnimi evropskimi silami v zadevi nemških plačil vojne odškodnine. Francija je bila zelo popustljiva, ker se zaveda svojih dolžnosti do človeštva. Njena popustljivost je resnično navdala ves svet z občudovanjem spričo dejstva, da je Francija med vojno strašno trpela radi nemškega uničevanja. Nemci, dasi so bili med vojno zakrivili toliko gorja, so se pokazali veliko manj človeški, ker so se dolgo obotavljali, da bi sprejeli pogoje, ki so jim bili stavljeni v Londonu. Mislilo se je že, da Nemčija sploh ne sprejme pogojev, kar bi bil strahovit udarec za njo, ker Francija ima še vedno sredstev dovolj, da uveljavi svojo pravično zahtevo. Zato je nemški parlament končno tudi odnehal, vdal se je usodi, ki je Nemčijo zadela po izgubljeni vojni, in odglasoval vse zakone, ki se nanašajo na plačanje odškodnine. Ta sporazum bo velikanskega pomena za razvoj evropskega gospodarstva, ker polagoma pridemo sedaj v normalnejše razmere, ki bodo kolikor toliko znosne. Na Daljnem vzhodu se dogajajo prav čudne reči, na katerih so interesirane tudi evropske države in Amerika. V zadnjem času je namreč izbruhnila državljanska vojna na Kitajskem, ki se utegne razširiti na vso to ogromno državo, ki ima okrog 300 milijonov prebivalcev. Seveda so v tem primeru v veliki nevarnosti tudi tujci, pripadniki evropskih držav in Amerike, ker na Kitajskem ni tako kot pri nas, kjer je ljudstvo vendar dosti izobraženo in spoštuje tudi v upornih časih varnost mirnih ljudi. Tam je ljudstvo sirovo ter neusmiljeno in ker Evropejce sovraži, se vedno, kadar je v uporu, spravi tudi na Evropejce. In upori niso na Kitajskem redki. Prav po-gostoma se dogajajo in zato živijo Evropejci navadno v primorskih mestih, odkoder trgujejo s Kitajci v notranjosti kitajske države. V primorskih mestih so Evropejci kolikor toliko varni, ker jih ščitijo vojne ladje. Tudi sedaj je poslala Amerika že svoje vojne ladje pred kitajska pristanišča. Kitajski vladi so pa sp * ročile vlade evropskih velikih sil in Amerike, da bo ona odgovorna za vsako škodo, ki bi jo trpeli pripadniki teh držav od upornega gibanja. To se pravi: vlada je odgovorna za mir in red v državi in ako ga ne more vzdrževati, bodo pač prišli drugi, ki to premorejo. Vzhodna Azija bo delala še velike skrbi Evropi, ki se mora tam uveljavljati trgovinsko, ker je Evropa premajhna za svoje številno prebivalstvo in veliko industrijo. Dopisi SPODNJE BITNJE PRI ŽARNICI. Ne bomo danes še veliko govorili, temveč le na kratko omenili sramoto nekega brata in sestre, ki — seveda brez cerkvenega blagoslova — živita drugače popolnoma po predpisih sedmega svetega zakramenta. Ali je ni oblasti, ki bi preiskala, kaj je s stvarjo in napravila konec. MOTNIK. Naš župnik je zavoljo svoje klerikalne politike zelo nepriljubljen. S pomočjo načelnika Kmetijske zveze, Fr. Kogeja, je razen gasilnega društva spravil vse pod klerikalno oblast. Kogej je moral postati načelnik farovške hranilnice, krajnega šolskega sveta in je po župnikovi želji s svojo žlahto ohranil moč v občini. Na zadnjem občnem zboru kmetijske podružnice župnik ni zahteval od Kogeja, naj kot zadnji njen načelnik pokaže kake račune — saj glavno je itak, da je zmagala Kogejeva lista. Kogej bi se vsega lotil, kar mu koristi in mu daje neomejeno moč. Nikdar ne bomo pozabili, kako je med vojno zbiral prostovoljne strelce, kako je rekviriral, kako smo tolkli bridko za podpore in kako se je dobro godilo njemu in njegovim ljubljencem. In še zlat križec je dobil, ker je tako skrbel za blagor ljudstva. Našemu župniku pa povemo na uho, česar noče ali pa ne mora vedeti, da je namreč Kogeja vsak župnik v začetku hvalil, nazadnje pa cvilil pred njim/ Kogej zna pritiskati nas in tudi župnika. Karkoli župnik dela pri larovžu ali cerkvi, mu Kogej štreno meša. Župnik ni tako učen, da bi znal zadovoljiti Kogejevo klerikalno srce. Ali je župnik pozabil, kako se mu je godilo pri velikonočni procesiji? Ali mu ni Kogejev Politični pregled Odkar je nova vlada poslala narodno skupščino po tridnevnem delu na počitnice, je nastalo pri nas precejšnje politično zatišje, iki pa ne more več dolgo trajati, ker zahteva po delu v narodni skupščini je splošna. — Stranke, ki so na vladi, so ravno obljubovale ,vsemu narodu, da jim ni do drugega kakor jdo dela. Zato vse zahteva, naj se to delo pokaže, ker potrebe so velike, nerešenih vprašanj je zelo mnogo, posebno lakih, ki ne trpijo več odlašanja. Seveda vladi ni lahko delati, ker ni soglasja med posameznimi ministri, žastopniki najrazličnejših strank, ki so si bile medsebojno nasprotne, dokler niso sestavile skupne vlade. Pričakovati je, da se 'sedanje politično zatišje kmalu umakne živahni politični delavnosti. Vse je radovedno, kako se bo moglo delati spričo Radičevega večnega političnega pustolovstva, od katerega je odvisen obstoj sedanje vlade. Sicer je pa v splošnem naša pozornost, kakor tudi pozornost vsega sveta obrnjena na zasedanje zveze narodov, dobre in koristne ustanove, ki je nastala po vojni in v kateri je včlanjenih 52 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Zveza narodov zboruje v švicarskem mestu Ženevi, ki je njeno sedišče. Na tem zborovanju so zastopani državniki skoro iz vsega sveta. Našo državo zastopa zunanji minister dr. Marinkovič, ki je dober Jugoslovan in se ne ravna po svojih zaveznikih klerikalcih in radičevcih. Pri tem zasedanju zveze narodov se bo reševalo tudi važno mejno vprašanje samostana sv. Nauma na albanski meji, ki je še vedno sporno, tako da je moralo priti pred najvišje sodišče sveta. Albanci hočejo na vsak način dobiti v svoje roke to važno obmejno točko, ali upati je, da bo zmagala pravica, ki je gotovo na naši strani, ker ta točka je bila vedno naša. Zveza narodov dobiva vedno več na svojem pomenu za mir med narodi in hvaležni moramo biti nekdanjemu predsedniku Amerike, Wil-sonu, ki je stavil prvi na dnevni red njeno ustanovitev. «Ne vem. Pred dobro uro se je odpe« ljal z gospo Justino; rekel je, da se vrne pred večerom.« «Gospod Milan!« je zaklicala gospa Amalija, ki se je prikazala na hodniku. «Odhajate, ne da ste se oglasili pri meni? Vsaj za nekaj časa pridite, ako vas ne zadržujejo važni opravki.« «Prav rad, gospa Amalija; saj sem tako potreben razvedrila.« «Pridite torej, tudi vi ste preživeli z nami nekaj bridkih dni. Ni še gotovo, kako se bo stvar končala, vendar pa pričakujem ugodnega izida, ker mi poma* gajo oni, katerim zaupam. — Sedite pro* sim, poslušajte in sodite!« Sedla sta drug drugemu nasproti, Amalija je pričela svoje pripovedovanje. X. Dr. Jerko je bil rešen gotove smrti. V zavesti zmage je stopal po mračnem hodniku; čim bolj se je umikal usodnemu kraju, tem svetlejša je bila njegova pot. Prišel je do malega okna; tu se je oddah* nil ob pogledu na cvetočo naravo, spu« stil se je na nizko klopico, vesel, da je bouato poplačano njegovo delo. Nedaleč od sebe je zapazil odprta; vrata. Začutil je prijeten duh po pijači in jedilih, s katerimi je bila obložena okrogla miza sredi sobe. Tu sta se brez« dvomno gostila Tacelj in njegov tovariš pred odhodom v grobnico v nadi, da po izvršitvi umora nadaljujeta svojo pojedino. Izmučen vsled prestanega truda je izpraznil kozarec — vino je teklo kot ol je — pojedel je nekaj koščkov pečenke ter zapalil dišečo smotko. Pijača mu je nenadoma pregnala vso utrujenost^ začela mu je delovati domiš« ljija. Spomnil se je okna v oboku grob« niče in v srcu mu je nekaj šepetalo, da naj vstane ter poišče mesto, kjer se nabaja odprtina. Našel jo jc na hodniku za grobnico, legel je na tla ter je poslušal, kaj poče« njata njegova jetnika. Pod sabo je slišal votlo ropotanje in močne sunke, katerim je debela šipa trdovratno kljubovala. Lopova sta poskušala uteči. Hitro se je dvignil, na vsak način je hotel preprečiti njuno prizadevanje. Ob zidu je slonela debela plošča, katero je ! zategnil na okno. Zločinca sta zarjula v zavesti, da jima je zaprta zadnja pot, po kateri bi mogla uteči pravici. Zdravnik se je vrnil v sobo, da použije zadnje ostanke, poslušaje, če se v gradu nahaja še kako drugo človeško bitje. Prepričan, da sta Tacelj in njegov, prijatelj edina prebivalca te graščine, je šel na dvorišče, kjer je pristavil lestvico na obzidje, odkoder se je videlo v dolin* sko vas. «Tam doli je orožniška postaja,« je dejal. «Da bi vendar našel človeka, ki bi ga mogel poslati po ljudi.« Komaj je to izgovoril, je že zapazil krepkega fanta s sekiro na rami, stopa* jočega mimo graščine. «Dobro jutro!« ga je pozdravil z obzidja. «Ali mi hočete napraviti malo uslugo?« «Kakšno uslugo?« je zarezal mlade* nič, ki najbrž še nikdar v življenju n{ slišal te besede. «V gradu se je pripetila nesreča. Sto* pite v dolino po orožnike.« «Odprite! Pripravljen sem pomagati.*' «Ne morem. Ključa nimam ...» «Hudir ja! Kako ste prišli noter?« «Tacelj mi je odprl. Zdaj se mu je pripetila nesreča ...» < Johan popravljal vrtne ograje takrat, ko je v Št. Golardu popravljal tudi polževo dirko? Ker je župnik škodo popravil na naše stroške, zato ima sedaj v vrtu poleg šole dobiček na svoje stroške. Ce ima pri nas župnik nemirne noči in bo nesel iz Motnika žaltave spomine, naj se zahvali klerikalni komandi svojega varovanca, nas pa naj v miru pusti. Mi nismo krivi, da se je župnik vjel v svoje klerikalne mreže. — Fantič izpod gore. ST. JERNEJ. V «Domoljubu:» (čitaj «Laži-Jjubu >) od 27. avg. se je oglasil zopet neki <žeg-nani» možak z notico o obsodbi tukajšnjih Sokolov. Lepo je to, da se včasih kdo spomni na nas, samo naj piše vsaj resnico. Izmed devetih obsojencev so le trije člani Sokola, eden jo član Orla, ostali pa niso člani ne enega, ne drugega društva. Toliko popravka. Da je bil Šketelj zato tepen, ker je ponoči po Št. Jerneju kričal «auf biks», tega niste povedali. Če take stvari učite v orlovskih prostorih svoje člane — Šketelj je namreč tisto noč šel od orlovskih vaj — potem -Bog živiš orlovsko vzgojo. — Sedaj pa še malo novic. Kaplan — «stric Martina jemlje žalostno slovo. Gre nekam v kočevske hribe. Jokali vsaj po večini menda ne bomo za njim. Za slovo so se «stric» še s podpredsednikom Orlov skregali in menda celo stepli. Zakaj, nam ni prav jasno. Da pa boste tudi vedeli, kako Orliči in Marijine družbarice razumejo moralo, vam povem lepo in resnično zgodbo. Orlica in Marijina družbarica Pepca ter orlovski cvet Miha sta bila v največjih skrbeh za orlovski naraščaj. Ker sta oba kar najbolje katoliško, to je orlovsko vzgojena, sta si znala pomagati. Načelnica Orlic Pepca je postala nezakonska mati, a Orlič Miha nezakonski oče. Učite torej sami sebe, dovolj in še preveč imate posla pred lastnim pragom. RADOMLJE. Preljuba «Domovina», naj lepša ii hvala za obilo novic in lepih člankov iz vse naše Slovenije. Še naši klerikalci te prenašajo od hiše do hiše, te sicer karajo, a vendar radi čitajo. Še mož, ki je prejadral v SLS, jo rad čita svojemu cFrakelferajnus. Po naključju sem prišel nekoč tudi jaz na sejo «Frakelierajna», kjer so me hoteli izobraziti in prekrstili v pristaša SLS. No, lepo tam iz- obražujejo. Slišal sem preklinjanje in še druge takšne klerikalne izraze, da me je veselje kar minilo. Vprašamo torej, kje je vera v nevarnosti, pri naprednjakih ali klerikalcih. Tu imamo tudi vinotoč, kjer se verni klerikalci po živinsko napijejo in gredo potem prav po nejeverno razgrajat v gostilne lastnikov naprednjakov. Zaenkrat naj bo dovolj. Drugič bomo povedali še kaj več. Samo naslednjo pesmico naj vam še podamo danes: Lepa občina je ta, naprednjakov dost' ima. Lepše so dogodbe te, ki pri nas se pripetč. To vsej občini gre glas: «Domovina;> je za nas; nam brez nje živeti ni, ker novic je polno v nji. Jakec, Janezek hud6 jezik brusita nad njo. Jakec se je že spoznal, da je v rog ne bo ugnal Ah, Škrjančki vrženi z liste Eseles so b'li. Lep je, lep županski stol, Jožek jih je vrgel dol'. Zdaj pa šal je teh zadost', Lojze, z nam ne hod' se bfist' Smo hudo razvajeni, Šal nam koj zadosti ni. ČATEŽ PRI KRŠKEM. Naš svet je res lahkoveren in že mala ostra besedica ga spravi popolnoma iz ravnovesja. Resničnost teh besed izpričujejo dogodki, ki so se nedavno odigrali v naši fari. Do zadnjega časa je namreč pri nas še spala politika in živeli smo složno in mirno. Kmalu pa so se zdramili naš prečastiti in tedaj je že ogenj v strehi. Kar ne pleše po njegovih akordih, je vse pogubljeno in brezversko. Naši domači fantje so nedavno naprosili tukajšnjega organista, da bi jih naučil nekaj narodnih pesmi, da bi se včasih malo poveselili in zapeli. Izprva je šlo vse v redu. Pevska šola se je lepo razvijala in fantje so se hitro naučili precej lepih pesmi. Prišle pa so volitve in kmalu nato je bilo vsega konec. Ti fantje, ki niso poznali nobene stranke, so postali kar čez noč brezverski Sokoli in liberalci, in to edino zato, ker niso vrgli kroglic v ono skrinjico, kakor so to želeli naš prečastiti. Posledica tega je bila, da je organist dobil po-r vel je, da ne sme več fantov vežbati v petju in da oni tudi nimajo več dostopa na cerkveni kor. In če se sedaj vprašamo, kdo dela spore, nam odgovor ne bo težak. Ali je čudno, če danes tarnajo ljudje, da vera peša? Ljudem se polagoma odpirajo glave in gospod prečastiti bo drugič imel še večji glavobol. To naj si dobro zapomni! ZGORNJA REČICA PRI LAŠKEM. Ko je pred petimi tedni nastopila nova vlada, se je g. Anton Brečko tako razburil nad svojimi najemniki, ki ne trobijo v klerikalni rog, da je začel v ^Slovenskem gospodarju^ blatiti in napadati Samostojno strokovno delavsko «Unijo» kot orjunaško stranko. Zlasti se je spravil na mene in me hoče potom najgrših obrekovanj osramotiti pred javnostjo. Ker pa je stvar podlo izmišljena, mislim, da bo jav-. nost izprevidela, da cunja ^Slovenski gospodari lahko za hrbtom odgovornega urednika-poslanca piše najsramotnejše laži proti tistim, ki se klerikalcev izogibajo. Kot najemnika stanujeva g. Lampreht in jaz pri dotičniku in mu stanarino plačujeva v gotovini. Toda g. B. si\ menda predstavlja sv. pismo,' ki pravi: < 0 Gospod, jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša», takole: <0 gospod V., ti nisi vreden, da si pod mojo streho, ampak rekel bom samo eno besedo in izpraznjena bo moja hiša.^ Ker imam ravno pri rokah «krščanski>: list «Slovenski gospodari od 22. m. m., vam hočem pokazati, kako nesramno laže ta list, ki piše: <0rjunaška strahovlada je nekoliko popustila v Hudi jami, samo na Madžarsko pristojni V. še misli, da ga bo Orjima rešila pred potnim listom. Opozarjamo oblast, da tega orjunskega tajnika izpraša, če je bil 1. junija med ubijalci v Trbovljah, koliko potnine je dobil za bojni pohod, kako je bil oborožen, kje ima sedaj karabinko, naboje in granate. Tak čarugac naj čimprej nastopi pot proti Budimpešti.^ Pripomniti pa moram, da v Hudi jami nimamo orjunske strahovlade, ampak «Pa ga niste — morda? Da bi ga bili t- vraga! Vse najhujše mu privoščim.« p* Razvnet je pograbil sekiro ter jo je zastavil v vrata, ki so se hreščaje odprla. — «Takole, vidite!« se je postavil pred zdravnika. «Zdaj me peljite k njemu, da ga potipljem, ako je še občutljivo nje* govo grešno telo.« «Pozneje, prijatelj! Najprej morate po orožnike.« «Grem. da bo po vašem.« Zasukal se je in že je tekel skokoma navzdol proti vasi. Čez dobro uro se je vrnil z načelnikom orožniške postaje. Spremljalo ju je nekaj fantov, ki so se jima iz radovednosti pri* družili. Za vsak slučaj so se oborožili s palicami, orožniku se jc svetilo na puški nasajeno bodalo.« «Vi ste me pozvali,« je obstal pred zdravnikom na dvorišču, «govorite, kaj se je zgodilo!« «Tacelj me je hotel umoriti. Zaprl me je v grobnico, da me pripravi na smrt. A sreča mi je prinesla rešitev.« «Čuden je ta oskrbnik!« je menil orožnik. «Dolgo ga že opazujem, ni me iznenadila ta novica. — Toda na kakšen način vas je zvabil v grobnico? Ali s silo ali z zvijačo?« «Poverjeno mi je bilo važno opravilo — preiskati krsto pokojnega Julijana Valarona, ki je umrl pred desetimi leti. Prosil sem vstopa v grobnico, a oskrbnik mi ga je sirovo zabranil; na mojo ponov? no zahtevo pa se je končno vdal, vedel me je pred grobnico ter mi izročil ključ. Podal sem se na grajsko pokopališče; naenkrat pa so zahreščala vrata. Tacelj jih je zaprl za menoj. Zdel sem se mu nevaren, ker je slutil, da zasledujem zločinca, ki je odprl krsto ter odstrani! mrliča, kar sita storila oskrbnik in njegov tovariš; oba se nahajata pod ključem in pričakujeta našega prihoda.« «Mriiča moramo najti — kmalu bomo stali ob njegovem grobu. Ako sta vaša jetnika v zvezi z zločinom, ga morata priznati in pokazati grob,« je trdil orožnik. Podali so se v graščino. Molče so korakali po temnem hodniku, zdravnik je odklenil vrata, nakar so vstopili v grobnico. «Tukaj je!« je zakričal Tacelj in planil proti zdravniku, stopajočemu na čelu. Zabliskalo se ie bodalo v roki neznanca. nekdo izmed fantov je zamahnil s palico in orožje mu je odletelo v temen kot. Plaho se je umaknil za hrbet razjarjene« mu oskrbniku, ki je šele sedaj zapazil orožnika v spremstvu vaščanov, njegovih sovražnikov. «Kdo,vas je klical?« se je zadri nad fanti. «No, če ste prišli, da me osvobo« dite, prav! Zato pa primite tegale,« je pokazal na zdravnika, «ta naju je zaprl ter zasluži kazen. «Tako je! Peljite ju na svetlo v kako sobo,« je rekel orožnik, «tam se bomo pomenili.« ! Fantje so ju zgrabili ter ju vlekli iz ; grobnice, v sobo, katero jim je pokazal zdravnik. «Izpustite naju,« je prosil Tacelj. Sklicujem se na postavo, pritožil se bom na višjo oblast.« «Prosto vam, če imate vzroke in mirno vest. Na razpolago imate ccio nekaj minut, da razberete svoje misli,» se je rogal orožnik. «Medtem si bom ogledal grobnico, nato bomo sestavili zapisnik. Namignil je fantom, da naj z njim < vred zapustijo sobo, katero je skrbno zaklenil. «Stoite!» jim je ukazal potiho* imamo, S. S. D. U., lci dela v resnici v prid delavstva in ki še ni prav nič popustila, pač pa stalno pridobiva novih članov. Ako že hočete vedeti, gg. okrog ^Slovenskega gospodarja?/. moram izjaviti, da nisem tajnik Orjune, pač pa tajnik S. S. D. U. Radi tega, ker sem bil dne 1. junija v Trbovljah, mi ne morete ničesar predbacivati. Bilo nas je več in tudi mnogo klerikalcev. Po vaešm receptu morate potem tudi klerikalce šteti med ubijalce. Višja oblast naj torej tudi nje preišče. Karabink, nabojev in granat mi ni treba predbacivati, ker nisem bil in nisem v posesti navedenega orožja in streliva. Ako mi bo oblast kaj dokazala, naj mi le izda potni list proti Budimpešti. Imam mirno vest. Če se zgoraj omenjeni g. B. ne spokori, objavimo še več materijala. Pisec dopisa v bik če tuli, osel riga al' če možek blebeta. S časom bo postal mož samec; naj le dalje klepeta. Vsak zdaj vidi Središčanec: je napredna zmagala. Z e 1 i d e d. PRIHOVA PRI KONJICAH. Mnogo reči smo že povedali iz naše fare. Seveda na veliko jezo našega g. župnika. Pa kaj hočemo, resnica se sme povedati, čeravno v oči bode. Omeniti hočem danes eno izmed najbolj perečih zadev pri nas na Slovenskem. To je namreč bera, ki jo pobirajo gg. župnik, kaplan in nazadnje še organist. Tukaj pri nas je letos pobila toča dvakrat, tako da je ljudstvo že sedaj v velikih skrbeh za zimo. Draginja pa vsak dan raste. Pa pridejo župnik, kaplan in organist ter zahtevajo od ubogega kmeta vsak svoj delež. Ko bi taki gospodje imeli malo ljubezni do kmeta, bi tega ne delali. Posebno bi pričakovali obzirnosti od našega g. župnika, ki je med najbogatejšimi v naši zelo dobri fari. Vrhu tega je lastnik veleposestva na Vranskem. To posestvo mu prinaša težke denarje. Če kdo ne verjame, povemo en primer, ki je marsikomu znan, vsem pa še ne. Bilo je lansko leto, ko je obhajal naš g. župnik svoj god. Povabil je več sosednih kaplanov in župnikov. Kmeta ni bilo nobenega poleg, ti so samo za volitve in bero. Ko so se kaplani do sitega najedli in se okrepčali z rujnim vincem, so mu čestitali in dva od njih sta se izmuznila iz družbe ter zunaj pred župniščem glasno klicala: cživio, naš ,mi-ljoner'!» To se je slišalo po vsej vasi. Priče so na razpolago. Omenimo še našega g. kaplana. Ta človek je že vreden podpore od kmeta, ker kaplan je uboga para na svetu. Povemo samo to, da smo bili dolgo zadovoljni z njim, a zadnji čas pa ne več. Ko je nastopil tukaj pri nas službo, je bil za vzgled celo svojemu predstojniku. Ustanovil je razna društva, ki jih prej S1 ni bilo, za kar mu gre vsa čast. K. Zadnje čase je nenadoma začel brez potrebe rovariti proti nam naprednjakoin. Zato mu danes svetujemo: "Pustite to, g. kaplan, in spet si bomo prijatelji.* Tudi na organi sta ne smemo pozabiti. Sin je bogatega kmeta in zato ni lepo, da pobira bero tudi po revnih hišah. Seveda drugega plačila nima, pa pobira. Zakaj mu g. župnik ne izplača njegovega deleža v denarju. Naj bo za enkrat dovolj. V imenu vseh napredno mislečih kmetov — prihovški faran. Kmetijski pouk SPRAVLJANJE LETOŠNJEGA KROMPIRJA. Letošnji krompir je podvržen gnilobi. Veliko krompirja je že pognilo v zemlji, veliko ga bo pa še v kleteh, ko bo že spravljen. Po njivah so mestoma celi grmi krompirja segniti, tako da ni kaj ven vzeti. Vzrok tej bolezni je mala krompirjeva glivica, ki se je slično kakor žitna rja pojavila letos vsepovsod in se hitro razširila vsled nestanovitnega in mokrega poletnega vremena. V takih letih je treba pri spravljanju krompirja silne previdnosti, da nam še to ne segnije, kar bomo spravili. Potrebna pa je ta previdnost iz dveh vzrokov. Prvič, ker je krompir že nakažen in podvržen gnilobi, in drugič, ker so naše korenske kleti večinoma slabe in premalo zračne. Naše kleti so vlažne, zatohle, in to je njih glavna napaka. Vj takih kleteh se gniloba naprej pase in širi, in tako nam napravi ogromno škodo, ki je za naše kraje toliko hujša, ker je krompir naš glavni pridelek in naš vsakdanji živež. Mnogi kmetovalci so krompir že izko* pali. Večji del ga je pa še v zemlji. Naša dolžnost je, da po možnosti preprečimo nadaljnje prodiranje krompirjeve gnilobe po naših krompirjevih shrambah. Letos je nujna potreba, da kleti za krom!-pir najskrbneje pripravimo. Pred vsem je potrebno, da jih osnažimo in dobro prezračimo. Priporoča se, da nezdrave in zatohle kleti razkužimo, in sicer s tem, da zažgemo nekaj žvepla in da klet v tem Času tesno zapremo. ma, ko so se nekoliko oddaljili od vrat. Rahlo je pošepnil nekaj zdravniku, s katerim sta se vrnila poslušat, kaj da bosta medtem uganila oskrbnik in njegov tovariš. «Najina usoda je zapečatena!« je vzdihnil neznanec. «Ti, Tacelj, si jako nespreten in kratkoviden človek. Zakaj sem te poslušal!« «Kdo te je silil? Ti si povzročitelj — jaz nisem začel. Zdaj bi rad krivdo zvalil name, a povem ti odkrito, da bom govoril — resnica mora na dan.» «Izdajalec! Zadavim te — tukaj na mestu — poginiti moraš, preden boš zinil kako besedo!« — Kot jastreb je planil na oskrbnika, njegovi prsti so se mu za? rili v debeli vrat; pokleknil mu je na prsi ter ga neusmiljeno tiščal in davil. «Pomagajte!» se je zvijal Tacelj. «Orožnik — fantje, pomagajte!« ((Takoj, takoj,« je orožnik vstopil s fanti. «Primite ga, zvežite mu roke!« Z veseljem so fantje izvršili njegov ukaz. Tujec se ni upiral, vedoč, da se toliki premoči ne more ustaviti. Trepe« taje je gledal Tacelj zvezanega tovariša, pričakovaje. da bo tudi njega zadela enaka usoda. «Gospod oskrbnik, poživljam vas, da nemudoma izpoveste resnico,« se ga je lotil orožnik. «Povejte odkrito in brez zavijanja: kdaj ste izpraznili krsto, kam ste pokopali mrliča in zakaj ste to storili?« Oskrbnik je pogledal tovariša in je trdovratno molčal. Zbal se je njegovih groženj, ako izpove resnico, zato tudi na ponovno vprašanje orožniku ni odgo« voril. «Krivi ste, vaš molk je govoril,« ga je obsodil orožnik. «Vi ste odstranili mrliča, ker se ne morete zagovarjati. — Fantje, pripravite palice, dve minuti sta zločinca v vaši oblasti.« Zavihteli so debele palice in težki udarci so padali po hrbtu trdovratnega oskrbnika. Nekaj jih je obstopilo neznan« ca, ki se je prestrašen pritiskal k zidu, po vsakem udarcu se je obrnil na drugo stran. «Pustite me, saj bom povedal...» «Nehajte,» je zapovedal orožnik. Govoril bo.» «Vse bom povedal, zdaj je vseeno, če priznam ali tajim.« Proti zdravniku pa je s strupenim pogledom zajavkal: «Vi ste nevaren človek.» «Pa še kako nevaren!« je menil zdrav« nik. «Kdo pa je grozil ter izvabljal denar iz gospe Amalije? Kdo je hotel škodo« vati ugledni Kočnikovi družini ter uničiti njeno srečo?« «Kdo?» je osupnil vsled nenadnega razkritja. «Ali jaz?« «Vi, vi! Vi tudi veste, kje se nahaja truplo pokojnega graščaka Julijana Vala« rona, umorjenega pred desetimi leti? Tajiti ne morete, pozna se vam na obrazu...» «Vem. Pokazal bom njegov grofe, Pojdimo!« «Kam?» je vprašal orožnik. «V gozd pod graščino.« je odgovoril tujec. «Tam bomo našli grob. Razvežite | mi noge.« ((Izpolnite mu željo,« je pomignil orož« nik. «Tudi Tacelj pojde z nami, zvežite mu roke. Peljite ju oprezno, ker lopova mislita na beg.« Fantje so izvršili povelje; gnali so ju previdno na dvorišče, kjer je pravkar obstala kočija, iz katere je stopil glavar Kočnik z gospo Justino, ki se je vsa sreč« na oklenila zdravnika, svojega soproga. S tem pomorimo gnilobne glivice in plesni, ki jih ne manjka v teh kleteh. Skrbimo dalje za potrebno zračenje kleti, da ostane bolj suha. Okna in line naj se po potrebi odpirajo, da prihaja zdrav zrak notri. Skrbeti je dalje, da so tla suha. Če treba, naj se napravijo za krompir leseni odri, da bo na suhem. Izkopan krompir je skrbno prebrati in je nagnitega ločiti od zdravega. Preden ga spravljamo v klet, ga je razgrniti najprej na podu ali kjerkoli po tleh, da se do dobrega osuši. Prav je, da leži nekaj dni tako razgrnjen. Po možnosti je preprečiti, da se nam v kupu ne segreje in spoti, ker je tako potenje najbolj kvarno za krompir v takih letih. Dobro osušen in obležan krompir naj se stavi po malem v večje kupe, če nam manjka prostora. Res je, če tako spravljeni krompir plastoma poštupamo z apnenim prahom, ker ga apno varuje pred vlago in gnilobnimi glivicami. Letos nam lahko krompirjeva gniloba povzroči največjo škodo, če ne bomo ničesar ukrenili. Lahko se marsikomu zgodi, da ga mu bo zmanjkalo za jed in za seme. Bodimo iedaj skrajno previdni in storimo vse, ker se da, da zabranimo pogubno razširjenje krompirjeve gnilobe. Na njivah naj se gnil krompir pobere in uniči! JESENSKO GNOJENJE LUCERNE. Kar je peenica med žitom, to je lucerna med deteljami za vse tiste kraje, kjer nam ta detelja dobro uspeva. Zlata ie vredna. Nobena druga detelja ji ni kos in z nobeno deteljo nam ni tako ustreženo po krajih, kjer manjka travščine, kakor z lucerno. Lucerna Žrpi leta in leta in bi lahko dajala še bogatejše ;ošnje, ako bi ji bolj pogosto gnojili. Ta 'detelja pa tudi zasluži, da ji redno gnojimo, ker je zelo hvaležna za gnojenje. Lahko tr- Anfon Stražar: Zgodbice iz vrhovske fare VII. Eden za drugim iz tega sveta. V tem zadnjem poglavju preidem za "celih sedem let naprej. Znova je bila nedelja Marije Magdalene. Ker je bil lep dan, sem se napotil tudi jaz v Vrhovje k slovesni deseti maši. Ko sem bil v cerkvi in so moje oči zrle Lovrove podobe, ki so na cerkvenem oboku nad oltarjem, so bile moje misli vse drugod. Tudi pri pridigi sem bil ves raztresen; komaj sem vedel, da se nahajam v cerkvi. Pridigar, ki je bil na prižnici, ni bil 'dobri «gospod Primož» — njega že krije zelena ruša pet let na Sv. Planini nad Vačami. Kje pa je slikar Lovro? On počiva že tudi tretje leto na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. Koščena starka smrt mu je iztrgala čopič iz rok v najlepši dobi njegovega življenja, v starosti 24 let. Kaj bi bila še vse ustvarila njegova spretna roka in ustvaril njegov um! Misli so se mi vse povprek vrtile v glavi. Po cerkveni slovesnosti sem šel v gostilno k «Maselčku». Ko sem stopil v gostilniško sobo, je bilo notri že polno pivcev. Oštir Janez se je kaj pridno sukal okrog gostov. Naročeno pivo sem hitro izpil in mislil sem že oditi, ko vstopi -— kdo? — sam očka Štefie. Očanec se je že močno postaral, ali vendar se ga je koščena znanka izogibala. "Hejo, očka, ali ste še na svetu, ali boste kaj pili?» Možiček se ozre, kdo ga kliče; ko dim, da se pri nobeni detelji gnojenje tako ne izplača kakor pri lucerni. Vredna je, da ji vsako leto postrežemo z gnojenjem, ker jo na ta način veliko laže vzdržujemo pri tisti liifri in bajni rasti, ki je tej rastlini lastna in ki jo omogoči, da nam daje tudi po 4 košnje na leto, če jo pravočasno kosimo. V polni moči nam daje lucerna tudi po 90 do 120 metrskih centov krme na 1 ha ali pa 9 do 12 metrskih centov na 1 mernik posetve. Če ji pa manjka gnoja, daje na polovico manj in trpi tudi krajši čas. Lucerna, ki jo poznamo samo ob košnji, prej in slej pa za njo premalo storimo, nam hitro odpove, ne glede na to, da nam daje v takem primeru tudi veliko slabše košnje, posebno v poznejših letih. Pri lucerni moramo dosedanji način gnojenja sploh izpopolniti, da bo več uspeha. — Pripravna za njo so posebno umetna gnojila, ki jih je že jeseni raztrositi, da pridejo spričo globokih korenin do popolnega učinka. Kot izvrstno gnojilo se priporoča po dosedanjih izkušnjah zmes Tomasove žlindre in kalijeve soli ali pa kajnita. Tomasova žlindra ji ugaja zaradi foslorove kisline in apna, kalijeva sol pa zaradi kalija. Če gnojimo vsako leto, lahko znižamo potrebno količino teh gnojil. V tem primeru vzamemo za 1 ha 300 kg Tomasove žlindre in 150 kg kalijeve soli ali za en mernik posetve 30 kg Tomasove žlindre in 15 kg kalijeve soli. Umetna gnojila kaže raztrositi po prvem snegu, ki navadno skopni in potegne seboj raztrošena gnojila. Domačega gnoja imamo premalo za lucerno. Resnica je pa tudi, da nam domač gnoj močno pospešuje rast nevšečnih trav, ki izpodjedajo lucerno, če se med njo vgnezdijo. Lucerni je močno gnojiti posebno v drugem in tretjem letu, ko nam daje najboljše košnje. Čim več nam daje pridelka, bolj ji moramo gnojiti, da nam prehitro ne opeša. Ugodni uspehi gno- jenja se ue kažejo samo pri lucerni, ampak tudi pri živini in pri boljšem gnoju, ki ga dobimo po tečnejši krmi. Prosveta p. Naše in češkoslovaške šole. Dobra šolska politika je vsaki državi nujno potrebna. Uradni podatki o stanju šolstva kažejo, da Jugoslavija po številu svojega prebivalstva (12,055.715) v pogledu visokih in srednjih šol precej zaostala za Češkoslovaško, ki ima 13,613.172 prebivalcev. Kar se pa tiče Strokovnih in praktičnih šol, pa se s slovanskimi brati na severu sploh še ne moremo meriti. Število meščanskih šol* ki ustvarjajo kulturne temelje med širokimi sloji naroda, znaša pri nas 89, a v Češkoslovaški 1564. Velika je razlika tudi v pogledu gospodarskih šol, katerih je pri nas okrog 70, a v Češkoslovaški nad 500. Najbolj pa zaostajamo v pogledu ljudskih šol. Teh se nahaja v naši državi 6747, a na Češkosovaškem 13.633. Na prosvetnem polju nas čaka torej še obilo dela in bo treba doprinesti še mnogo materijalnih žrtev, da bo šolstvo pri nas takšno kakor v drugih kulturnih državah. ZANIMIVOSTI IZ SVETA. Med najmanjšimi otoki v Evropi je otok Wallafea, ki ima samo sto prebivalcev. Na veliki angleški razstavi v Wembleyju se nahaja tudi plesna dvorana, v kateri lahko pleše 10.000 oseb. Prve torbice za patrone je imela leta 1620. pehota švedskega kralja Gustava Adolfa._________ __ Priporočajte in širite »DOMOVINO44! me ugleda, pride k meni, me nekaj časa ogleduje, pa spregovori: :«Si ali nisi tisti Tone, prijatelj slikarja Lovra? Veš, domislil sem si, da sta pila ravno pri tej mizi skupaj; on je bil takrat ženin, ti si pa bil «na urlaubu». Še piti sta mi dala takrat. Kako se je vse presukalo od takrat! Lovra ni več, pa tudi «gospoda Primoža» ne — šla sta drug za drugim na oni svet. Kaj se hoče! Veš, sedaj imamo drugega fajmo-štra, ki pa je ves drugačen — kakor noč pa dan!». Oštir Janez je medtem postavil pred Šte-fica «ta žganega», ki sem ga jaz poklical za njega* Možak je srknil malo nato pa nadaljeval : "Kakor že morebiti veš, se je rajnki Lovro zagledal v Trdinovo Katrico. Ker sta bila malo «preveč na okol» — kaj bi pravil nadalje take čenče — je kazalo, da bo otrok prišel na svet. To je grmel Trdin! Kar od doma jo je morala pobasati Katrica, šla je k teti doli za Savo. Preden jo je vzel Lovro, je bil že otrok. Pa kaj to! Samo da jo je vzel. Le stara grča Trdin jima ni nič pomagal, ko bi jima bil lahko. Tudi rajnki «gospod Primož*" so imeli težave. Saj veš, da je požrešna Avstrija hotela vse pobrati od ljudi: živež, zvonove in denar. Naš fajmošter pa niso hoteli biti za agenta, da bi od ljudi vlekli denar za vojno posojilo. Zato so. jih upokojili. Dobili smo novega fajrnoštra Belokranj-ca. Z žalostjo smo se poslovili cd dobrega «gospoda Primoža»; takega ne bomo imeli kmalu! Tam na Sv. Planini je siromak padel in se ubil. Kako pa se je godilo Lovru, pa sam bolje veš, ker si bil bliže njega. To vem, da «z rož'cami ni imel nastlano». Saj pravim, dobrih in «luštnih» ljudi kmalu zmanjka. Ta naš novi fajmošter, ki pa ni za nobeno druščino in je skopuh, da bi vse skupaj pograbil, ta se nas pa drži kot «klop» ... Vidiš, Tone, veliko se je predjalo v tem času; še cesarja je zlodej odnesel. No, da je le vojna enkrat minula — to sem si dobro zapomnil. Velikokrat sem moral mrzel viv-ček držati v ustih, ali pa kaditi listje in pelin. Je res tako, kot se poje v tisti pesmi: Človeško življenje pač hitro beži — kot ptica leteča in voda dereča. Gre eden hitreje, gre drugi pozneje . . . Očka je še enkrat nagnil iz frakeljna in postavil praznega na mizo. Zazvonilo je poldne; oštir je stopil sredi sobe in molil an-gelovo češčenje. Po molitvi sem odšel nizdoli proti domu. Po poti gredoč med njivami in po gozdiču sem premišljeval z žalostjo v srcu o Lovru in ■ gospodu Primožu». (Konec.) U zatišju Sorjanceu (Napisal Fr. Zagorc.) Izza smrekovih vrhov so se prisvetili žarki jutranje zarje. Solnce izroča prvi pozdrav cerkvici sv. Miklavža vrhu Gorjancev. Po vejah je zašumelo, lena ptica se je zbudila in leti preko širnih poljan rodovitnega krškega polja. Razen gostolenja drobnih ptic ni čuti glasu. Nedelja je. Gospodar hiti s svojo družino k cerkvenemu opravilu. Lično opravljena dekleta in čvrsti fantje stopajo v rednem koraku proti farni cerkvi. Tu se zbero, raz-govarjajo prosto o novostih in poslušajo razglase občinskega razglašalca. Prost je narod in svoboda plove med njim. Toda čuj! Ali je bil dolenjski kmet svoboden v 15. in 16. stoletju? Ali je smel prosto iti po polju, v mesta, trge in vasi? Ali ga ni često zasačila roka krvoločnega sovraga Turka? Kje so trupla naših pradedov, ki so morali kloniti tilnik krvoločnežu? Davno jih. že krije slovenska zemlja, in od njih ni niti prahu več, a ostal je še ,spomin v ljudski govorici. Žal, reka Krka, da ne moreš povedati, kaj se je godilo ob tvojih bregovih in žal vam, vrhovi Gorjancev, kjer so se iskrili plameni kresov in naznanjali prihod sovražnika. V zatišju gorskega ozemlja Gorjancev so še spomini starih graščin, kakor Gracarjev turni Prežek, Vrhovo, Pleterje, Kostanjevica in drugi, kjer je iskalo prebivalstvo nekoč zajetja. Tu so se pojavljali nekoč tudi hajduki in ljudje so v strahu pred njimi postavljali na svoje prage vino v škafih ter meso in kruh v jerbasih. Vodja neke takšne hajduške drhali se je izrazil: «če bi imel 200 takih junakov kakor sem jaz, pa napadem Ljubljano.» Cerkev sv. Miklavža vrhu Gorjancev jim je bila zavetje. Zgodovinar Valvazor pripoveduje, da so soseščani iz strahu pred hajduki sneli iz stolpa zvonove, vzeli iz omar mašne obleke in jih odpeljali v Št. Jernej. Kadar je imel gori duhovnik sv. opravilo, so peljali z njim zvonove in obleko ter po končanem opravilu vsakokrat zopet odpeljali. Ker so pozneje hajduki zaganjali v to cerkev konje, ugrabljeno goved in ovce, se v nje ni več vršila služba božja do novejših časov. Še huje kakor tej se je godilo cerkvi svete Jere vrh Gorjancev, kjer je sedaj Trdinov vrh (1181 m). To so hajduki skoro popolnoma razrušili, kar je vidno še sedaj. V ne- posredni bližini rimsko-katoliške cerkve svete Jere, je stala grško-katoliška cerkev sv. Ilije. V prejšnjih časih se je ob določenih nedeljah in praznikih v obeh cerkvah opravljala služba božja, in sicer v rimskokatoliški v latinskem, v grškokatoliški pa v staroslovenskem jeziku. Po cerkvenem opravilu so večkrat nastali prepiri med rimskimi in grškimi katoliki. Zaradi tega so opustili cerkvena opravila, in ker niso cerkvi popravljali, sta počasi razpadali. V cerkvi sv. Miklavža se sedaj zopet vrši maša. Vsako leto pohiti tja v poletnem času mnogo izletnikov. Ne daleč proč se nahaja tako zvani «krvavi kamen», na katerem je vklesana letnica 1687. in črke I. H. I. O tem kamnu se pripoveduje, da sta našla tamkaj smrt orjaška fanta — Hrvat in Slovenec, ki sa se sešla na lazpotju ter sprla zaradi ljubice. Prvi je ustrelil drugega in potem še samega sebe. Nekateri trdijo, da se je tu vršil spopad med hajduki in domačini. Razširjena je tudi pravljica, ki trdi, da so zakopali hajduki ondi dva mladeniča in deklico do vratu ter jim-potem odsekali glave. Kri teh nesrečnikov je močila kamen, ki stoji še sedaj na onem mestu ter se imenuje zato «krvavi kamen». Prilof/a „Domovine" št. 30. Ljubljana, S. septembra 1024, Amerika se po vojni z vso vnemo posveča zemljeslovju in je med drugim poslala družbo ] učenjakov ped vodstvom profesorja Andrews-a iz New Yorka v notranjo Azijo, kjer so po sklepanju na podlagi zemljeslovnili preiskav upali odkriti ostanke živali iz pračasov. Ekspedicija je potovala preko Pekinga-Kalgana z avtomobili in dromedarji po puščavi Gobi, dokler ni končno ob vznožju gorovja Altai ob robu puščave Gobi (Mongolija) v neki suhi rečni strugi naletela na prve okamenele ostanke kosti. Nadaljnja kopanja so odkrila velikanski plen. Poleg 70 posameznih lobanj so našli V neki mlajši zemeljski plasti poleg so našli okamenele ostanke živali, ki je bila najbrže predhodnik današnjega nosoroga in kateri so dali ime baluhiterij (baluchitherium). Ta žival, visoka 8 metrov, je največji doslej odkriti sesalec. Starost tega okostja se ceni na 3 milijone let. Uživale pa so te živali le rastlinsko hrano, pri čemer je pač obed, ki je tehtal le nekaj ton, bil neznaten zakusek. Dane3 pri današnjem rastlinstvu bi takšne živali ne mogle živeti. Saj je morala ena taka žival obgristi cele gozdove, da se je nasitila. Najdba tega okostja v Mongoliji pa dokazuje 14 celotnih okostij od dinosaurijev in več kot: obenem, da so danes tako mrtve puščave tucat okamobelili jajec z deloma dobro ohra- notranje Azije morale imeti takrat nad vse njenimi lupinami. | bujno rastlinstvo. ' V jajcih so se videla okostja dino-saurijevili embrijev, ki so se jasno po beli barvi razločevala od ostale rdeče okamenele snovi. Jajca so ležala samo nekaj centimetrov od ogromnega dinosaurijevega okostja v isti zemeljski plasti. S tem je prvikrat podan znanstveno neoporečni dokaz, da so se te ogromne praživali razplojevale iz jajec. Velikost teh po geološki (zem-mljoslovni) cenitvi okrog 10 milijonov let starih jajec znaša 20 cm pri 15 cm premera. Oblika je enako po-dolgasta, kakor prevladuje še dandanes pri reptilijah. Lupine so 3 do 4 cm debele. Skupaj z okostji različnih velikosti podajo te najdenine v Mongoliji popolno sliko razvoja dinosaurijev od jajca do doraščenega stvora, Izkopavanje okostja dittosaurija, ki je za časa svojega ki je dolg skoro 25 metrov. življenja bil 25 metrov dolg Približno tako obliko telesa je moral imeti 8 metrov visoki baluhiterij. Lobanja baluhiterij«. najrečjega doslej izkopanega sesalca pračasov. H koncu še omenjamo, da te živali niso največje od doslej odkritih. Nemci so že 1.1912. odkrili v Tendaguru v Afriki okainenela okostja, mv* temi eno 35 metrov dolgega gi-Kantosaura. Okostje večje praživali, nego je bila ta, doslej še ni najdeno. Lou na pouočne konje Tsžko je kakšen lov zvezan s tolikimi zanimivostmi, pa tudi s tolikimi nevarnostmi kakor lov na povodne (nilske) konje v afri- i ških veletokih. Neki angleški lovec poroča o: tem iz Utete v pokrajini Tanganjika na- j stopno: Ljudje, ki so videli povodne konje samo v ujetništvu, jih smatrajo za lene in ravnodušne stvore. Te lastnosti ima povodni konj le na suhem, dočim je v afriških vodah zelo živahen in spreten kot podlasica. V reki Ru-fugi v pokrajini Tanganjika so se povodni konji tako razmnožili, da so milje in milje daleč uničili nasade domačinov-zamorcev.1 Zato lovci le koristijo, če pobijejo mnogo; teh živali. Nedvomno najbolj napet lov na svetu je, preganjati povodne konje med deročimi vodopadi na izredno lahkih zamorskih čolnih, tako zvanih kanu. Opasnost tega športa si lahko predstavljate, ako veste, da so kanuji domačinov pravcate orehove lupine, izdolbljena drevesna debla, ki na valovih silno nesigurno plešejo sem in tja. Rufugi je deroča reka, široka preko enega kilometra, polna peščenih plitvin in deročih padcev; v reki živi neštevilno krokodilov. Najmanjša nerodnost more čoln obrniti ali ga pa zanesti v nepravo smer. Toda lov od-škoduje za vse nevarnosti. Na vsakem ovinku rek se vidijo cele črede povodnih konj, ki se v skupinah po 50 do 100 igrajo z vodo in krulijo. Čim zagledajo čoln, se potopijo in nekaj časa se vidijo samo trioglati črni konci njihovih ušes in dve komaj vidni točki, njihove nozdrvi, ostanejo kot cilj, toda tudi ti samo dve sekundi, potem pa se potopijo popolnoma. Toda čeravno povodni konj lahko hodi na rečnem dnu ali plava pod vodo, mora vendarle večkrat na vrh, da dobi zraka. In to je pravi trenutek za lovce. Meriti se mora naravnost na gobec, kajti koža je debela kakor oklep in odbija krogle. Če je ogromna žival enkrat ranjena, začne metati vodo več metrov visoko v zrak ter se bo potopila pod čoln, da se obrne in pošlje čolnarje h krokodilom, ki s svojimi okroglimi očmi že prežijo na plen. Povedni konj more čoln tudi zagrabiti s svojimi krepkimi čeljustmi in ga zdrobiti. Ako se z.riodi lovcu nesreč?., da pade v vodo, je n&jr.oijše, kar si mere -želeti, hitra smrt z utonitvijo, ker sicer ga živega strga sto in sto krokodilov. Čim je povodni konj usmreen, se začne takoj potapljati, če ga ne ujamejo s kopjem na vrvi in izvlečejo. Ako je enkrat pod vodo, sta izgubljeni dragocena kost in koža, kajti krokodili ga pod vodo takoj pc-žro. Da se to ne zgodi, mora biti lovec izredno spreten. Meriti, streljati in prijeti plen s kopjem na vrvi, to sme trajati samo pet sekund. Zato zahteva lov na povodne konje dobre oči in močne živce. Pomoč je lahka. «Čujte, natakar, ta pečenka je tako trda, da je ne morem niti razrezati.» «Takoj vam bom prinesel ostrejši nož.» Prestauljeno mesto Prestavljanje posameznih celih hiš je po skus, ki se je že često posrečil. Prenos celega mesta brez vsake poškodbe pa je ostal prihranjen praktičnim Američanom, Ako bo kateri naših izseljencev imel kdaj priliko potovati v Zedmjenih državah po dTŽavi Oluo južno od jezera Erie, naj pogleda skozi okno kupeja, kadar bo sprevodnik zaklical Osborn. Zagledal bo lepo majhno mesto s čednimi hišami, ki stoje med velikimi vrtovi in senčnatimi drevoredi. Malokomu se bo zdelo verjetno, da je velika večina teh hišic, ki tako prijazno krase zeleno okolico, bila sem prenesena. Osborn, ki ga vidiš iz vlaka, izgleda kot novo mestece, a je vendar staro. Pred kakima dvema letoma je bil Osborn kraj, ki je štel nekaj tisoč prebivalcev in se je nahajal v dolini reke Mad, kako poldrugo miljo oddaljen od današnjega mesta. Tam bi bil še danes, ako bi se ne zgradil v dolini ogromen nasip preko reke Mad. Po izvršitvi nasipa bi namreč ostal Osborn vzadaj v kotlini, izpostavljen vsaki poplavi. Gradbena oblast je plačala lastnikom za njihova zemljišča in njihove hiše, ki bi se morale podreti, sicer prav čedno odškodnino. Kljub temu pa to ni bilo po volji meščanom, ki so ljubili svoja stara bivališča, svoje stare sosede in svoja stara ulična imena. Zasigurali so si za to dovoljenje oblasti, da lahko kupijo mesto nazaj kot celoto. V to svrho se je osnovala posebna družba, ki je celo mesto prevzela. Prvi korak nove družbe je bil nakup odgovarjajočega velikega zemljišča, okrog poldrugo miljo oddaljenega od starega kraja. To zemljišče, ki naj bi bilo se-lišče za novi Osborn, se je izravnalo, napravile so se ceste, položili vodovodi, še preden se je sploh zgradila ali pa prenesla kakšna hiša. Od 230 stanovanjskih hiš v starem Os-bernu so jih 175 spoznali kot dovolj trdne za prenos; v resnici pa so jih mogli prepeljati 225 brez vsake poškodbe. Za velikanski prevoz so bili potrebni štirje tovorni vlaki, vla-čilni motorji in drugo. Delo se je vršilo prebližno takole: Najprej se je na ozemlju med starim in novim Osbornom zgradila cesa, potem pa so hiše drugo za drugo s posebnimi pripravami pre- Pod cerkvico sv. Miklavža na pobočju Gorjancev je zelo strma pot, katero so nekoč imenovali nemško «Hochstrass», kar je ljudstvo izpremenilo v «Oštras». Ob vznožju Oštrasa je bister studenec, v čigar neposredni bližini je nekoč sameval star oglar, ki je vedel mnogo povedati o skrivnostih gorskega zatišja. Ljudstvo ga je zaradi tega vzljubilo in je rado zahajalo v njegovo borno kočo. Med drugim je pripovedoval tudi o jezeru, ki se je baje nahajalo nekoč onostran cerkve sv. Miklavža, ki je pa sedaj izsušeno. iTu so imele svoj rajski vrt gorske vile, ki so pomagale ljudem in dajale pastirjem zdravilna zelišča. Neki pastir je bil nepreviden in jih je izdal, kar je bilo zanj usodno. Ko je nekoč pasel pri jezeru svoja voliča, se je naenkrat pogreznil v globočino, voda je pljusk-nila, pogoltnila pastirja in njegova voliča ter uničila vilin dvor. Jezero je izginilo in sedaj je tamkaj močvirna košenina. Mnogo let pozneje je ob hudem deževju prinesla voda pri omenjenem studencu dvoje volovskih rogov, o katerih so trdili, da so oni pogreznjenih voličev. Ako korakamo od omenjenega studenca dalje ob pobočju Gorjancev, pridemo v vas Stranj pri Gorenjem Vrhpolju. Ob prihodu ugledamo na levi strani visoko staro poslopje ob vodi, ki goni veliko žago. Poslopje je sedaj last pleterskega samostana. Pred več leti je tu gospodaril neki Jože Rangus, vulgo Banačev Jože, ki je kot slikar-samouk slovel daleč naokoli. Ta je naslikal na veliko štiri-oglato desko smešnoresen prizor «zadnjega turškega napada». (Preris tega je v osnovni šoli v Št. Jerneju.) Slika kaže nekdanjo grani-čarsko stražnico v kočljivem trenutku, ko so jo napadli v Turke oblečeni hajduki. Dogodek pa nam pripoveduje napis, ki ga je izvršil ta «umetnik» pod sliko, takole: «V letu 1829. je 16 turških graničarjev po Dolenjskem prišlo ropat. Neke nedelje 16. avgusta na večer so prišli tudi v grenc-vahtno stražnico, kasarno v Gor. Vrbpolje k Rangusu. Nekdo izmed graničarjev je bil obstreljen, drugi je moral bertijo pokazati in korporal je bil iz strahu skočil skozi okno. Ta beli Kranjec je moral razbojnikom kazati pot do Vrhpolja; klobuk je zato dobil iz čemeče vasi, Sintič. Ta obstreljeni Rutar, drugi Taičman, tretji Štefan je bil ušel. Raub-komandant je bil v rdečem plajšču in kapi, Piere Susa pr. 40 let star, drugi eni so bili močno stari, 2 pa mlada. — V spomin izdelal in zapustil Jože Rangus, star 68 let, v letu 1875. Od tu pridemo v Št. Jernej. Ta vas še ni nikdar toliko strahu doživela kot v nedeljo 16. avgusta leta 1829. Kakor blisk se je bila raznesla novica o dogodku pri Rangusu. Za Turke se izdajajoči razbojniki so se bili povabili tudi v goste k župniku Martinu Raku. Zjutraj usodnega dne je namreč visel na velikih župnijskih vratih list, ki je naznanjal, da pridejo zvečer Turki ropat in plenit žup-nišče. Strah, grozovit strah se je bil polotil prebivalstva. Žnani so jim bili kruti napadi divjih Turkov iz povesti svojih dedov in babic, starejši rod jih je doživel tudi sam. Več stoletij zapored so bili strašna šiba slovenskemu kmetu, zlasti dolenjskemu, kajti nevisoki Gorjanci ga niso megli ubraniti pred krvoločniki, druge pomoči pa ni bilo od nikoder. Habsburško-nemški vladarji se niso brigali za ubogo slovensko ljudstvo. Toda tudi turška povodenj se je unesla. 2e davno je bilo za vedno odklenkalo večjim turškim pohodom, vendar so se še večkrat pojavila krdelca turških in poturčenih roparjev v naših slovenskih krajih. Kesneje pa ;e vidno dvigali in posiavljai na ogromne za to pripravljene vagone ter jih prepeljavali z vlačilnimi motorji. Da to delo ni bilo lahko in da je zahtevalo neverjetne spretnosti, je jasno. Prepeljane hiše so postavljali v enako lego, kakor so bile v starem mestu. Posebno originalna je bila ta sprememba mestnega ozemlja zato, ker ves čas med prestavljanjem hiš družinsko življenje prebivalcev skoro ni bilo nikdar moteno. Prebivalci so običajno zajtrkovali, obedovali, večerjali in spali v hiši, medtem ko so bili na poti v novo domovino. Gotovo je bil neobičajen pogled, ko so istočasno tri ali štiri hiše počasi lezle za vlačilnimi motorji po cesti, pri čemer so stanovalci iz gornjih oken gledali in se zabavali, kakor da se ne dogaja nič posebnega. Celo trgovine so med potjo poslovale. Tako je neki trgovec med prevozom jako uspešne vršil razprodajo. Stroški prevoza Obsorna, za kar sta bili potrebni skoro dve leti, se cenijo na okroglo 200 tisoč dolarjev. Za srečne prebivalce je bil prevoz nedvomno dobra kupčija, ker so svojo lastnino od omenjene družbe dobili dokaj ceneje nazaj, kakor pa je znašala odškodnina, ki jo je izplačala država. Urog obsečd deklico Italijani veljajo še danes kot najpobož-nejši med vsemi evropskimi narodi, obenem pa slavijo tudi kot najpraznoverrtejši med civiliziranimi narodi. Primerov italijanskega vraževerja, ki se dogajajo dnevno, imamo nešteto. — Tu hočemo navesti neki posebno značilen primer, ki se je zgodil pred nekaj tedni v vasi Reggiolu. Tam je namreč v zadnjem času zbolela neka deklica Klementina Magini na zelo redki bolezni, katero so preprosti seljaki označili za satansko. Ti preprosti ljudje so bili trdno prepričani, da je sam vrag v lastni osebi zlezel v nesrečno Klementino, ki jo je potem pričel mučiti na ta način, da ji je zmešal govorico in zvijal telo, pri čemer je deklica krvavela pri ušesih, nosu in ustih. Vse to je zadostovalo, da so kmetje 'akoj mislili na vraga, in namesto da bi poiskali dobrega zdravnika, so odvedli nesrečnico k svojemu župniku. Ker sam župnik ni bil v je dogajalo le, da so se razni zločinci, združeni v tolpo, nadeli nekaj živopisane obleke, iakor je v navadi pri mohamedancih, ter plenili med zbeganim ljudstvom kot «Turki». Prinesla jih je navadno noč. ki naj bi prikrila grozovitosti, katere so počenjali. Včasih pa so bili predrzni in so se napovedali javno in očitno. Pa preidimo zopet na omenjeno, napoved turškega napada na št. Jernej. Govorilo se je, da jih pride kot listja in trave, ki pomore in požgo vse. Vsakdo je poskril, kar je le mogel, ter si poiskal varnega zavetja, na brambo pa nihče ni mislil. Župnika ni posebno pretresla ta novica, vendar je prav iia tiliem prenesel cerkvene stvari iz župne cerkve k podružnici v Dol. Staro vas, da bi bile vsaj za prvo silo v varnosti. Bil je io žalosten, pogrebu sličen sprevod, katerega se je udeležilo le nekaj starih ženic, ki so glasno jokaje spremljale duhovščino. Medtem pa ostalo ljudstvo ni držalo križem rok. Vsakdo se ie potrudil, da otme kruti sili, kar je imel najdražjega. Tako so ljudje polnili kadi in druge posode, da bi v sili gasili ter zabranili . še večjo nezgodo. Nekaj jih je pobegnilo na polje, drugi so se poskrili v cerkev. Le nekaj stanu, da prežene «satana» iz dekličinega telesa, se je osebno obrnil za pomoč k svojemu predpostavljenemu škofu. Škof, ki ni bil baš uverjen, da je stvar iako vražja, kakor izgleda, je svetoval župniku, naj pokliče zdravnika. Preden je do zdravnika prišlo, je deklica nenadoma zopet ozdravela. Sedaj so tamošnji kmetje za trdno prepričani, da je deklici pomagal škof in jo rešil peklenskega duha. Zanimiuosti iz sueta Na veliki angleški državni razstavi v \Vembleyju je razstavljen tudi mikrofon, s pomočjo katerega se čuje letanje muhe kot močan šum. * se nahaja v U.ah (izgovori Jute), ki je ena Zedinjenih držav Severne Amerike. Obseg tega drevesa men devet metrov. — Naravoslovci zatrjujejo, da je drevo staro okrog mladeničev ter mlajših mož se je odločilo, da se jim postavijo v bran. Vendar niso imeli pravega orožja niti poguma. S kosami, mo-tikami, sekirami in cepmi so se previdno utaborili na nasprotni severni strani vasi, da bi se tem laže zoperstavili ali umaknili. V tem času je živela v Št. Jerneju pogumna žena, potovka Naglica. Sfara, suha, slaka ženica je dirjala po vasi od hiše do hiše. Tu je ugibala in svetovala, tam kimala in pritrjevala, ondi zopet grajaia in svarila, povsod pa pomagala, kakor je vedela in znala. Istega popoldne je nenadoma izginila. Domnevalo se je, da bo najhujša predla župnišču, zato je iz njega pobegnilo vse, kar se je moglo gibati. Župnikov brat Andrej je s tremi sestrami prenočeval v sosednji vasi. Dva kaplana sta brodila do Šmalčje vasi po plitvem potoku, da ne bi puščala sledi za seboj; tretji kaplan, Franc Kramer (poznejši kano.iik v Ljubljani), pa je previdno zlezel v dimnik. Le kuharica Neža ni mogla najti pripravnega skrivališča; nobeno ji ni bilo všeč. Končno ji je šinila rešilna misel v glavo. Volarju, pastirju goveje živine, ki se je potikal okrog hlevov in skednjev, je xelela prisloniti najdaljšo lestvo ob košati bist, ki je rastel Skcro polovico-celokupne vodne sile na svetu poseduje ameriška država Kanada. ♦ Učenjaki so ugotovili, da se nahaja na svetu okrog 200 takih rastlin, katerih soki vsebujejo sladkor. * Lastovke letajo pri. lepem vremenu visoke, pri slabem pa nizko, ker letajo v isti višini tudi žuželke, s katerimi se hranijo. * V svetem pismu se imenuje pes nič manj kakor triintridesetkrat. • Prva tobačna tovarna v Nemčiji je bila ustanovljena le!a 1862. v mestu Dresdenu. 6C00 le L Kako ogromno je to drevo, se vidi iz tega, da je odrasel človek, ki se nahaja v njegovem vejevju, napram njemu majhen neznaten stvor. tik široke mlake — račjega in žabjega jezera. Na drevesu se ji je zdelo najbolj varno. Ko je našla ugodno mesto med vejevjem, je odnesel volar lestvo in Neža je bila skrita — med nebom in zemljo. V splošni zmešnjavi je ostal edini župnik hladnokrven m vdan v božjo voljo. Brez pomislekov je odprl vse shrambe in omare ter razložil vso svojo gotovino po mizi predse. Dejal je mirno: «Naj vzerno, kar imam, poslopju in pohištvu pa naj prizaneso; zame jim pa tako nič ni!» Nato je razsvetlil vse sobe obširnega župnišča, prižgal sveči v svoji spalnici pred razpelom, pokleknil ter začel moliti, pripravljen na vse. Razen njega je ostala v župnišču tudi njegova svakinja, nekoliko slaboumna Marijana, katere ta novica ni prav nič vznemirjala. Ko jo je mož skušal pregovoriti, da bi se skrila, je zategnila čudno svoje ustnice in obraz, mignila z rokami ter molče odšla v sosednjo sobo, sedla za mizo, na kateri je bil polič vina ter preobračala liste knjige. Znočilo se je. Lepa in mirna poletna noč brez meseca z milijoni zvezd, črički so veselo peli. Zdaj pa zdaj se je zakadil kakšen prhu-tajoči netopir za letečo žuželko ter jo po- Mclstarejse arszvo nn 5uc?tu Življenje čueh zraščenib sester O zraščenih sestrah Violeti in Dezi, rojenih v angleškem mestu Brightonu, starih 16 let, smo svoječasno že pisali in prinesli tudi njuno sliko. Sestri, ki sta zraščeni z zadnjo stranjo bokov, potujeta sedaj po Zedinjenih državah, kjer vzbujata povsod veliko senzacijo. Zanju se zanimajo posebno tamošnji zdravniki — znameniti operaterji, ki pa vsi izjavljajo, da bi deklici razločilne operacije ne preživeli. Violeta in Dezi sta z zraščenostjo zadovoljni in si prav nič ne želita razločitve. — Sestri se udeležujeta tudi plesnih priredite/. Ako se more verjeti ameriškim časopisom, znata plesati vse najmodernejše plese. Nedavno sta v Los Angelosu odplesali baje 15 plesov z dvema gospodoma, ki s!a njuna če-stilca. Pa ne samo to, njuna kavalirja sta celo njuna resna zaročenca, ki se mislita v kratkem z njima poročita. Obe deklici imata izredno lepe poteze obraza in lepo oblikovani telesi. Kadar kateri zaročenec poseti svojo iz-voljenko, se druga sestra zatopi v- čitanje kakšnega romana ali časopisja. Jasno je seveda, da mora biti čtivo vedno zelo zanimivo, ker bi sicer mogoče radovednost premagala drugo sestro, kar bi jako oviralo ljubavni sestanek. Ameriško časopisje po pravici radovedno sprašuje, kakšno bo to zakonsko življenje, kadar se obedve poročita. Še bolj čuden zakon bi bil, če bi se poročila ena prej, odnosno ena sploh ne poročila. božjim solncem. Pred njim morajo biti zaprta vsa okna, pa naj bo vročina še tako huda, kajti v kateri prostor vdere kobilični roj, tja ne more več človek zaradi neverjetnega smradu. Vsak odprti vodnjak se mora skrbno zakriti, kajti drugače pade na tisoče in tisoče kobilic vanj, kjer segnijejo in zastrupijo vodo. Takšen vodnjak se mora popolnoma izčrpati in izčistiti, preden se lahko zopet rabi. Celo če kobilični roji pustijo kje še kaj trave, je ta zastrupljena, da se je ne sme dotakniti nobena žival. Edini stvori, ki vzamejo poset kobilic z dopadajenjem na znanje, so kokoši in svinje. Toda čeprav te živali postanejo od te izdatne hrane rejene, vendar nima lastnik z njimi nikakega veselja, kajti meso svinj in kokoši dobi neprijetno barvo in smrdi, jajca pa'postanejo rdečkas!a ter imajo okus, ki ga prenese kvečjemu zamorec. Ne more si pomagati Najstrašnejši mrčes O ogromnih kobiličnih rojih, ki so se pojavili V Južni Afriki, se je letošnje poletje mnogo pisalo. Četudi smo slišali o več slo kilometrov dolgih rojih in o uničenju velikanskih pokrajin, si vendar ne moremo prav predstavljati, da je ta pri nas ne baš opasen mrčes v onih deželah tako strašna nesreča. Ogromni kobilični roji nastopajo navadno tekom dolgotrajnih suš in požrejo vse zeleno od trave do žetve in do listja na drevju. Kjer so kobilice nastopile, nastane mrtva puščava. Je pa ta mrčes obenem najzoprnejši pod Ožbovt: «Kaj za vraga, ali te nič ne peče, da ima tvoja žena kar 20 ljubimcev?» Eoltežar: «Ej, moj dragi, kaj pa naj napravim? Oni so v večini...» Kotiček za ugankarje ZEMLJEPISNI DIAMANT. hrustal, sicer pa je bilo tiho kakor v grobu. Iz raznih skrivališč se je prikazovala zdaj pa zdaj glava, tiho in brez šuma kakor duh, tocla le za trenutek in zopet se je naglo pomaknila v varno zavetje. Na tlaškem vrtu (prostor za farovškim kozolcem) so bili hrabri brambovci zanetili ogenj, da bi laže čakali na divje Turčine. Bila jim je noč strašno dolga, dolga kakor še nikdar prej. Molče so strmeli v žerjavico in sem pa tja uganili katero smešno. Toda razgovor jim ni mogel prav teči. Zamenjali so straže ter iznova posedli okjrog ognja. Glasno so jim bila srca, kajti približala se je končno ura strahov, ura usode. V zvoniku je bilo polnoči. Slovesno so brneli glasovi v tiho noč in za trenutek je bil zopet praznični mir... Razburjenje je doseglo svoj višek, toda nikjer ni bilo najti najmanjše sumljive stvari. Tako je mineval čas. Fantom in možem poleg ognja je rastel pogum, razvozljali so se jim jeziki. Kar je prisopihal Anžetov Blaž, ki je stal na straži ob cesti, vodeči v Novo mesto: (12 let), ki je prevozil 840 m dolgo progo izven konkurence v sijajni formi v času 1 minute in 30 sekund. Potrebno bi bilo, da naše oblasti posvetijo dolenjski konjereji malo več pozornosti. Dobrih žrebcev razen dveh, ki pa so v privatni lasti, sploh nimamo. Žrebčarskih postaj od Brežic do Novega mesta sploh nimamo. Zakaj so se opustile postaje na Cerkljah (6 žrebcev), v Kostanjevici (4 žrebci) in v Št. Jerneju (7 žrebcev), nam ni znano. Konjerejski odsek naj bi gledal tudi na to, da bi dobili naši konjerejci zopet državne plemenske kobile, kakor je bio svoječasno uvedeno. Tudi naj bi se izplačevale državne podpore konjerejcem, ki si urejujejo moderne hleve in drugo. Samo s podporo države bo naš konjere-jec dosegel ideal že znanega tipa dolenjskega konja, kar bo ljudstvu v ponos, državi pa" v Prid. R. E. Nabiranje gob Kako sc obvarujemo zastrupljenja. Jesenska gobna sezona pričenja. Spričo splošno slabega poznavanja raznih užitnih gob med Slovenci ne bo odveč, če podamo tu nekaj kratkih pojasnil in nasvetov glede nabiranja teh dokaj redilnili prostih gozdnih plodov. Pri nabiranju je nedvomno potrebna velika previdnost, seveda ne prazna bojazen, ker se končno z gobami zastrupi mnogo manj ljudi nego s pokvarjenim mesom ali drugimi jedili. Največ zastrupljenj zakrivijo seveda napačna naziranja s tem, kakšne gobe so strupene. Slabo pa ne poznava gob samo preprosto ljudstvo, temveč po večini tudi raz-umništvo. Tako se tudi med razumništvom verjame, da so vse gobe tižihie, ki dišijo, imajo prijeten okus in ki ostanejo pri prelomu bele. To napačno naziranje postane lahko usodepolno, ker je med strupenimi gobami baš najopasnejša krompirjevka ali strupeni kukmak, ki ima vse omenjene lastnosti. Ta strupenjača je različne barve: bela, zelen-kastobleda, rmenkasta, citronasta in zelena. Raste od spomladi do jeseni na polju in v gozdovih. Na polja se dobe zlasti belkaste. Največ zastrupljen]' s to gobo se zgodi radi zamenjave z užitnim kukmakom (šampinjo- s noin), kateremu je nekoliko podobna, posebno mlada. Kolikor toliko dober poznavalec ne bo zamenjal užitnega kukmaka s strupenim, ker je razlika vendarle precejšnja. Sploh se je čuditi, kako je takšna zamenjava mogoča. Pri užitnem kukmaku je listnata snov pod klobukom v mladosti rožnata, v starosti kavinorjavkasta, dočim je pri strupenem kukmaku vedno bela. Poleg tega se ko-cen strupenega kukmaka končuje v čebulasto obliko. Pri strupenem kukmaku je posebno opasno svojstvo, da začne sirup učinkovati šele več ur kesneje, ko se je že razlezel po krvi in je vsaka pomoč nemogoča. Zelo strupene so tudi razne mušnice, vendar dokaj manj nego strupeni kukmak. Opasne so dalje bljuvna golobica, krompirjeva prašnica, gobani (gobe po obliki zelo podobne golobanjam in v isto vrsto spadajoče), ki so pod klobukom ali po kocenu rdeči, ter nekaj drugih. Vendar je pri vseh teh strupenjačah, razen pri strupenem kukmaku v primeru zastrupljenja rešitev navadno mogoča, če si takoj, ko začutiš slabost, poiščeš zdravnika. Splošnih znakov, kakšne gobe so strupene, ni. Gotovo je le, da grenke in smrdeče gobe niso užitne, če že niso strupene. Spre-menitev barve pri prelomu nikakor ne pomeni strupenost. N. pr. turek (pob) postane po prelomu temen, celo popolnoma črn, a je vendar užitna in dobra goba. Strupene pa so včasih tudi užitne gobe, če so prav stare! in plesnive. Razkrajajoča se užitna goba je. v vsakem primeru škodljiva, četudi mogoče ne povzroči zastrupljenja. Tudi prestana gobja jed je opasna. Za nabiralca naj torej veljajo pravila: Užitne gobe moraš dobro poznati, drugače jih ne nabiraj! Stare gobe puščaj! Očisti gobe že takoj v gozdu in jih polem doma ne pusti ležati, temveč jih takoj razreži! -f- V Kmetijsko družbo zaneseno najgršc strankarstvo. Vlada «reda in zakona*, kakor so jo ob nastonu krstili naši klerikalci — seveda zato, ker so sami v njej — vedno bolj pokazuje nesramnost prilastitve takega bleščečega naslova. Kako ta vlada preganja korupcijo in goji poštenost, red ter zakon, vidimo n. pr. tudi v tem, da je odstavila dosedanjega vladnega komisarja pri Kmetijski družbi Župneka ter na njegovo mesto postavila klerikalnega agitatorja profesorja Jarca. S iem se je vneslo v to samogospo-darsko in stanovsko organizacijo vseh slovenskih kmetov najgrše strankarstvo, kar po-menja pričetek konca te vzorne institucije. Lepa je ta, da gredo postavljati za komisarja človeka, ki nima za to mes:o nobene druge kvalifikacije kot to, da je agitator SLS. Kakšna vlada pravice je neki to, da odstavi moža, ki je kot upravni uradnik in kot vladni komisar pri Kmetijski družbi vodil posle strogo po predpisih in v splošno korist kmetijstva? Sedaj postavljeni klerikalni strankar nedvomno nima druge naloge, kakor sprejeti sedaj tisoče že priglašenih novih čianov-kleri-kalcev, nato pa razpisati nov občni zbor z novimi delegati ter napraviti iz nepolitične gospodarske organizacije močno politično trdnjavo klerikalnega koritarstva in korupcije. novosti Beležke -f- Nova vlada pospešuje draginjo. Vlada ie te dni sklenila, da se bo državni sladkor iz državne tvornice sladkorja v Belju prodajal po enakih cenah kakor sladkor iz privatnih tvornic. Namesto da bi vlada z nižjimi cenami državnega sladkorja pritiskala na pretirane cene privatnega sladkorja, pa gre in sklene, da naj se tudi cene sladkorja državne tvornice ravnajo po privatnih. To torej pomeni pospeševanje draginje. Drug moment, ki bo tudi splošno povišal draginjo, pa je povečanje carinskega nadavka, ki je: stopilo s 1. t. m. v veljavo. Seveda, nova j vlada potrebuje mnogo denarja — menda za preganjanje korupcije. Za razsipnost nove vlade pa znašaj skupaj ti, ubogo ljudstvo! + Radič častni poveljnik rdeče armade. Praški list «Rijen» poroča, da je ruski boljše-viški vojni "komisar imenoval Stipico Kadita za časinega poveljnika IV. rdeče armade. Baš ta imenitna šarža je Radiču še manjkala. Kako je neki prišel do nje? S tem je še bolj opravičen sum, da je Radiču poverjena organizacija komunističnih revolucij na Balkanu. Radič bi storil dobro, če bi svojim ne baš bistrim pristašem na kmetih po Hrvatskem in tudi pri nas točno povedal, kaj je komunizem, ker bi potem tisto njegovo ljudstvo, ki danes v svoji žalostni nevednosti in duševni zaostalosti tava za njim, zapustilo svojega voditelja Radiča, kateremu v demagogiji menda ni para na svetu. * Kralj za rodbine surduliških mučenikov. Ob svojem odhodu od spominske svečanosti v Surdulici je kralj Aleksander izročil predsedniku slavnostnega odbora 50.000 dinarjev za sirote in rodbine žrtev bolgarskega div-jašha. To je prva nujno pomoč, dokler jim država ne uredi rednih državnih prejemkov. Kralj se je po slavnosti razgovarjal s temi ubogimi ljudmi ter je pozval navzočega ministrskega predsednika, naj poskrbi, da se čimprej ustreže skromnim prošnjam bednih ljudi. * Rojstni dan prestolonaslednika. Naš prestolonaslednik Peter bo v soboto dovršil prvo leto svojega življenja. Ministrski svet je sklenil, da se ta dan odrede po vseh cerkvah molitve za ohranitev zdravja prestolonaslednika. * Vprašanje razmejitve z Italijo, Pretekli četriek je naš zunanji minister dr. Voja Ma-rinkovič sprejel v Ljubljani depu-acijo iz obmejnih občin, ki mu je obrazložila nevzdržne razmere, ki bi nastale po sedanji razmejitvi z Italijo za naše obmejno prebivalstvo. Minister je priznal upravičenost razmejitve po kata-stralnih mejah in obljubil v tem pogledu svojo podporo. V Ljubljano je isti dan prispel italijanski poslanik na našem dvoru general Bodiero. V vladni palači se je nato vršil sestanek med našim ministrom in poslanikom Bodrerom, na ka erem se je ugotovilo popolno soglasje v vseh vprašanjih med našo državo in Italijo. Osobito se je razpravljalo o razmejitvenem vprašanju in je upati, da pride tudi v tem pogledu kmalu do končne odločitve. * Smrt odličnega šolnika. V Ljubljani je od kapi zadet umrl šolski ravnatelj v pokoju ; g. Jakob Dimnik. Pokojnik je bil odličen šol-. nik in je vse svoje življenje posvetil javnemu ; delu. Najbolj mu je bila pri srcu vzgoja mladi- | ne. Bil pa je tudi neustrašen borec in branilec narodnih iu naprednih teženj ter pravic slovenskega učiteljstva. Pokojni Dimnik je bil mož, ki si je s svojim delom pridobil velik ugled v naši širši javnosti. Blag mu spomin! * Sestanek vojnih udeležencev na Brezjah. Kakor smo se bali, se vendar ni zgodilo. Sestanek nekdanjih vojakov iz svetovne vojne na Brezjah, povodom desetletnice pričetka krvavega klania ni zadobil strankarskega značaja in je bil lepa manifestacija vseh onih, ki so sami občuiili vse grozote krvavih dni. Na Brezjah se je zbralo nad deset tisoč bivših vojakov, brez razlike stanu in političnega prepričanja. — Tovariši, ki so s'e sestali na Brezjah, so si po desetih letih z veseljem zopet stisnili roke in si vzbujali spomine na žalostne dneve, ki so jih preživeli pod vojaško suknjo. Pri prireditvi je sodelovala tudi codba Dravske divizijske oblasti. Rano zjuiraj je opravil pred cerkvijo službo božjo vojni kurat g. Bonač, ki je imel tudi lep spominski govor. Po končanem govoru so zbrani vojaki-pevci zapeli nekaj pesmi. Ob navzočnosti številnih duhovnikov se je nato vršil slovesen rekvijem za padle slovenske vojake. Po končanih cerkvenih obredih se je vršilo zborovanje, ki ga je otvoril bivši vojni kurat g. Hafner. Nastopilo je več govornikov, ki so se spominjali vojnih grozot in naporov, ki so jih morali prestati slovenski fantje in možje. Žrtve pa, ki so padle, so nam prinesle novo življenje: svobodo in ujedinjeno skupno domovino. Končno je bil izvoljen poseben odbor, ki ima nalogo, skrbeti za to, da se po vseh krajih postavijo spomeniki in spominske plošče z imeni padlih vojakov in da se ustanovi zveza vojakov iz svetovne vojne. Za predsednika odbora je bil na splošno željo izvoljen priljubljeni major g.Colarič. * Češkoslovaški parlament povabljen v Beograd. Naša narodna skupščina bo povabila češkoslovaški parlament, da meseca oktobra obišče našo prestolico ter vrne obisk naših poslancev v Pragi. * Nov jugoslovenski podkonzul v Celovcu. Za našega podkonzula v Celovcu je imenovan dr. Erhartič, rodom iz Celja. * Minister Vesenjak obolel. Poslanec Slovenske ljudske stranke in sedanji minister za agrarno reformo g. Ivan Vesenjak je obolel na pljučnem vnetju in se je podal v zdravilišče Vračar na zdravljenje. * Smrt Pašičeve sestre. V srbskem mestecu Zaječaru je umrla sestra bivšega ministrskega predsednika Nikole Pašiča Hristozija Jonovič-Jovanovič, mati našega poslanika v Bernu dr. Milutina Jovanoviča. Ko se je Pašič v nedeljo vozil s pogreba, ga je v Nišu opazil kralj, ki je izrazil svoje sožalje in ga povabil na razgovor, ki je trajal celo uro. * Demokratski župan v Konjicah. V ponedeljek 25. avgusta se je vršila prva seja novega občinskega odbora v Konjicah. Za župana je bil izvoljen demokrat notar g. Rado jereb. Tudi za svetovalce so bili izvojeni sami demokrati. * Manevri vojne mornarice končani. Te dni so bili končani letošnji manevri naše vojne mornarice na srednjem Jadranu. Manevri so se vršili pod poveljstvom admiralov Priče in Wickerhauserja. * Občinske volitve na Jesenicah. V nedeljo so se vršile na Jesenicah občinske volitve, pri ka'erih je dobila demokratska stranka 199 glasov in 7 odbornikov. Klerikalci, za katere so glasovali tudi mnogi komunisti, so dobili 422 glasov in 15 odbornikov. Narodni sociialisti so dobili 85 glasov (3 od- bornike), komunisti (nekaj že med SLS) 128 glasov (4 odbornike), socialni demokrati 8S (3 odbornike) in radikali 43 glasov (1 odbornika). Klerikalci torej nimajo večine, ker dobe od 33 le 15 odbornikov. * Umrl je v Ljubljani zadet od kapi italijanski delegat g. Umberto de Comelli. Pokojnik je bil rodom Goričan in star komaj 36 let. Njegov nastop je bil simpatičen, zato je bil med ljubljanskimi krogi priljubljen. Blag mu spomin! 15 Slovenska društva v Italiji zopet dovoljena. Te dni je jugoslovanski poslanec v rimskem parlamentu g. Besednjak prejel od italijanskega . notranjega ministra pismo, v katerem mu ta naznanja, da so zopet dovoljena slovenska društva, ki so bila svoječasno od italijanskih pokrajinskih oblasti prepovedana. S tem je končno zopet vzpostavljeno slovensko društveno življenje v vsem Primorju. * »Kmetijski list* s humoristične plati. V «Kmetijskem listu» se v zadnjem času neko bitje poskuša v političnih «vicih», pri katerih pozablja «Kmetijski list» čohati svoje čitateije pod pazduho z metlo, ker se sicer tem vicovskim poskusom brez pomilovanja ne more nihče nasmehniti. Naj si «Domovino», Dolfeta in Grogata prihrani rajši za duhovi-tejše domisleke. «Vic» pri tem «vicu» je le to, da lahko dandanes takšna traparija zagleda luč sveta. «Kmetijski list» se sedaj kosa z >Novo pravdo» in trboveljskim «Slovenskim 'domom», kdo bo obelodanil najuspelejšo bu-dalost. * Poprava mostu v Ljutomeru. Gradbeno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 300.000 dinarjev za popravo mostu v Ljutomeru. * Ptuj dobi električno razsvetljavo. Kakor poročajo iz Ptuja, se je pri pogajanjih med tamkajšnjo mestno občino in falsko električno centralo dosegel sporazum in dobi torej Ptuj kmalu električno razsvetljavo. * Za westfalske Slovence. Na predlog našega generalnega konzula v Diisseldorfu je ministrstvo za socialno politiko odobrilo kredit v znesku 200.000 Din za podporo onim delavcem, ki se žele vrniti v domovino. * Bogat ribji lov. Letos je na našem Jadranu ribičem sreča zelo mila. Od pretekle sobote na nedeljo so med Sv. Jakobom in Crikvenico ujeli ribiči preko 1000 tunin v skupni teži 20.000 kilogramov. Posamezne ribe so bile težke 10 do 25 kg. Odposlali so jih v Italijo po 5 lir kilogram. Dobili so torej za ribe okoli 400.000 dinarjev. * Po neurjih prizadetemu prebivalstvu se davki odpišejo. Finančno ministrstvo je v sporazumu z ministrstvom za poljedelstvo in vode izdalo naredbo, da se odpišejo, oziroma znižajo davki prebivalstvu v onih krajih, ki so bili prizadeti po težkih vremenskih katastrofah. Odpis davkov se bo izvršil tudi v vseh krajih Slovenije, ki so bili zadnji čas hudo oškodovani po nevihtah, viharjih in neurjih. * leča v novomeškem okraju. Dne 25. avgusta je potolkla toča vse poljske pridelke v občinah Žužemberk, Dvor, Ajdovec in Šmi-hel-Stopiče. Najbolj so prizadete nastopne vasi: Mali, Srednji in Veliki Lipovec, Sela, Boršt, Hrib in Brezova reber (v občini Ajdovec), nadalje Mačkovec, Sadinja vas, Trebča vas in Brod (v občini Dvor), potem Prapre-če, Stranska vas, Cvibel in Šmihel (v okolici Žužemberka). Tudi druge vasi so precej trpele. Uničeno je skupno 710 ha polja in 80 ha vinogradov, škoda se ceni približno na dva in pol milijona dinarjev. — Letošnje poletje spravlja naše kmetovalce resnično v obup. * Zopet neurje nad Mariborom. V ponedeljek popoldne so se nad Mariborom zopet zgrnili temni oblaki, iz katerih je potem vse popoldne lilo med bliskom in gromom. Zaradi neurja je močno trpela okolica, kjer je vihar potrgal nezrelo sadje z drevja in napravil tudi v vinogradih škodo. Mnogim posestnikom je dež zmočil polsuho otavo, ki so jo že več dni brezuspešno sušili. * Usodepoln padec. Pred dnevi so vozili Majheničevi iz Pobrežja pri Mariboru otavo domov. Na cesti proti domu je 501etna gospodinja Marija Majhenič padla z visoko naloženega voza in je zadobila težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo .domov, kjer je podlegla poškodbam * Velika tatvina v Subotici. V noči od pretekle sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v mestno blagajno v Subotici. Vlomilec je bil kontrolor Stevan Pata, ki je odnesel 280.000 dinarjev ter pobegnil na Madžarsko. * Krvava drama na Goriškem. V Avčah na Goriškem je znana družina Gabrijelčičeva oddala v najem svojo gostilno in trgovino nekemu Antonu Luschitzkemu iz Borovnice. Pred šestimi meseci so Luschitzkemu odpovedali in moral bi koncem avgusta zapustiti prostore. Preteklo soboto pa je Luschitzky povabil k sebi v svojo sobo gospo Avgusto Gabrijel-čičevo in njeni hčerki Gabrijelo, poročeno Gorjupovo, in Klavdijo Gabrijelčičevo, profesorico na ljubljanskem liceju. Luschitzky je izjavil, da ima z njimi napraviti nekaj obračunov. Ko so bili vsi zbrani v njegovi sobi, je Luschitzky naenkrat potegnil samokres in ustrelil na gospo Avgusto Gabrijelčičevo, z drugim strelom je ustrelil na njeno hčerko gospo Gabrijelo Gorjupovo, s tretjim strelom pa je hotel usmrtiti profesorico Klavdijo Gabrijelčičevo, ki je stala pri vratih, pa je zadel svojo lastno ženo. Po tem strašnem dejanju si je zločinec sam pognal kroglo v glavo. Gospa Gabrijela Gorjupova je'bila takoj mrtva, njena mati pa je k sreči le lahko ranjena na prsih. Zločin je v vsej soški dolini povzročil silno ogorčenje. Iz r&raili krajev * V Trebnjem je bilo prošli mesec vlomljeno v trgovino g. Franca Zurca. Vlomilci so odnesli nekaj živil in blaga. Isto noč je bilo vlomiieno tudi v gostilniške prostore pri Pavlinu in Malenšku. Nekaj dni kesneje pa so se izvršili vlomi v klet trgovca Gro-seka, v kurnik učitelja Vozlja ter v trgovino Kmetijskega društva. Pri zadnjem vlomu pa so bili pregnani. Vlomilci, ki so najbrže pri vseh vlomih eni in isti, doslej še niso znani. * V Stičini obhaja 6. t. m. 551etnico svoje mature na učiteljišču v Gorici g. Anton Le-ban, upokojeni šolski ravnatelj, rodom iz Kanala pri Gorici. G. Leban je star 75 let. Služboval je v Medani (v goriških Brdih), v Mozirju in Ribnici (na štajerskem), v Sežani in kot nadučitelj na goriškem Krasu. Udejstvoval se je tudi kot pedagoški pisatelj. Še mnogo let! * V Hras'ju je bilo vlomljeno pri posestniku Janezu Geršaku ter odnešeno več dragocenosti in drugega v skupni vrednosti 5000 dinarjev. Vlomilec je še neznan. * V Zagorju ob Savi na postaji je med premikanjem vlaka padel pod vagon 321etni delavec Ivan Dernovšek. Vlak mu je odtrgal levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico. * V Križevcih pri Ljutomeru je bilo v Hauptmanovi gostilni ukradeno kolo posest- nikovemu sinu Avgustu Vrablu. Tat je neki Golnar, ki je skušal kolo prodati v Veržcju, toda ga nihče ni hotel kupiti, ker se jim je mož zdel sumljiv. Kam je Golnar izginil, ni znano. * V Laškem je umrl ugledni veleposestnik g. Matija Resnik. Zadel ga je mrtvoud. Blag mu spomin! * V Štoreh pri Celju si je delavec v ša-motni tvomici Ivana Tofanta zmečkal desno roko ter je moral v bolnico. * V Šoštanju je umrla ga. Milka Rihtarič, soproga tamošnjega živinozdravnika g. Petra Rihtariča. Pokojnica je bila iz znane mariborske narodne obitelji Weixlove. Blag ji spomin! Na smrt obsojena čikaška moriica-milijosiarja Svetovna vojna ni povzročila človeštvu le ogromne materijalne škode, ampak je človeka tudi notranje pokvarila. Strašni zločini, o katerih sedaj češče čujemo, so "bili pred vojno prava redkost. Tako se je pred dvema mesecema dogodil v ameriškem mestu Čikagu zločin, ki je eden najstrašnejših, kar jih beleži ameriška kriminalna statistika. Sina čikaških milijonarjev Loeb in Leopold sta ugrabila in umorila 121etnega Franksa, takisto sina znanega milijonarja. O (J. Utaj). V shrambi je sadje različne trajnosti. Izmed sadja je lupinasto sadje, kakor orehi in lešniki, najbolj trajno. Nekoliko manj trpežen je kostanj. Precej dolgo časa se da hraniti v svežem stanju tudi pečkasto sadje. Tu sem prištevamo predvsem jabolka in hruške. Zelo malo trpežno je koščičasto sadje in jagodičevje. Tu sem spadajo breskve, marelice, češplje, slive, črešnje in grozdje. Trajanje sadja pospešuje pravilno obiranje in hranjenje. Ravnanje je pri raznem sadju rszlično. Orehe iii lešnike moramo pobrati šele, ko je sad popolnoma dozorel. Ta sad, ko popolnoma dozori, odpade sam, ker tedaj zelena lupina poči in se odpre. Pravilno in za drevo ter sad bi bilo koristno, da bi klatenje orehov opustili in pobirali le odpadle orehe pod njim. To se največkrat zaradi kraje in zaradi mnogih polhov ter veveric ne more storiti. Orehi naj se po izluščenju iz zelene lupine operejo, zlasti ce jih mislimo prodati. Nato naj se posušijo razgrnjeni v podstrešju pri odprtih oknih. Z grab-ljanii naj se večkrat obrnejo. Ko so se posušili, jih hranimo v pletenih koših na zračnem prostoru. Istotako lešnike. Kostanj se najbolje hrani z jezicami vred. Ta sad hranimo lahko tudi več let. če ga v sušilnicah ali v peči osušimo. Pred uporabo se potem kostanj namaka 12 ur v hladni vedi. Nato se skuha ali speče. Pečkasto sadje, zlasti zimsko, se da hraniti do pomladi. Seveda ne sme biti sadje potolče-no in poškodovano ter mora biti previdno in v pravem času nabrano. Prezgodaj pptrgan sad ovene in je malo užiten. Zato moramo pustiti zimsko sadja čim dalje mogoče na drevesu. Hruške in jabolka hranimo sad pri sadu na policah. Hruške postavimo na muho, torej s peci jem navzgor, jabolka pa na pecelj z muho navzgor. Končno pokrijemo sadje s papirjem i d Časopisov. Prostor,'kjer se hrani sadje, naj bo temen, ne premrzel, in pretopel, rajši suh, kakor preveč vlažen. Najboljši prostori so suhe kleti. Breskve ohranimo dalje časa, če jih zavijemo vsako posebej v papir in jih vložimo v suh pesek v kleti. Češplje vlagamo v lonce, in sicer v posameznih plasteh in med te plasti natrosimo otrobov ali pa prav suhega hruškovega ali bukovega listja. Tako napolnjen lonec zakop-ljerno v suho zemljo ali bolje v pesek. Na tak način shranjene češplje se držijo mesec dni in še več. Grozdje ohranimo dolgo časa, če ga odre-žemo z rozgo (mladiko) vred. Liste potrgamo in rozgo vtaknemo v steklenico z vodo, v katero smo deli nekoliko kosov navadnega kovaškega oglja, kakor ga rabimo tudi za likanje perila. Vse skupaj postavimo potem v temno sobo in vsakih 14 dni menjamo vodo in izstri-žemo gnile jagode. Kuhinja m gospodinjstvo Kunčevo (zajčje) meso nadomestilo za goveje meso. Kunčevo meso bi prav iahko nadomestilo posebno po deželi goveje meso. Kunčevo meso je tako redilno kot najboljše goveje meso in presega v vrednosti, teletino in kuretino. Nekaterim ljudem se kUneevina gabi, da sami ne vedo zakaj. In vendar so kunci najbolj snažne živalce, mnogo bolj nego praš;či ali pa tudi goveja živina. Večinoma so to samo predsodki, ki se ne dado opravičiti. Gospodinja, ki kunca prav pripravi, opehari z njim prav lahko dobrega poznavalca piščancev. Nobena žival nam ne da tako poceni mesa kakor kunec. Zato se izogibljimo tudi na ta način draginji govejega mesa. Kunčereja je poceni, ker se zadovolji kunec v hlevu tudi samo z ono krmo, ki pade živini iz jasli. Afravelj ne trpi v cvelltčnjakili, kajti oae prenašajo listne ušice. Kakor hitro si mravlje zapazil, pomoči gobo za brisanje v sladkorno vodo in jo položi tja, kjer so mravlje. Ko se mravlje na gobi naberejo, vzemi gobo in jo vrzi v vrelo vodo, da se mravlje pomorijo. Gobo nastavljaj toliko časa, dokler je kaj mravelj. Kako uničiš komarje. Ko zapreš okna, postavi v sobo prižgano svetiljko, katere cilinder je na zunanji strani namazan z medom, raztopljenim v vinu. Komarji brenčijo okoli svetiljke in se prilepijo nanj. Muhe v sobi. V plošnatih posodah ali krožnikih razpostavimo po sobi Iovorovega olja. Muhe njegovega duha.ne prenesejo ter izginejo. Lepilo za muhe. Mešaj na neprevročem ognju 20 delov ptičjega lepa, 5 delov sirovega medu 'in 5 delov melasinega sirupa. Dobro lepilo narediš tudi z mešanjem medu, kolofonije in ricinovega olja. Kako preženeš mole. Najboljše sredstvo, da preženeš mole, je terpentinovo olje; skrinjo, v kateri hranimo tkanino, treba namazati s terpeminovim oljem. Tkanino zavij v robec", ki je tudi poškropljen s ierpeatino-vini oljem in jo pokrij z enakim robcem. Kako preženeš mravlje iz stanovanja. Zmešaj v plitvi posodi nekaj medu z lugom ler postavi to posodo tja, kjer se zadržujejo mravljinci. V kratkem bodo izginili. Miši se najlaže preženejo z oleandrovim suhim listjem, ki ga stolci v prah, pomešaj s suhim peskom ter nasui v mišje luknje. Mišim je duh oleandra tako z opera, da nagloma zbežijo pred nJim ter se ne vrnejo- zlepa. Za smeh In kratek čas Izobrazba. Izak Roženkranc je hote! biti nekoliko modernejši, nego so njegovi židovski rojaki,' in ie poklical nekoč svojo hčerko Rebeko ter ji dejal: «Od danes naprej se boš učila francoščino -Pa zakaj mi bo potrebna ?» je vprašala Rebeka. - No, da boš nekoliko bolj izobražena, da ne boš poročila vsakega cigana, ki se ti ponudi za moža.» • Slovenski Janez se je obema zaničljivo smejal ter rekel: «To ni nič, mi Slovenci pa pišemo lonec, a pravimo mu pisker!» Kokoši, ki se hranijo z rižem, ležejo jajca z belim ruma-ijakom. MiliiiHiieaetiiC9UilC(c»ciiisi*Nc«8 tiui« ii3*Ma»iiii:iMni3sS9c:isMi((«ti«iki.aiii«u.iMf«*iigKiiil|t razlikuje izvrstni, iz daviia preizkušeci »Pravi jFRANCKOV: kavni pridat ek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-raodi-o-bsH etiketi. — Na tej se posebno izti-cejo karakteristični zaaki razlikovanja, ki so: im<5 »Fr&cck« in »kavni mlinček«. »Previ : FRANCK: z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu arorau in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in težnosti. • i? esno urni Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu k ulijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preiz-) ■ šene m dele strešnikov, z enu ali dvema zarezama, kakor tudi hobroveev (biber) in Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba! Z A 2E£ 1T&L JLi A • Vsem sorodnikom, prijateljem in znane m, ki so nam ob p ril i k i prebridko izgube naJcga iskreno ljubljeuega očeta iu soproga itd., gospoda I stali ob strani s ttlazihio besedo in sočutjem in ga v luko obilnem številu spremni k zadnjemu po itku, izrekamo tem potom uajprisrf.nejšo zalivalo, še posebej pa vsem darovalcem vencev in prečsstiti duhovščini za izkazano zadnjo čast. Novi Kot, dno 27. avgusta 1924. sluteča žena z otrocf, liJMMU^IJiJg.:^^^."^--:^^^ SEHHBBilK Popolnoma varno naložite denar v M 3 !C O IP © S O • JIL r ki posluje v novopreur*c>j©M.Iii ppostoriSa ??. Z. Z O. Z. IVIestni trg štev. 6 Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje ^T LJUBLiJAMI Mestni trg štev. S % O j ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje /O vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru | J J Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter J J } ■ ■ ■ proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredita tar sprejema cesije in inkaao iaktur. ■ • ■ _J i jasssjasjsa