Leto XXXI. Številka 17 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar Beli cvetovi teloha naznanjajo, da je zima v svojih zadnjih zdihljajih. Sonce nabira moči in tali sneg, ki je ponekod v nižinah že skoraj docela izginil. Veselimo se torej, pomlad je tu! - Foto: F. Perdan GLASILO SOCIALISTIČNE Z Kranj, petek, S. 3. 197£ Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 19*4 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih ZA GORENJSKO 17.550 delegatov v 2099 delegacijah Med potrjenimi je 4301 mladinec do 27 let, 6759 žensk in 680 udeležencev NOB - Pogovor s predstavnikom medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janezom Varlom pred volitvami Po opravljenih prvih sejah občinskih kandidacijskih konferenc in pred bližnjimi volitvami smo zaprosili predsednika medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janeza Varla za oceno dosedanjih priprav na volitve. »Kako ocenjujete prve seje med-občinskih kandidacijskih konferenc na Gorenjskem?« »Prve seie občinskih kandidacijskih konferenc so bile med 21 in 23. februarjem- Vodstva socialistične zveze in sindikatov so ocenjevala vsebino in potek temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Povsod so ugoto- DOGOVORIMO SE 6. STRAN V torek, 7. marca, ob 16. uri ho loške občinske skupščine^^Zupravnih skupnost, za upravnim sporazumom o te7^rPlaon^V51-k0vanju cen stanovanjske letos, predlog družbenega dogovora o oblganj disciplin- graditve v SR S,oven,J^n^ občine Skorja skih komisij v organizacijah združenega aeiau Loka. Povzetke gradiv za sejo objavljamo na h. strani._ Voicrut 30 LET Praktična darila za dan žena 8. marec v prodajalnah veletrgovskega in proizvodnega podjetja Darilu izdajamo tudi na bone: r Globusu m Tini darila lično aranžiramo. Iskreno Čestitamo za S. marec, dan žena S* vili, da je bilo časa sicer malo, vendar je bilo delo dobro opravljeno. Le redke temeljne kandidacijske konference so bile slabo obiskane, povsod pa so zavzeto ocenjevali vse dosedanje priprave. Potrjevali so tudi predloge o vrsti in številu delegacij za samoupravne interesne skupnosti, o sestavu delegacije za zbor združenega dela oz. krajevnih skupnosti, razpravljali so o predlogu sestava družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, nadalje o vodilnih funkcijah za občinsko skupščino in samoupravne interesne skupnosti, seznanili pa so se tudi z evidentiranimi kandidati za vodstva SRS, z evidentiranimi za družbenopolitični zbor republiške skupščine in z evidentiranimi za zvezni zbor in zbor republik in pokrajin zvezne skupščine. Povsod so še posebno skrb posvetili sestavu lastnih delegacij. Opredeljevali so se tudi za tako imenovani teritorialni in delovni princip. Skratka odločali so o tem, da so od evidentiranih na kandidatni listi občani celotne krajevne skupnosti in delovni ljudje iz vseh proizvodnih skupin. Posebno v krajevnih skupnostih so bile temeljne kandidacijske konference dobro pripravljene. V nekaterih organizacijah združenega dela pa so bile po ocenah občinskih kandidacijskih konferenc bolj formalne. Zasluga za opravljeno delo gre predvsem aktivistom in vodstvom socialistične zveze krajevnih skupnosti in sindikatov v osnovnih organizacijah. Občinske kandidacijske konference so povsod potrjevale frontno usklajene predloge za sestav družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in imenovale kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine. Razpravljali so tudi o sestavu vodstva občinske skupščine in vodstev samoupravnih interesnih skupnosti. Razen tega pa so razpravljali tudi o evidentiranih kandidatih za zbore v republiki in zvezi. Skupna ocena torej je, da je bilo na področju uresničevanja delegatskih odnosov v prvem mandatnem obdobju kljub nekaterim začetnim težavam veliko narejenega. Menim, da zaslužijo vsi družbenopolitični delavci (od vodij temeljnih delegacij, do predsednikov konferenc, zborov in članov izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti in občinske skupščine itd.) za opravljeno delo v minulem mandatnem obdobju v imenu socialistične zveze vse priznanje.« »Kakšen pa je zdaj sestav potrjenih kandidatov za temeljne delegacije?« »V primerjavi z volitvami 1974. leta se je moćno spremenilo oblikovanje temeljnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Spomnimo se, da smo v mandatni dobi, ki se prav- Nadaljevanje na 2. str. Naložbe Ljubljanske banke Na Bledu je bil v torek, 28. februarja, drugi zbor Ljubljanske banke — združene banke — Lani so za 41 odstotkov porasla sredstva prebivalstva resnih skupnosti. Sredstva podružnic so ob koncu leta predstavljala okoli 23 odstotkov sredstev v centrali in so porasla predvsem zaradi združevanja sredstev podružnic banke za dogovorjene prednostne objekte in namene ter zaradi zagotovitve predpisane devizne obvezne rezerve v tujini. Banki je ostalo potem, ko je lani prispevala za naložbe delovnih organizacij 11.160 milijonov dinarjev, še 27.687 milijonov dinarjev, okoli 18 odstotkov v nekreditnih naložbah in Nadaljevanje na 20. strani Bled — Centrala Ljubljanske banke je imela lani za 8014 milijonov dinarjev več sredstev ali 26 odstotkov več kot v začetku leta. Največji del dolgoročnih sredstev v centrali predstavljajo sredstva, pridobljena za investicijske potrebe organizacij združenega dela pri poslovnih bankah v tujini, deloma pa so to združena sredstva poslovnih bank v Sloveniji za izgradnjo družbeno pomembnih objektov in za investicije v železniškem gospodarstvu. Kratkoročna sredstva pa so predvsem sredstva na žiro računu in sredstva rezerv organizacij združenega dela ter samoupravnih inte- Bled — Minuli torek ho se zbrali v Festivalni dvorani na Bledu delegati zbora združene Ljubljanske banke in obravnavali poslovanje banke v minulem letu ter več drugih vprašanj za kar najbolj učinkovito gospodarjenje in samoupravljanje tako v centrali banke kot tudi v vseh podružnicah i letošnjem letu. — Foto: F. Perdan ZABAVNO QmSBEN£ zabaval vas bo at\sambel^PEPEL iilhRI G s Vabljeni na veliko zabavnoglasbeno prireditev v halo A Gorensjkega sejma v Kranju 8. marca 1 978 od 1 7. do 23. ure dobre in poceni gostinske usluge hala je ogrevana cena vstopnice 50 00 din Rezervacije sprejema Gorenjski sejem Kranj, tel 26 973 J Naročnik: Tito odpotoval v Beograd Predsednik republike Josip Broz Tito je v sredo odpotoval iz Hercegnovega v Beograd. Na ploščadi pred vilo Galeb je predsednik Tito pregledal častni odred bokeljske mornarice, pionirji, mladina in krajani Hercegnovega pa so priredili najljubšemu gostu prisrčno slo- vo. Predmetnik in učni načrti Zavod za šolstvo S RS je pripravil in dal v javno razpravo predmetnik in učne načrte predmetov** ki bodo sestavljali skupno programsko osnovo v usmerjenem izobraževanju. Odziv na predloženo gradivo je v javnosti polemičen, kar samo kaže, kako potrebno je, da gre takšna tvarina v javno obravnavo. Kakšnipogoji Omiliti razpisne pogoje ali vztrajati na obstoječih, je bilo temeljno vprašanje na seji skupščine Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev. Mišljenja delegatov so v glavnem pokazala, da prestrogi in pretogi razpisni pogoji in osip študentov zaradi študijskih neuspehov -J uspehi namreč morajo biti nadpoprečni — botrujejo sorazmerno majhnemu številu Titovih štipendistov v Sloveniji. Delegati o tem vprašanju niso izrekli sklepa, temveč so predlagali, da naj bi se o tem izrekli delovni ljudje v javni razpravi. France Popit v Idriji Politični položaj v idrijski občini je dober, kar je odraz delovanja subjektivnih sil, s 'pomočjo katerih so v Idriji brez hujših pretresov prebrodili prve gospodarske težave, v katerih so se znašli, ko so zaprli rudnik živega srebra. V vseh prizadevanjih za nadaljnjo gospodarsko rast pa bodo morali v Idriji v prihodnje bolj celovito obravnavati družbenoekonomske odnose z večjim poudarkom na osnovnem cilju, da delavec odloča o pogojih in rezul-tatih^svojega dela. Tako bi lahka v nekaj besedah strnili razpravo na razširjeni seji OK ZKS Idrija, ki se jo je udeležil tudi predsednik CK ZKS France Popit. Vse je nared Teden dni pred skupščinskimi volitvami so tako po občinah kot v republiki sklenjene kadrovske priprave. Predsedstvo RK SZDL je z zadovoljstvom ugotovilo, da je tokrat bistveno več žensk med kandidati za vodilne funkcije po občinah, ter da je bilo potrebno politično poseči v dogajanja le v nekaterih občinah: Ajdovščini, Piranu, Idriji, Logatcu, Škof-ji Loki in Radljah ob Dravi, kjer se je zataknilo pri iskanju kadrovskih rešitev. »Županje« Slovenija ne bo dobila, zato pa bodo tri predsednice izvršnih svetov namesto ene, kot je bila doslej. SOZDIskra Predstavniki sedmih proizvodnih in petih neproizvodnih delovnih organizacij v okviru ZP Iskra so v torek podpisali samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra. S tem podpisom je Iskra postala sestavljena organizacija združenega dela z 12 delovnimi organizacijami. ,17.550 delegatov v 2099 delegacijah Nadaljevanje s 1. strani kar izteka, imeli povsod na Gorenjskem za samoupravne interesne skupnosti splošno delegacijo, ki je imela po zakonu po volitvah najmanj 10 delegatov. V letošnjih pripravah na volitve pa smo se odločili, da povsod, kjer je to mogoče, za vsako samoupravno interesno skupnost oblikujemo posebno delegacijo. Ponekod smo priča, da za sorodne samoupravne interesne skupnosti oblikujejo združeno delegacijo. V manjših krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela pa se lahko ponovno odločajo za splošno delegacijo. Tako je na Gorenjskem izoblikovanih za samoupravne interesne skupnosti 1523 delegacij, za katere je potrjenih 13.340 kandidatov. Pri oblikovanju delegacij za zbor občinske skupščine ni bilo večjih sprememb, razen za zbor združenega dela, kjer se je zaradi novih temeljnih organizacij združenega dela povečalo število delegacij. Tako je bilo za zbore združenega dela potrjenih 470 delegacij, oziroma 66 več kot leta 1974. Potrjenih delegatov pa je 3164 ali 5 odstotkov več kot pri zad/ njih volitvah. Za zbor krajevnih skupnosti občinskih skupščin je bilo v 106 krajevnih skupnostih potrjenih 1021 delegatov. Skupno za oba zbora občinskih skupščin tako kandidira 4184 delegatov v 576 delegacijah. Tu pa niso upoštevane še tiste delovne organizacije, v katerih je manj kot 30 delavcev. V teh delovnih organizacijah predstavljajo vsi delovni ljudje delegacijo. Tako je na Gorenjskem potrjenih za zbora občinskih skupščin in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti kar 2099 delegacij s 17.550 delegati, kar je 15 odstotkov vseh volivcev na Gorenjskem. Naj še dodam, da so občinske kandidacijske konference izglasovale tudi sestav družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. V tem zboru je v 5 občinah 115 delegatov.« »V dosedanjih pripravah na volitve je bil večkrat še posebej poudarjen sestav delegatov. Kako so torej v potrjenih delegacijah zastopani borci, mladina, ženske, člani zveze komunistov?« »Za zbora občinskih skupščin je med potrjenimi delegati 1536 žensk (36,7 %), med delegati za SIS pa je 5223 žensk (39%). Mladih do 27 let je za zbora občinskih skupščin 904 (21,6%), za SIS pa 3397 (25,5%). Članov zveze komunistov je v potrjenih delegacijah za zbor združenega dela občinske skupščine na Gorenjskem 628 (19,8 %), za zbor krajevnih skupnosti 329 (52,2%), za SIS pa 2506 (18%). Udeležencev NOB je med kandidati za občinsko skupščino 179 (4%), za SIS 502 (3,6%). Med potrjenimi 115 delegati 2492 možnih kandidatov Jesenice — Na prvi seji občinske kandidacijske konference so kritično pregledali priprave na volitve in med drugim ugotovili, da so temeljne kandidacijske konference sicer dobro uspele, da pa so bile nekatere slabše pripravljene in s slabo udeležbo. Slabše so bile predvsem v dislociranih enotah. V občini so do leta 1974 evidentirali 2492 možnih kandidatov, od tega 22,9 odstotka mladih, 31 odstotka žensk, 32 odstotkov članov ZK in 12 odstotkov članov ZB. Po letu 1974 so v jeseniški občini evidentirali 2019 možnih kandidatov, od tega okoli 26 odstotkov mladih, 37 odstotkov žensk, 28 odstotkov članov ZK in 4 odstotke članov ZB. Na letošnjih volitvah bodo v občini sestavili 99 delegacij za občinsko skupščino, od tega v 11 krajevnih skupnostih, le-te pa bodo imele od 7 do 17 delegatov ter 449 delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Med 449 delegacijami bo 360 posebnih, 52 združenih in 37 splošnih. V krajevnih skupnostih bodo sestavili 94 delegacij, v združenem delu pa 454. V teh delegacijah je predlaganih 4212 kandidatov, od tega okoli 26 odstotkov mladih, 34 odstotkov žensk, 21 odstotkov članov ZK in 4 odstotke članov ZZB. Med drugim so na kandidacijski konferenci sprejeli tudi predlog kandidatov za 21-članski družbenopolitični zbor skupščine občine ter določili Iva Ščavničarja kot kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine. R- K. za družbenopolitični zbor občinske skupščine na Gorenjskem je 21 mladih (18%), 34 žensk (29%), 30 udeležencev NOB (26%) in 111 članov zveze komunistov (96 %). Ta pregled kaže, da sta si socialistična zveza in sindikat prizadevala in tudi uspela pri uresničevanju dogovorjenih kadrovskih načel. Seveda to ne velja prav za vse delegacije. Še vedno je nekaj krajevnih skupnosti in tudi temeljnih organizacij združenega dela, ki v usklajevalnem postopku niso upoštevali usklajeni sestav glede zastopstva žensk in mladine. Omenim naj še, da zaradi tako imenovanih zaprtih delegacij, za katere se je odločilo kar precej kandidacijskih konferenc, tudi po volitvah ni pričakovati bistvenih sprememb v sestavi izvoljenih kandidatov.« »Kaj pa nas čaka v prihodnje?« »Takoj po objavi rezultatov volilnih komisij se bodo 15. in 16. marca sestale novo izvoljene delegacije. Po konstituiranju bodo razpravljale o predlogih kandidatov za delegate zveznega zbora zvezne skupščine in določile prvega delegata za prvo sejo skupščine. Prav tako naj bi bile 15. in 16. marca druge seje temeljnih kandidacijskih konferenc, na katerih bodo že izvoljeni kandidati obravnavali in sprejeli poročilo ter oceno volilnih aktivnosti med prvo in drugo konferenco. Obravnavali in uskladili bodo predloge možnih kandidatov za delegate zveznega zbora, sprejeli stališča o možnih kandidatih za nosilce vodilnih funkcij v občinskih skupščinah in samoupravnih interesnih skupnostih ter vodilnih funkcij v republiški skupščini in republiških samoupravnih interesnih skupnostih. Oblikovali pa bodo tudi stališča o predlogu možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. 20. marca se bodo sestale na drugi seji občinske kandidacijske konference, ki bodo enako kot v temeljnih kandidacijskih konferencah določale kandidate za nosilce funkcij v občinskih skupščinah in občinskih samoupravnih interesnih skupnostih. Sedanji predsedniki občinskih skupščin pa bodo 12. aprila sklicali prve seje vseh zborov občinskih skupščin. Prve seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pa bodo sklicane v skladu s samoupravnimi akti SIS.« A. Žalar Skrbne volilne priprave Radovljica — Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica je v svojih temeljitih in vsestranskih pripravah na volitve pred dnevi pripravila tudi inštruktažo za predsednike volilnih komisij in predsednike krajevnih konferenc socialistične zveze ter za druge, ki so zadolženi za potek volitev. Pogovarjali so se o nalogah ter razčistili morebitne probleme in dileme. Po krajevnih skupnostih radovljiške občine bo na dan volitev 12. marca 900 do 1000 ljudi zadolženih za potek volitev, primerno pa bodo pripravili skupaj 105 volišč. Za pravilnost volilnega postopka bo skrbelo 315 volilnih odborov. Ko pa bodo volili delovni ljudje po organizacijah združenega dela 9. marca bo na voliščih v volilnih odborih spremljalo volitve okoli 1000 ljudi zadolženih za pravilne volilne postopke. D. S. Občinska konferenca ZK Kranj Kritično o uresničevanju združenega dela Osrednja točka druge seje občinske konference ZKS Kranj v torek, 28. februarja, je bila razprava o uresničevanju zakona o združenem delu. V preteklem obdobju ni bilo ravno malo aktivnosti glede uresničevanja tega tako pomembnega zakona, vendar pa je bilo to uresničevanje v glavnem osredotočeno predvsem na zapisovanje zakona v samoupravne akte ponekje bolj uspešno drugje manj, saj nekatere delovne organizacije niso uspele sistemskega zakona prilagoditi svojim razmeram. Ponekod je manj uspešnemu delu na samoupravnih aktih botrovala tudi naglica, nemalo pa je tudi še neznanja, kar je po oceni komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu pri kranjskem komiteju ZK še poglavitni vzrok za počasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov v združenem delu. Vendar pa neznanje, to je družbeno ekonomsko neznanje, nikakor ne more biti razlog za probleme, ki se marsikje pojavljajo; problemi se pojavljajo le v okoljih, kjer delavci še ne morejo obvladovati družbenoekonomskih dejavnikov, zato bi morala biti dejavnost subjektivnih sil prav v takih okoljih najmočnejša. Seveda pa se od komunistov pričakuje ne le ugotavljanje problemov v uresničevanju zakona o združenem delu, pač pa tudi odločno razreševanje in to v sodelovanju s sindikatom in družbenopolitičnimi organizacijami ter seveda tudi v krajevnih skupnostih, v vseh zborih skupščine občine in v samoupravnih interesnih skupnostih. V tako zahtevnem obdobju, kot je pred nami, pa si ne predstavljamo hitrejšega razvoja družbeno ekonomskih odnosov, ne da bi ocenjevali tudi možnosti bodočega razvoja, ki terja ne nazadnje tudi dosti večje združevanje sredstev, kot smo ga lahko zagotavljali doslej. Vse preveč pri tem stopicamo na mestu in nekaterih problemov gospodarskega združevanja ne zmoremo reševati dolga leta. Spoznati je treba, kot je menil Franc Šifkovič, član predsedstva RK SZDL, ki se je pridružil razpravi, da s klasičnimi načini, ki so že odpovedali, ne bomo mogli kaj dlje. Osnove bodočega napredka občine morajo biti trdni razvojni cilji, o katerih je treba razmišljati že danes, ko smo sredi srednjeročnega načrta razvoja. Konferenca je zato sprejela dogovor, da se bodo do konca tega leta v sleherni OZD izoblikovali idejni programski načrti za naslednje srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Ce le tega ne bomo pričakali pripravljeni na gospodarskem in družbenem področju, nas lahko namesto zaželenega napredka čaka le nazadovanje. L. M. JESENICE V petek, 24. februarja, je bila v Mojstrani razširjena seja sveta krajevne skupnosti. Razpravljali so o osnutku proračuna občine Jesenice za letos, o zaključnem računu krajevne skupnosti za preteklo leto ter o finančnem planu za leto 1978. Poleg tega so imenovali tudi volilno komisijo in štiri volilne odbore za Dovje, Belco, Radovno in Mojstrano. j. r TRŽIČ V ponedeljek je bila v Tržiču seja izvršnega odbora skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki v tržiški občini. Clant izvršnega odbora so obravnavali sklepe sestanka predsednikov izvršnih odborov skupnih komisij po gorenjskih občinah in sklepali o nakazovanju štipendij na knjižice, o valorizaciji kadrovskih štipendij in o tržiških štipendistih, ki ne izpolnjujejo študijskih obveznosti. Potrdili so lanski zak\yič.m račun in razpravljali o vlogah in pritožbah. V petek, 3. marca, se bo sestal sekretariat predsedstva občinske konference ZSMS Tržič in razpravljal o prihodnjih nalogah. Posebne pozornosti bo deležna razprava o prireditvi pred odhodom nabornikov v JLA, o evidentiranju kandidatov za organe republiške konference ZSMS, o pripravi letošnjega kviza in o vključevanju mladih v organizacijo Rdečega križa. Pri tem bo sodelovalo tudi Društvo prijateljev mladine. J. Kepic Pred volitvami Na volišču Ko bomo na voliščih prihodnji teden volili delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter delegacije v krajevnih skupnostih in delegate xa družbenopolitični zbor skupščine občine ter delegacije kmetov in obrtnikov, bomo prihajali na volišča, ki jih bodo določile volilne komisije. Prišli bomo delovni ljudje in občani ter tudi zdomci, ki so vpisani v volilne imenike. Vendar pa se vsi tisti zdomci, ki ne bodo mogli voliti, ker so na začasnem delu v tujini ne bodo upoštevali pri ugotavljanju volilnih izidov. Vsi drugi občani, ki ne bodo na dan volitev mogli priti na volišče, bodo lahko volili po pošti. Volilne komisije bodo pravočasno poslale - na primer vojaškim obveznikom - ustrezne glasovnice, ki jih bodo vračali po pošti. Po občinah zdaj pripravljajo volišča, glasovnice, glasoval, ne skrinjice, razglase o potrditvi kandidatnih list in drugo gradivo. Volišča se bodo praviloma odprla ob sedmi uri zjutraj in zaprla ob 19. uri, vendar bodo lahko ponekod zaradi različnega delovnega časa tudi spremembe, vendar se glasovanja ne smejo pričeti pred 4. uro zjutraj in ne končati po 22. uri. . .. ,. Na volišča nam zakon prepoveduje prihajati z orodjem ali nevarnim orodjem; glasovali pa bomo tako, da bomo obkrožili številke pred imeni tistih kandidatov, za katere želimo, da bi bui izvoljeni. Glasujemo lahko le za toliko delegatov, kot je potrebno izvoliti članov delegacije, vendar le za tiste kandidate, katerih imena so vpisana na glasovnici in PnP»ovanjc>novih imen nima veljave. Pri glasovnici za delegate družbenopolitičnega zbora bo nekaj sprememb, kajti vsak bo imel dvemožnosti: ali bo glasoval za vso listo ali pa jo bo odklonil ali pa črtal le tiste posamezne kandidate, s katerih izvolitvijo se ne mstnajaj. Crtali bomo lahko največ polovico ka»dl°oa.tov' **J*i glasovnica, na kateri bo precrtanih več kot polovica kandidatov, ne bo veljavna. , . . . . .ak.i _ . Za člana delegacije bo izvoljen tisti, ki Jbo dob »»največ glasov vseh delovnih ljudi in občanov. Ce bo «^e^* Sidatov, kot jih šteje delegacija, se z« turt«u k^ *^Jj£| Šilvi,°k? a8°k^p-n07° 't^e^Bpref^ Usta kanTia^v zbor občine bodo izvoljeni tedaj, če^bo sp kandidatov in če je na listi izvoljenih.najmanj, dvtretj Posamezni kandidat pa bo izvoljen, če dom . ^ lovnih ljudi in občknov, ki so glasova1...\$™£>£>*'» volilnega izida bo treba počakati še tri dm po voiuvan, ker se upoštevajo tudi ft"^^^ nepravilnosti, ki Ce se pri poteku volitev ugotovijo volitve na po- bi lahko vplivale na volilni .izid seJponovne voliti sameznih ali na vseh voliščih in se^°°. , 'tov, kolikor bi «L Volitve se ponovijo tudi tedaj, če tonko»a * Novo kanili bilo treba izvoliti ni dobilo «^/JS2mT*« *« P™"o£to datno listo je treba P»PrflVV>"^a zbora ni glasovala večina listo delegatov družbenopolitičnega z""". delovnih ljudi in občanov. Osnovna organizacija središče partijskega dela Predkongresne razprave in obravnava knjige Edvarda Kardelja ter ocenjevanje zaključnih računov je prispevalo k živahnejši aktivnosti tržiških komunistov Trtic — Akcijski načrt aktivnosti komunistov pred kongresoma je razgibal partijsko delo v tržiški občini. Komite ocenjuje, da je to obdobje med najuspešnejšimi v zadnjih letih. Posebna pozornost velja osnovnim organizacijam, ki morajo postati središče partijskega dela. Zaradi tako zasnovane aktivnosti postajajo tudi člani občinske konference ZKS odgovornejši do osnovnih organizacij. V preteklosti se je dogajalo, da so bili člani konferenci »zadolženi« za posamezne osnovne organizacije le na papirju, v resnici pa so njihove naloge prevzemali člani komiteja. Člani občinskega komiteja pa se morajo po novem bolj posvečati širšim družbenopolitičnim in gospodarskim problemom v občini. Takšen pristop k metodam političnega dela je razgibal predvsem sekretarje osnovnih organizacij in druge odgovorne po osnovnih organizacijah, večja in določnejša pa postaja tudi odgovornost članov občinske konference in komiteja ter njunih organov. Izpopolnjena metodologija dela prinaša potem, ko je že utečena, sama po sebi spodbudnejše rezultate, razen tega pa povečuje odgovornost posameznika in organizacije. Tržiški predkongresni akcijski načrt temelji na ugotovitvi, da morajo osnovne organizacije Zveze komunistov skupaj z izvršilnimi odbori osnovnih sindikalnih organizacij in samoupravnimi organi ter drugimi odgovornimi po organizacijah združenega dela na razširjenih sestankih temeljito oceniti razmere, v katerih delujejo. Prvi krog teh sestankov je Varstvo čaka blizu 300 otrok Jesenice - Povejte kraj, kjer nimajo težav z otroškim var-/ stvom. Ne boste ga našli. Povsod, ( tu gre seveda predvsem za mesta, se čuti pomanjkanje prostorov za vzgojno-varstveno delo. Nekje bolj, drugje manj, a stiska je povsod. Tako je tudi v jeseniški občini, kjer so ob zadnjem vpisu odklonili kar 231 otrok, in sicer v Kranjski gori 38, v Mojstrani 23, na Koroški Beli 18, na Blejski dobravi 5, v Žirovnici 17 in na Jesenicah 130 otrok. Število pa bi bilo prav gotovo še veliko večje, bi imeli starši vsaj malo upanja, da bi bili njihovi otroci sprejeti. y jeseniških v zgo j no-varstvenih organizacijah je trenutno vključenih 900 predšolskih otrok v 39 oddelkih. Varstvo se praktično začne šele za otroke od dveh let naprej, saj imajo le en oddelek jasli v vsej občini. Z dograditvijo vrtca na Koroški Beli bodo pridobili prostor za 140 otrok, stisko pa nameravajo delno odpraviti še z dozidavo objektov v Mojstrani, Kranjski gori, Žirovnici in na Blejski Dobravi. Svetla iskra pa se kaže v graditvi 4olskega centra, v okviru kate-r*ga bodo vključeni tudi vzgojno-varstveni oddelki. Vendar pa bo u> uresničeno šele po letu 1980. VC takrat pa bodo morali biti Malčki še naprej v varstvu dobrih babic. H. J. pri kraju. V središču pozornosti so bili kongresni dokumenti, Kardeljeva knjiga, delegatski sistem in vključevanje družbenopolitičnih organizacij vanj. Do 30. marca se bodo osnovne organizacije v združenem delu v razširjenem sestavu ponovno sešle. Vzpodbudni pa so tudi sestanki po krajevnih skupnostih, ki morajo biti prav tako končani do konca »marca. Komunisti morajo na sejah skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in društev po krajevnih skupnostih ob obravnavi kongresnih dokumentov in Kardeljeve knjige oceniti položaj po skupnostih. Povsod, tako v združenem delu kot po krajevnih skupnostih, pa je govora tudi o dejavnosti v Tednu komunista. Na občinski ravni posebne delovne skupine preučujejo predvsem problematiko družbenih dejavnosti na osnovi študije Edvarda Kardelja in v skladu s programom Tedna Komunista. Posebna pozornost velja uveljavljanju SZDL, organiziranosti in delovanju izvršilnih organov samoupravnih interesnih skupnosti ter izvršnega sveta občinske skupščine, delovanju aktivov komunistov v družbenih dejavnostih in teritorialni obrambi in mladih komunistov, katerih aktivnost je opešala. Njihova osnovna naloga ostaja delovanje v Zvezi socialistične mladine Slovenije. Sprejemljiv je predlog za oblikovanje aktivov mladih komunistov povsod tam, kjer so vsaj trije mladi komunisti, njihov delovni program pa je program mladinske organizacije. Tržiški komite je razen tega pretekli teden pripravil kopico izobraževalnih akcij. V ponedeljek in torek so se na posvetovanju zbrali sekretarji osnovnih organizacij ZK v združenem delu, člani občinske konference iz delovnih kolektivov in komunisti, zadolženi za kadrovska vprašanja. Največ so razpravljali o družbenoekonomskih odnosih na osnovi kongresnih dokumentov in Kardeljeve knjige, o produktivnosti in inovacijah ter zaključnih računih. O tem so govorili tudi na prvih sestankih osnovnih organizacij, ki bodo končani do 8. marca. V sredo in četrtek so bili na posvetovanju sekretarji, člani konference in »kadro viki« iz osnovnih organizacij po krajevnih skupnostih. V petek so se sešli odgovorni za izobraževanje, v soboto pa evidentičarji. V sredo je bial seja komisije za obveščanje. Zato ni bojazni, da III. zasedanje občinske konference ZKS Tržič, ki bo najverjetneje 23. marca, ne bi bilo dobro pripravljeno in uspešno. Člani konference bodo obravnavali tržiško gospodarjenje na osnovi zaključnih računov. Komisija za družbenoekonomske odnose, ki pripravlja gradivo, bo imela na osnovi posvetovanj in sestankov osnovnih organizacij marsikaj povedati, prav tako pa tudi člani konference. J. Košnjek Na Pristavo 20. maja Jesenice — Pri občinski konferenci ZSMS se že pripravljajo na tradicionalni pohod jeseniške mladine na Pristavo. Stalni odbor za pripravo pohoda je sprejel okvirni program pohoda, ki bo 20. maja. V okviru praznovanja dneva mladosti se bo več tisoč mladih Jeseničanov odpravilo po partizanskih poteh, manifestacijo pa bodo sklenili na Pristavi. Člani odbora bodo v prvem delu priprav namenili pozornost predvsem izbiri komandnega kadra za pohodne enote. • J.R. Jeseničani zaorali ledino JESENICE - Zadnje čase so po Gorenjskem spet oživele razprave o povezovanju vzgojno-izobraževalnih organizacij v enotno delovno organizacijo. Ledino na tem področju so zaorali v jeseniški občini, kjer so že pred tremi leti podpisali samoupravni sporazum o združitvi v Vzgojnoizobraževalni zavod. Zavod sestavlja deset temeljnih organizacij: šest osnovnih šol, posebna osnovna šola, vzgojno-varstvena organizacija, glasbena šola in delavska univerza. K združitvi jih je vodila predvsem potreba po učinkovitejšem izpolnjevanju nalog na področju vzgoje in izobraževanja, sodelovanje med tozdi pri izmenjavi deficitarnega kadra, uresničevanje programa predšolske vzgoje in celoletne male šole, enotno uvajanje sodobnih metod v vzgojno-izobraževalnem delu, enotno uresničevanje dogovorov o kadrovski politiki ter enotno stalno družbenopolitično in strokovno izobraževanje. »Imamo skupno finančno-ra-čunovodsko, analitsko, pravno in kadrovsko službo, medtem ko smo pedagoge, sociologe in logopede pustili pri šolah, ker se je izkazalo, da je njihovo delo na ta način učinkovitejše,« je pripovedoval Leopold Kreuzer. Dobra stran povezovanja je tudi ta, da temeljne organizacije Pohvala kamniškim delegatom Kamnik — V ponedeljek, 6. mar-ta, ob 14. uri se bodo v mali dvorani kina v Kamniku sešli na skupno sejo delegati vseh zborov kamniške občinske skupščine. Njihova naloga bo Razpravljati in odločati o pomembnih družbenih zadevah. Predsednik rane Svetelj predlaga Namreč razpravo o predlogu statuta kamniške občine in o predlogu poslovnika skupščine. Delegati bodo **azen tega ocenjevali delo skupščine *n njenih organov in sklepali o predlogih odlokov s področja urbanizma, **i se nanašajo na urbanistični program občine, na prostorski načrt s posebnim poudarkom na kmetijstvu, urbanistični red v Kamniku in Ha urbanistični načrt Komende in "Most. Govora bo tudi o zavarovanju ^bmočij zajetij, vodnjakov in vodovodov in o zazidalni politiki na območju Smarce. Pomembne točke dnevnega reda (skupno jih je predlaganih 15) so tudi razprava o pred-Jt>fu odloka o zakloniščih in o osnutkih odlokov s področja davčne ^olituTe:---™------ Predsedstvo skupščine v poročilu za obdobje med aprilom 1974 in decembrom lani ugotavlja, da je oblikovanje delegatskih odnosov vzpodbudno. Dvakrat je skupščina v tem obdobju skušala s pomočjo anket ugotoviti uveljavljanje delegatskih odnosov, konec lanskega leta pa sta na na enako temo anketirala tudi sindikat in SZDL. O delovanju delegatskega in skupščinskega sistema je dvakrat razpravljala občinska skupščina. Ugotovitve so vzpodbudne, hkrati pa opozarjajo na pomanjkljivosti, ki se jim bo treba v prihodnjem mandatnem obdobju izogniti. Zanimivi so podatki, da je bilo največ delegatskih vprašanj zastavljenih v zboru krajevnih skupnosti (235), skupno pa so kamniški delegati postavili 404 vprašanja, kar priča o njihovi aktivnosti, ki ni primerljiva s prejšnjim odborniškim sistemom. Na skupnih zasedanjih je poprečno sodelovalo v razpravi po deset delegatov, na ločenih sejah pa je bila aktivnost še_ večja, saj se je _ poprečno oglašalo po 30 delegatov združujejo sredstva sklada skupne porabe. »S tem smo zagotovili enakost in socialno varnost vsem temeljnim organizacijam.« Delavci tozdov so neposredni samoupravljal« v svoji sredini, v organih delovne organizacije pa jih zastopajo njihovi delegati. Seveda pa Jeseničane na področju vzgoje in izobraževanja čaka še nekaj nalog. Trenutno imajo v občini celodnevni pouk samo učenci nižjih stopenj v Kranjski gori in Žirovnici. To je le 25 odstotkov vseh oddelkov osnovnih šol. Računajo, da bodo z dograditvijo šolskega centra, kjer bo tudi celodnevna osnovna šola, spraznili prostore v šolah Toneta Cufarja in Prežihovega Voranca, ki sta zdaj' pod isto streho. Tu bo potem samo ena celodnevna šola. »Opozoriti pa moramo tudi na določeno pomanjkljivost,« pravi Teodor Kreuzer. »Predlagamo, da bi se združevale predvsem vzgojno-izobraževalne organizacije, ki imajo skupne cilje in naloge in zato laže usklajujejo svoje pedagoško, samoupravno, gospodarsko-finančno delo. To pomeni res korak nazaj v združevanju, ki pa bi ga morali napraviti.« Jeseničani predlagajo spremembe na treh ravneh: prvi naj bi zajemal vse predšolske vzgoj-no-varstvene organizacije in enote v občini. Pri drugem gre za osnovne šole, posebno osnovno šolo in glasbeno šolo, medtem ko bi v tretjo sodile vse poklicne in srednje šole v občini ter delavska univerza kot vzgojno-izo-braževalna organizacija za izobraževanje ob delu. V drugih občinah, kjer so šele nekje na sredi poti k združevanju, bi zato morali preudarno pretehtati izkušnje Jeseničanov. H. J. Izvršni svet KS ZASIP daje v najem kiosk — okrepčevalnica JURČEK na Homu nad Zasipom za sezono 1978. Interesenti ž ustrezno kvalifikacijo naj oddajo pismene prijave na KS Zasip 04260 Bled, najkasneje do 30. marca 1978. * Trgovsko podjetje Merkur veleželeznina, n.sol.o., Kranj, Koroška c. 1 Delovna skupnost skupne službe Kranj, Koroška c. 1 po sklepu odbora za delovna razmerja v DSSS objavlja prosta dela in naloge operaterja na sistemu (računalniku) Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: SS ali KV tehnične smeri, opravljen IBM test, pasivno znanje angleškega jezika, zaželena praksa. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh od objave kadrovsko-socialni službi Trgovskega podjetja Merkur veleželeznina, n.sol.o., s sedežem v Kranju, Koroška c. 1. Kandidati bodo pismeno obveščeni v 15 dneh od sprejetja sklepa o izbiri. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli Simon Jenko Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. psihologa za nedoločen čas Pogoj: dokončana Filozofska fakulteta — smer psihologija 2. učitelja v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas od 1. 4. do 30. 0. 1978 Pogoj: učitelj razrednega pouka ali študent PA. Za zasedbo delovnega mesta psihologa je potrebno poskusno delo 2 meseca. Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire najkasneje v 15 dneh po končanem razpisnem roku. AlpetourDEUCreina TOZD servis osebnih vozil in Avtomoto društvo Kranj obveščata vse lastnike osebnih motornih vozil, da od 1. marca 1978 na podlagi pooblastila podaljšujeta veljavnost registracije vozil v lasti občanov za občine Kranj, Škofja Loka, Tržič, Radovljica in Kamnik. V obeh delovnih organizacijah lahko opravljajo tehnične preglede še naprej vsi lastniki motornih vozil. Vsa vplačila, vključno zavarovanje, bodo lastniki motornih vozil lahko vplačali v omenjenih delovnih organizacijah. Delovni čas pri Alpetour — DEU Creina, TOZD servis osebnih vozil in mehanizacije je od 6. do 21. ure ob sobotah od 6. do 14. ure. Delovni čas pri AMD Kranj je od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 12. ure. IZVRŠILNI ODBOR SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KRANJ razpisuje prosta dela in naloge tajnika Samoupravne stanovanjske skupnosti Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo upravno-pravne ali organizacijske smeri, — da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da ima organizacijsko vodstvene in moralno politične kvalitete. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 15 dneh po sprejeti odločitvi. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, Cesta JLA 14. 2,6 milijarde dinarjev za rudnik urana Vrednost investicijskega programa rudnika urana Žirovski vrh se je povečala tudi zaradi tega, ker so nekateri stroški bolj realno ocenjeni IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ GlaSilo j i Nova stanovanja v Radovljici Značilnost lanskega obdobja, ko je bila praktično vsa Slovenija veliko gradbišče, so poudarili na zadnji na seji Interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, je predvsem v tem, da smo bili priče zelo intenzivnim gradnjam, zato je tudi problematika, ki to intenzivnost spremlja, toliko bolj v ospredju. Pri težavah izstopajo predvsem tiste, ki so vezane na uvoz opreme, saj so uvozne restrikcije povzročile precej zastojev. Težave pa povzročajo tudi domači izdelovalci opreme, ki se ne držijo rokov in zato tudi kasnimo pri gradnji novih elektrarn. Seveda pa se ob tem lahko pohvalimo, da smo na področju energetike lani kljub vsem težavam veliko naredili in da prvič po petnajstih letih razpolagamo z viški energije. Pomembna za naš energetski položaj je tudi gradnja atomske centrale v Krškem in z njo tesno povezana gradnja rudnika urana v Žirov-skem vrhu. Za rudnik, ki bo zagotovil dovolj jedrskega goriva za elektrarno v Krškem, lahko ugotovimo, da investicijska grupa, ki pripravlja izgradnjo, zadovoljivo dela. Po besedah predstavnika Ljubljanske banke je delo investicijske grupe, predvsem pa njeno sodelovanje z banko, vzorno. Zato je izvršni odbor tudi priporočil skupščini ISE naj sprejme popravljeni program gradnje rudnika urana in obrata za predelavo urđnove rude. Proračunska vrednost investicijskega programa Uspešen inventivni začetek Jesenice — Množična in kvalitetna inventivna dejavnost v temeljnih organizacijah združenega dela jeseniške železarne vedno bolj postaja last vseh zaposlenih v 21 temeljnih organizacijah. Ze v prvem mesecu letošnjega leta so pokazali izreden delovni in ustvarjalni polet. Enajst avtorjev je uvedlo deset izredno uspešnih inovacij, ki prikazujejo precejšnje prihranke. Člani odbora za gospodarstvo temeljne organizacije podbojarna so trem avtorjem priznali in odobrili dve odškodnini v skupni višini 6000 dinarjev. V temeljni organizaciji va-ljarna debele pločevine so člani odbora za gospodarstvo pozitivno ocenili tehnično izboljšavo Viktorja Zana, strugarja in prizadevnega no-vatorja nagradili s 1500 dinarji. Januarja je dobil najvišjo stimulativno odškodnino inežnir organizacije dela Vinko Rotar za visoke prihranke, ki jih je avtor dosegel pri vsakoletnih dragih remontih ogre-valcev zraka na visokih pečeh. Priznali so mu odškodnino v višini 3967 dinarjev. Tudi' Francu Hudolinu, delovodji vzdrževalcev na visokih pečeh, ki je pocenil in izboljšal transport sintra iz aglomeracije do visokih peči, so priznali odškodnino v višini 15.055 dinarjev. Pet avtorjev tehničnih in tehnoloških inovacij je v organizaciji združenega dela jeseniške železarne januarja za svoje dosežke prejelo 26 milijonov 522.000 dinarjev inovacijskih odškodnin, akontacij in rent. U.2. se je namreč povečala na 2,6 milijarde dinarjev. Tudi znotraj investicijskega programa so narejene določene spremembe. Predvsem so posamezna investicijska dela in stroški bolj realno ocenjeni, nekatera dela pa so izločili iz programa. Dodatni stroški so nastali predvsem zaradi prenizko ocenjene vrednosti nekaterih stopenj predelave pa tudi gradbene storitve in oprema se je podražila bolj kot so računali. Sedaj je v investicijskem programu zajeto vse, kar je potrebno, da bi dosegli letno proizvodnjo 120 ton rumenega kolača. V stroških so všteti tudi stroški za izgradnjo infrastrukture: tako za standard zaposlenih kot za cesto in 20 KV daljnovod. Sredstva za izgradnjo rudnika bo investitor črpal iz domačih in tujih kreditov, poiskali pa bodo še dodatne vire financiranja. Samo gradnjo pa dražijo tudi izredno ostri ukrepi za varstvo okolja. Strokovnjaki celo menijo, da smo pri teh merilih celo strožji kot bi bilo potrebno. Ob tem je treba povedati tudi to, da se cena našega domačega rumenega kolača, ki ga bodo v ZDA oplemenitili, hitro dviga. Trenutno je domači uran še enkrat dražji kot na tujem trgu. Po nekaterih ocenah naj bi bilo gorivo za jedrsko elektrarno, udeleženo v proizvodni ceni kilo-vatne ure med 74 in 80 par. To je sicer visoka cena, ki pa se bo z vsakim polnjenjem elektrarne skokovito nižala, hkrati pa bomo z uporabo domačega jedrskega goriva neodvisni od tujih rudnikov oziroma proizvajalcev. INVESTICIJE OTOČE — Letos so predvideli za nakup opreme 2 milijona 428.000 dinarjev, od tega za domačo opremo 733.000 dinarjev. Oprema, ki naj bi jo nabavili, je namenjena predvsem proizvodnji. Se od lani pa niso realizirali za okoli 5 milijonov dinarjev investicij. PROIZVODNJA JANUARJA OTOČE — Vsa realizacija januarja je bila v okvirih zadolžitve in naročil, odstopala je le po posameznih skupinah izdelkov. V primerjavi s proizvodnjo lanskega januarja so povečali realizacijo za okoli 9 odstotkov, za izvoz so izdelali za 2 milijona 734.000 dinarjev, za uvoz pa so skupaj s stroški, ki poprečno znašajo 35 odstotkov, januarja porabili 3 milijone 56.000 dinarjev. Skupna domača proizvodnja je dosegla vrednost 12 milijonov 454.000 dinarjev ali 92 odstotkov plana, vključno s kooperacijami pa je bila vsa realizacija 15 milijonov dinarjev ali 102 odstotka mesečnega plana. (Plamen Kropa) PRODAJA JANUARJA KROPA — Januarja so v Plamenu prodali izdelke v vrednosti 13 milijonov 82.000 dinarjev. Planirano obveznost so izpolnili 84-odstotno po količini, 87-odstotno pa po vrednosti. Januarja so prodali za 11 ton več, kot so izdelali. V primerjavi z lanskim januarjem so letos prodali količinsko za 11 odstotkov več, vrednostno pa za 23 odstotkov več. Za domači trg so v primerjavi z lanskim januarjem prodali več le za 3 odstotke, po vrednosti za 11 odstotkov več, količinsko so izvozili za 47 odstotkov več, vrednostno pa za 60 odstotkov več. Poslov za letos še niso sklenili z nobenim kupcem zaradi neusklajenih poslov menjave. USPEL REFERENDUM KRANJ — Januarja so se delavci Plamena z referendumom odločili za sprejem dveh pomembnih dokumentov: sprejeli so samoupravni sporazum o združevanju v Interno banko slovenskih železarn in obenem sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela slovenskih železarn. Od 526 zaposlenih se je referenduma udeležilo 426 zaposlenih ali 81 odstotkov. Prodajamo karamboliran avto mercedes 1113 letnik 1976, ki ima 86.115 prevoženih kilometrov. Začetna cena je 120.000,00 din. Licitacija bo v četrtek, 9. marca 1978, ob 9. uri na parkirnem prostoru — mercedes Avtoobnova Ljubljana, Titova 136. Ogled je mogoč dva dni prej od 7. do 9. ure dopoldne. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj Vsako leto več članov Stanovanjska zadruga Čeme tov vrt ima že več kot 370 članov — Vrsta ugodnosti za člane zadruge Kranj — Pred šestimi leti se je 10 individualnih graditeljev, ki so zidali hiše v Černetovem vrtu v Kranju, združilo v stanovanjsko zadrugo. K sodelovanju so pritegnili tudi nekaj graditeljev iz Šorlijevega naselja in tako je zadruga v začetku imela 25 članov, ki so gradili 15 hiš. Število članov zadruge pa iz leta v leto skokovito narašča in letos imajo že 371 članov, ki gradijo na raznih koncih Kranja. Trenutno je v gradnji 179 hiš, za 7 hiš pa je že Jesenice — Trgovsko proizvodno podjetje Golica, ki vključuje več temeljnih organizacij združenega dela, ima tudi svoj proizvodnif obrat na zgornjem Plavžu. V industriji plastičnih izdelkov stalno izboljšujejo svojo proizvodnjo in uvajajo nove proizvode. Poleg stalne proizvodnje plastičnih izdelkov so pred nedavnim uvedli tudi proizvodnjo va*n*istmh naifzf k*jth bodt>imtonti\ \raL Cokli na Blejski Dobravi, medtem ko bodo-na zgornjem plavžu si ^ 'jalicevi in druge {zilejk^. — £.i^*JfaplvUiik r — «-S*-, jj > urejena dokumentacija, vendar člani še niso začeli zidati. Na zemljišča pa čaka 54 članov. Nekaj jih je zadruga že uspela pridobiti, vendar še ni urejena dokumentacija oziroma parcele še niso pripravljene za začetek gradnje. Stanovanjska zadruga namreč članom uredi vso dokumentacijo za zemljišča, člani prek zadruge lahko naročajo gradbeni material in imajo določene olajšave pri prometnem davku, nadalje jim zadruga preskrbi izvajalce del, če jih sami nimajo, poleg tega pa poskrbi tudi za gradbeni nadzor. Na občenm zboru zadruge, ki je bil v ponedeljek, so pregledali in ocenili delo v preteklem letu in ob tem opozorili tudi na nekatere težave pri delu. Za zdaj so skušali članom pridobiti vedno le urejeno komunalno zemljišče, ker je to drago oziroma mora imeti član precej denarja za začetek granje. Vnaprej pa bodo skušali pridobivati tudi komunalno neurejena zemljišča in jih bodo potem urejali v skladu s finančnimi možnostmi graditeljev. Opozorili pa so tudi na to, da bi po zakonu o stanovanjskih zadrugah, lahko člani plačevali stroške za komunalno opremljenost zemljišč po obrokih in jih odplačali v sedmih letih. Zal pa se določila zaradi raznih ovir, predvsem zato, ker ni določeno, kdo bi lahko kreditiral stroške komunalne opreme zemljišč, nikjer ne uresničuje. Tudi v Kranju ne. Zadruga je samoupravno organizirana in njen najvišji organ je zbor zadružnikov. Predsednik zbora .je Rado Pavlin,, podpredsednik izvršnega sveta obČfnSfce^Rhf^mei -------------.-L^tto&auj^' Radovljica - V sredo, 22. februarja, so se stanovalci vselili še v zadnji, deseti blok v na novo zgrajeni soseski na Gradnikovi cesti. Blok je zgradilo Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice, gra-dbeno-tehnični nadzor pa je opravljal Alpdom Radovljica. Od 36 stanovanj v bloku jih je 18 kupila samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica, 18 pa delovne organizacije z območja občine. Z izgradnjo tega objekta se je izgradnja te soseske, v kateri je deset stanovanjskih blokov z več kot 700 stanovanji, zaključila, jSplošno gradbeno podjetje Gorenje pa se je že lotilo gradnje trgovine v soseski, katere investitor je Špecerija Bled. Čeprav so ceste in križišča v soseski večinoma že urejena in večina stanovanj ima telefonske priključke pa vendar še ni vseh spremljajoči objektov. Ni garaž in tudi F parkirnih prostorov je pičlo-tako ni otroških igrišč in oddeii otroškega varstva. Podoben proofer je že nekaj časa tudi na Bledi nt Jaršah, kjer gradnja družbenih su> novanj stoji, čeprav je interes adnv ženega dela precejšen. Letos bodo v občini gradili k \ Spodnjih Gorjah, v Zapužah, v Bc-hinjski Bistrici ter v Kropi, vendar so to le večinoma manjši objekti, i bistveno na realizacijo letnega ■ srednjeročnega programa stanovanjske gradnje ne bodo vplrv-ah Zato se bodo morali resno zavzeti -■• uresničevanje gradnje stanovar v Cankarjevem naselju, za katerec so že sprejeli ustrezni samouprav sporazum. UjUČtr Ljajoči štev-_ K prit >dde^ •* Te dni je Iskra - TOZD Mehanizmi Lipnica dala na trg nove k varčne ure : datumom, ki so novost na jugoslovanskem trgu. Urni mehanizem, ki < ugrajen v uro, je vrhunski dosežek tehnike izdelave ur. Namesto klasične^ mehanizma, ki smo pri urah vajeni, je uporabljen kvarčni oscilator z izredm visoko frenkvenco, ki zagotavlja izredno točnost. V letu dni pri nihanj* temperature, kot je običajno v stanovanju, lahko prehiti ali zakasni za nekq sekund. Ure bodo veljale okoli 800 dinarjev in bodo tako znatno cenejšt podobnih uvoženih. (Ib) —Foto: F. Perdan Pogovor o cestni službi 80 ur na rolbi Letos je bila zima radodarna s snegom kot že dolgo ne. V Kranjski gori so najstarejši ljudje vedeli povedati, da ga pravzaprav toliko še ne pomnijo in, da ga niti februarja 1952. leta, ki je doslej veljal za rekord v debelini snežne odeje, ni bilo toliko. Le da letos ni padel naenkrat, temveč ga je nasulo že decembra, potem januarja in nazadnje še februarja. Čeprav so delavci cestnega podjetja bili noč in dan na cesti, je trajalo več dni, da so usposobili za promet vse najbolj važne ceste. 1 Jože Zoran na rolbi, stroju za rezanje in odmetavanje snega. »Takrat sem delal v Kranjski gori, oziroma na cestah v okolici. Začel sem v soboto in bil na stroju nepretrgoma do torka, ko sem dobil zamenjavo« je pripovedoval strojnik pri Cestnem podjetju Jože Zoran. »Več težav kot sneg so v Kranjski gori delali šoferji, ki so rinili na cesto, čeprav je snežilo kot za stavo in seveda obtičali in pustili avto ob cesti ali celo na cesti. S tem so onemogočili delo snežnemu plugu, tako, da smo morali priskočiti na pomoč s »frej-zerji«. »Kako da niste dobili zamenjavi' prei in še ste morali delati tolikoVrrVa?« »Res sem bil že čisto izčrpan, vendar stroja nisem mogel za pustiti, ker je delo treba opravit. Sicer pa je bilo tako zameteno, da je moral sodelavec več ur pešačiti, da je prišel in me zamenjal Vzrok za našo zaposlenost so bile obilne snežne padavine in tud strojev imamo premalo. Imamo 40 snežnih plugov, 3 frejzerje. dva sta 14 let stara, eden pa je no\ : Unimog s stranskim odmetale Očistiti pa moramo 800 kilometrov cest. Letos pa bi potrebovali najmanj 4 unimoge in vsaj še gKh »rolbi« oziroma frejzerja. Seveda pa si tega zaradi snežne odeje, s je pri nas redko tako debela, kot je bila letos, ne moremo privoščiti. Za primer naj povem. 4* najmodernejši stroj za odmeta vanje snega stane več kot _ ~ milijona in kaj lahko se zgov da zaradi milih zim, kakršnih MM jih bili v zadnjem času že kar vajeni, več sezon stoji popolnoma neizkoriščen.« Takšen delovni čas oziroma stalna pripravljenost pozimi j« izredno naporna. »Pozimi navadno delamo 8 ur, če pa moramo čistiti ceste, pa po potrebi. Vendar to ponavadi traja le nekaj dni in mislim, da se kar da zdrzat Poleti pa delamo po 12 ur. Takrat vozim greder, to je stroj za planiranje ceste. Delo je izredno natančno in tudt zahtevno, saj je treba ceste poravnati do centimetra natančno. Ker ceste lahko gradimo in obnavljamo le poleti, tudi dopusta ne morem nikdar izkoristiti v tem letnem času Devet let sem pri podjetju ir vedno sem bil na dopust« decembra.« Kljub temu, pravi Jože Zorni službe ne bi menjal. Ker je srao hišo, doma je iz Loke pri Tr?i mu je bil večji zaslužek zarao več dela dobrodošel. Poleti prost tudi ob sobotah in ob m deljah. »Navadil sem se na delo zunaj, na zraku in čeprav na> pozimi zebe in nam je pole: vroče, bom ostal. Saj tudi v tovarnah ni le lepo; tudi tam m delovni pogoji pogosto zelc težki. Pa tudi takšnih te>ax kot letos, nam zima ne povsro- x ču vsako leto.« L. »o ga ta i Filmsko gledališče ena od dejavnosti kluba kulturnih delavcev Kranj V petek* 24. februarja, se je pričel v Kranju v kinu Center zimsko-spo-mladanski ciklus filmskega gledališča z italijanskim filmom Kdo ste Fantozzi. Jesenski ciklus je bil prvi, ki ga je organiziral klub kulturnih delavcev Kranj, skupaj z občinskim sindikalnim svetom Kranj in Kinematografskim podjetjem Kranj. To je bil bolj poizkusni ciklus, zato tudi ni bil izpeljan tako, kot si ga je klub kulturnih delavcev zamislil. Pred vsakim celovečernim filmom, bi moral biti prikazan tudi po en kratek domač film, vendar so nastopile težave in filmi niso bili predvajani. Najprej je bilo krivo neredno distributerjevo dostavljanje filmov, nekateri celovečerni filmi pa so bili daljši kot navadno, zato tudi niso prišli v poštev kratki filmi za pred-film. Filmska sekcija kluba kulturnih delavcev združuje tako amaterske kot tudi profesionalne filmske delavce Kranja. Velik poudarek dajejo člani kluba razvoju amaterskega filma v kranjski občini. Znano je, da zaradi razdrobljenosti in nepovezanosti filmski klubi v Kranju (šest jih je) stagnirajo. Zato si je klub kulturnih delavcev zastavil nalogo, da v svojem krogu združi vse kranjske amaterske filmske skupine za dva večja filmska projekta letno. Ker je Kranj gpstitelj mednarodnega filmskega festivala Šport in turizem, naj bi bila to tudi športna ali turistična filma, s katerima bi se kranjski amaterji predstavili na tem festivalu. Vendar to trenutno še ni ures- ZVEZE MED NOB NA GORENJSKEM V Gorenjskem muzeju v Kranju je že skoraj vse nared za razstavo o kurirskih zvezah med NOB na Gorenjskem. Gradivo zanjo je po arhivih, muzejih in literaturi poiskala kustosinja Nada Holynski, pri zbiranju spominskih pričevanj in predmetov med nekdanjimi aktivisti in borci pa ji je pomagal tudi Jože Peklaj-Krištof, nekdanji komisar gorenjskega relejnega sektorja. Ob razstavi, na kateri bo predstavljen večji del zbranega gradiva, bo izšel obsežnejši katalog, ki pomeni izhodišče za nadaljnje raziskovanje še dokaj neobdelanih kurirskih zvez, ene od temeljnih sestavin partizanskega načina bojevanja, ki pa so imele svoje korenine že v predvojnem partijskem gibanju. Z razstavo bo Gorenjski muzej pridobil precej še neevidentiranega fotografskega in drugega gradiva. Odprta bo 7. marca 1978 ob 17. uri v galeriji mestne hiše na Titovem trgu v Kranju. A. B. GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova 8oba. V galeriji iste stavbe je odprta razstava Konkretna poezija, v kletnih prostorih pa razstavlja Nejc Slapar Grafične prostorske zasnove II. V galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo desetih grafikov iz Dortmunda. Razstave v Prešernovi in Mestni hiši bodo odprte do 5. marca. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V itasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. GLEDALIŠKI PRIREDITVI Lancovo, Radovljica — V kulturnem domu na Lancovem bodo v nedeljo, 5. marca, ob 15.30 gostovali člani dramske skupine DPD Svoboda iz Mošenj. Pod režijskim vodstvom Cilke Markelj bodo urpizorili tridejansko veseloigro skrbskega avtorja P. Petroviča Vozel. V četrtek, 9. marca, pa se bodo ob 19.30 že tretjič predstavili radovljiškim gledalcem člani Linhartovega odra pri KUD Radovljica. Zaigrali bodo Linhartov Ta veseli dan ali Matiček se ženi. JR RAZSTAVA IN KONCERT MLADIH REPRODUKTIVNIH UMETNIKOV V Kranju bo v ponedeljek, 6. marca, ob 18.30 v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave mojstra fotografije Tihomirja Pinterja. V renesančni dvorani v Mestni hiši bo ob 19. uri koncert mladih reproduktivnih umetnikov Volodje Balzalorskega violina, Miloša Mlejnika - violončelo in pianista iz Japonske Iukiu Sakaija. Izvajali bodo skladbe J. S- Bacha, E. Bloka, Marjana Lipovška, Nikolo Paganinija, Pandereckega, Laloja, Casadoja in Saint Seansa. Pester koncertni spored bo v izvedbi mladih reproduktivcev nudil ljubiteljem glasbene umetnosti prijetno doživetje. P. L. KRONIKA RADOVLJIŠKE OBČINE Radovljica — Komisija za zgodovinsko dejavnost pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV Radovljica se pripravlja, da zbere čimveč podatkov o zgodovini in revolucionarni dejavnosti v krajih občine in sicer za medvojno in povojno obdobje. Kroniko vse občine nameravajo zbrati v sodelovanju s predstavniki vseh krajevnih odborov po krajevnih skupnostih. Gradivo za predvojno obdobje pa pripravljajo skupaj z jeseniško občino. Komisija za zgodovinsko dejavnost skrbi tudi za ustrezno gradivo o spomenikih in spominskih obeležjih, ki stoje v raznih krajih občine. Zbrano imajo tudi fotografsko gradivo o spomenikih in spominskih obeležjih in so že pripravili več razstav po šolah v občini. D g Jesenice — Na jeseniški gimnaziji že več let prizadevno deluje dramski krožek, katerega člani večkrat nastopajo. Krožek je odigra/ zelo pomembno vzgojno vlogo, iz njega so že izšli znani slovenski dramski in filmski igralci, med njimi tudi Mi/ena Zupančičeva. Za delo krožka že vrsto let prizadevno skrbi profesorica Ciii Kodričeva. -B. B. ničljivo zaradi premajhnih tinanć-nih sredstev, ki jih ima klub na voljo za svoje delovanje. Veliko pozornost je filmska sekcija Jduba pričela posvečati tudi filmski vzgoji osnovnošolcev in srednješolcev. V skupini kranjskih ki-noamaterjev, ki je tudi vključena v delo kluba kulturnih delavcev, delujeta edina kranjska filmska krožka za osnovnošolce in srednješolce. Organizirati bi bilo potrebno filmske krožke po vseh osnovnih šolah, po možnosti pa tudi po srednjih, zato pa v Kranju trenutno še ni dovolj ustrezno izšolanega pedagoškega kadra. Zato bi bilo potrebno v Kranju organizirati šolo za mentorje audio-vizualne vzgoje in kasneje bi lahko Kranj postal za šolanje teh kadrov center za gorenjsko regijo. Filmska sekcija je ena najbolj delavnih v klubu kulturnih delavcev Kranj, saj ima redne mesečne sestanke v prostorih kluba. Trenutno klub kulturnih delavcev ursničuje program filmske vzgoje le s filmskim gledališčem za srednješolsko in delavsko mladino. Jeseni pa namerava organizirati tudi filmsko gledališče za predšolske in osnovnošolske otroke. Ciklus filmskega gledališča je razdeljen v tri podcikluse. Najprej je na vrsti italijanski politični film, ki je zastopan s filmoma Kdo ste Fantozzi in Kruh in čokolada. To sta filma, ki nam vsak na svoj način razkrivata današnje politično in družbeno stanje v Italiji. Sledi podciklus treh filmov, ki nosi naslov: vvestern kot komedija in antivvestern. Tu bomo lahko videli dve odlični komediji: Vsi za Eldorado in znani film, ki ga je re-žiral Mel Brooks, Vroča sedla (pred kratkim smo v Kranju gledali njegov film Tišina, smejmo se). Kot predstavnik antivvesterna pa bo v v tem podciklusu film Sodnik za obešanje. Za te filme lahko rečemo, da tu nastopa demitizacija vvester-na. Pravi vvestern je nastajal v času režiserjev Johna Forda in Johna Hustona, tu pa so trije vvesterni, ki se popolnoma razlikujejo od ustaljenih form, ki sta jih vvesternu začrtala ta dva velikana modernega filma. Tretji podciklus pa smo poimenovali: intima v filmu. Tu je pet filmov, in sicer: španski Duh košnice, švicarski Povabilo, angleški Niti morje niti pesek, ameriški Pete 'n Tille, kot zadnji pa bo 28. aprila na sporedu češki film z naslovom Ljubezen. Nekateri izmed teh filmov bodo sedaj prvič prikazani v Kranju. Abonmajske vstopnice so za 35 % cenejše od vstopnic za redne filmske predstave. Hkrati bodo gledalci dobili brezplačno tudi liste filmskega gledališča z ocenami in kritikami, ki so jih napisali priznani slovenski kritiki (Stanka Godnič, Miša Grčar, Matjaž Zajec. Janez Poštrak, Zdenko Vrhovec, Miha Brun, Viktor Konjar in drugi). Kljub kulturnih delavcev Kranj želi tudi sodelovanje z gledalci predstav filmskega gledališča. Vse pripombe na program in predloge za še kvalitetnejši izbor. Skratka, vse, kar želite sporočiti organizatorju v zvezi s filmskim gledališčem sporočite pismeno na naslov: Klub kulturnih delavcev Kranj, Trg revolucije 3, 64000 Kranj. Vsak predlog bo za organizatorja dobrodošel in ga bo skušal upoštevati v naslednjih ciklusih. Božo Grlj Najcenejša knjiga Prešernova družba praznuje 25-letnico in v teh letih je prispevala za knjižne police nešteto dobrih, a cenenih knjig. Ob sodelovanju in pomoči aktivnih poverjenikov Prešernove družbe na naših šolah in po krajevnih skupnostih je vzbudila zanimanje za knjigo, ki je sicer večkrat kot ne v knjigarnah bralcu zaradi visoke cene nedostopna. Njena vloga je zato izredno pomembna, njeno poslanstvo vredno vse pohvale. Prešernova družba se je razvijala in živi ob pomoči kulturne skupnosti, Ljubljanske banke in vseh tistih, ki s članarinami in prispevki skrbijo za njen razmah. V vseh teh letih je Slovencem poslala 9 milijonov 537.000 knjig, tudi v zamejstvo, v Italijo in v Avstrijo. Vsako leto izda posebno zbirko ter zbirko romanov Ljudska knjiga. V slednji je izšlo 153 romanov v več kot milijon izvodih. D. S. Štefan Simonič v VŠOD — Visoka šola za organizacijo dela v Kranju svojevrstno skrbi tudi za kulturno izobraževanje študentov. Tako so v sredo povabili medse že četrtega gosta, priznanega umetnika akademskega slikarja Štefana Simoniča. Pogovor je začel Cene Avguštin, ki je s pomočjo barvnih diapozitivov poslušalce na razumljiv način popeljal od prvih renesančnih slik do najnovejših abstraktnih del. V kasnejšem pogovoru smo se seznanili s hotenji, cilji in podoživljanjem abstraktne umetnosti, katere predstavnik je tudi Štefan Simonič s svojimi zanimivimi grafikami. Redka prilika je, da se lahko s takim umetnikom kot je Simonič srečamo iz oči v oči, se pogovorimo z njim, zato je toliko bolj čudno, da so zanimanje za to pokazali tako maloštevilni študenti in profesorji. Morda pa se tudi tu kaže pomanjkljiva vzgoja mladih ljudi do občudovanja in vrednotenja kulturnih dobrin, ki nam jih umetnost daje? (H. J.) — Foto: F. Perdan »UPORNI SINOVI« NAVDUŠILI DUPLJANCE Duplje — V nedeljo zvečer so se številnemu občinstvu spet predstavili člani domačega kino kluba. Na filmskem platnu so prikazali šest super osem milimetrskih zvočnih filmov in sicer »Lov«, ki govori o lovu in lovskem krstu, »Ribolov«; nagrajeni film z republiškega festivala v Slovenj Gradcu »Ko so vladale pošasti«, o življenju predšolskih otrok pa je bil prikazan film »Vrtec«. Prikazali so tudi 18-minutni film o letošnjem tretjem Dupljanskem smučarskem maratonu, pri gledalcih pa je bil zelo dobro sprejet tudi film »Uporni sinovi«, ki govori o francoskih vojakih, ki pobirajo slovenske fante v vojsko, vendar se le-ti raje odločijo, da grejo med rokovnjače, ki bogatim med drugim zapljenjujejo denar ter in ga razdeljujejo revnim kmetom in meščanom. Na kraju pa so prikazali odlomek najnovejšega igranega filma »Zakaj so rešili zemljo« avtorja Zvoneta Balantiča. Te dni pa se dogovarjajo za gostovanja po nekaterih gorenjskih krajih. J. Kuhar KO G P R A N J Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD Komunala in SDS Kranj — skupne službe razpisuje javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev na podlagi sklepa DS TOZD komunala z dne 8. 2. 1978 in 18. 1. 1978 in DS skupnih služb z dne 27.10.1977. Licitacija bo v soboto, 4. marca 1978, s pričetkom ob 10. uri, s tem, da je za prodajo ogled osnovnih sredstev možen istega dne od 8. do 10. ure. Ogled in licitacija bo v avtostrojnem parku na Primskovem Komunalna cona. Prodaja osnovnih sredstev je: 1. ZASTAVA kombi 430 K v voznem stanju Izklicna cena 20.000 din 2. snežni plug za kamion FAP Izklicna cena 4000 din 3. 3 oljne peči EMO Izklicna ceha 200 din 4. plinska peč LIFAN Izklicna cena 200 din 5. pralni stroj CANDI Izklicna cena 2500 din 6. motorno kolo PONY-EXPRESS Izklicna cena 1500 din 7. pisalni stroj — navadni Izklicna cena 500 din. Davek od prodanih osnovnih sredstev plačajo kupci. Pravico do licitacije imajo organizacije združenega dela in fizične osebe, s tem, da pred pričetkom licitacije vplačajo 10-odstotni polog v gotovini za osnovna sredstva, ki jih nameravajo licitirati. Informacije lahko dobite na telefon 26-061, int. 15 ali 40. Trgovso podjetje Nama Ljubljana TOZD veleblagovnica Škofja Loka vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog natakarja Pogoj: gostinska šola, poskusno delo dva meseca, delo za nedoločen Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja. Liublian« Tomšičeva 2/V, 8 dni po objavi. 1 3 ' ^uDIJana» Globoko humana akcija s popravljivo napako En aparat uspešno dela, drugi dela sive lase Mikrocenter za bolezni dojk pri splošni bolnišnici Jesenice je začel z delom 8. julija lani. V dobre pol leta, to je do sredine februarja letos, je bilo zaradi bolezenskih sprememb na dojkah poslano na pregled v center 222 žensk. Večinoma so bili to prvi pregledi, le 6 je bilo ponovnih. Na zdravljenje v Onkološki institut v Ljubljano pa so bile poslane tri bolnice. S tem Centrorn je torej tudi na Gorenjskem, tako kot je že v nekaterih slovenskih regijah, vzpostavljena mreža centrov za bolezni dojk, ki skupaj z razširjenostjo ginekoloških ambulant sestavljajo vsekakor solidno raven zdravstvenega varstva za ženske. Takšen je rezultat dveletnih prizadevanj, da bi se akcija, ki je stekla na pobudo bralk našega časopisa, končala uspešno. Kot je znano, je bil aparat, ki ga uporabljajo v Mikrocentru na Jesenicah, kupljen iz sredstev, ki so jih prispevali namesto proslav in obdaritev ob 8. marcu gorenjski delavci in delavke. Akcija je stekla tako resno in zavzeto, da se je v sklad nateklo kar 2,43 milijona novih din, ki jih je odbor v dobri veri, da dela pravilno in v skladu s splošnimi interesi, namenil za nakup dveh mamogra-fov. Čeprav so bili v odboru tudi strokovnjaki, je vendar kasneje postalo jasno (po tisti logiki, da je potem lahko biti pameten), da jih je bilo še premalo, da bi akcijo, ki je bila tehnično brezhibno izvedena, lahko zaključili z zadovoljstvom. Kasnejši ekonomski izračuni, pa tudi kasnejša strokovna mnenja, ki jim sploh ne gre oporekati, so namreč pokazali, da sta dva aparata preveč. Ce je na Gorenjskem namreč na leto potrebnih le 700 mamograf-skih pregledov, jih je to čisto dovolj za obratovanje enega aparata. Tej logiki se seveda ne da oporekati in tako je lani novembra tak zaključek sicer uspešne akcije sprejela tudi regijska zdravstvena skupnost. Dru- gi že kupljen aparat pa bo prodan, verjetno na koprsko, kjer prav sedaj razmišljajo o ustanavljanju Centra za bolezni dojk. O tem je ta teden še enkrat razpravljala regijska zdravstvena skupnost Kranj, ki k predlogu strokovne delovne skupine ni imela kaj dodati. Preostala sredstva in pa sredstva od prodanega aparata, to je okoli 1,2 milijona din naj bi namenili za del materialnih stroškov Mikrocentra na Jesenicah, za propagandni material, del pa bi ostal kot rezerva pri regionalni zdravstveni skupnosti Kranj za nakup aparatur potrebnih na drugih področjih zdravstvenega varstva žena kot je porodništvo, ginekologija. Napaka te globoko humane akcije za nakup mamomata je bila le v tem, da smo se na ho-ruk zapodili v organizacijo in nabavo aparatov, šele kasneje pa se razmišlja o metodologiji, potrebah in organizaciji. Samo vedeti, da je nekaj potrebno, da je treba nekaj pionirskega napraviti na tem področju, je vsekakor premalo: to je nauk te akcije in to zdaj tudi popravljamo. Zato je nesmiselno razpihovati hudo kri, namigovati, se spraševati o tem, česar ni, in podobno. Napaka je bila, to ne zanika nihče, to kar naj bi bilo že poprej, pa delamo zdaj — post festuin. Prva naloga je zdaj zagotoviti stalno zdravstveno prosvet-ljevanje žena, ki naj s samopregle-dovanjem ugotavljajo ob pomoči tako zdravnikov v ginekoloških kot splošnih ambulantah vse morebitne spremembe na dojkah. Vsaka sprememba naj napoti žensko k zdravniku in vsak zdravnik naj bi žensko spomnil na samopregledovanje in tudi pregledal. Ce gre za spremembe, je mikrocenter pri roki, brez čakalne dobe, kot je zdaj zaradi preobremenjenosti Onkološkega instituta. Pred leti je Društvo za boj proti raku SR Slovenije že izdalo lepak, ki opozarja na samopregledovanje dojk. Ver- DOGOVORIMO SE @ ŠKOFJA LOKA 11. sv\u /.bora združenega dela skupščine občine Škofja Loka bo v torek. 7. marca 1978. oh Iti. uri \ sejni (l\orani občinske skupščine Skofji Loki. Poljanska cesta 2 Dnevni red Verifikacija pooblastil delegatov obravnava aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1978 predlog družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji predlog liste kandidatov za člane disciplinskih komisij v organizacijah združenega dela na območju občine Škofja Loka delegatska vpraSanja Oblikovanje cen v stanovanjski gradnji Republiški komite za tržišče in cene v Ljubljani je dal v sprejem prečiščeno besedilo družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji, ki ga bodo podpisali zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica SRS, republiški svet ZSS, izvršni svet skupščine SRS in skupščine občin v Sloveniji. Februarja 1975 je že bil podpisan družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji in na njegovi podlagi so bili sklenjeni družbeni dogovori o cenah v posameznih občinah. Ti dogovori so imeli vrsto pomanjkljivosti: niso bili dovolj dorečeni, niso zagotavljali pregleda nad oblikovanjem cen, marsikje so bili tudi premalo obvezujoči. Posledica vsega tega je bila rast cen stanovanj nad vsemi dogovorjenimi okvirji. Analiza teh družbenih dogovorov in cen stanovanj, oblikovanih na njihovi podlagi, je pokazala, da je treba na ravni republike pripraviti in sprejeti nov družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji, ki bo odpravil sedanje pomanjkljivosti, še posebej pa bo točno določil: — obveznosti in pravice udeležencev tega dogovora kot tudi vseh dejavnikov, ki so neposredno udeleženi z delom in sredstvi pri stanovanjski gradnji; — pogoje za vzpostavitev dohodkovnih odnosov med neposrednimi udeleženci stanovanjske gradnje; — izhodišča in osnove za oblikovanje cen ter elemente, ki sestavljajo ceno stanovanja. S tem dogovorom želijo podpisniki dogovora doseči odločilen in učinkovit družbeni nadzor na oblikovanje cen kot na smotrno uporabo sredstev zbranih za stanovanjsko izgradnjo. Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka je o dogovoru razpravljala in je posredovala pripombe zvezi stanovanjskih skupnosti in to že novembra lani. O njem je razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine, ki je pripombe posredoval Republiškemu komiteju za tržišče in cene. Tudi prečiščeno besedilo je obravnavala samoupravna stanovanjska skupnost in predlaga delegatom zbora združenega dela. da sprejmejo družbeni dogovor in določijo podpisnika. jetno bo nekaj časa trajalo, preden si bo vsaka ženska vsak mesec za dobro svojega zdravja pregledala dojke; vendar pa nam tudi ni bilo takoj v zavesti, ko smo pred leti začeli priporočati letne preglede pri ginekologih, da s tem zmanjšujemo obolevnost za rakom na rodilih. V zadnjih 20 letih se je na primer od vseh odkritih rakastih obolenj na rodilih, ki so jih odkrili v BGP Kranj, uspešno pozdravilo 86 odstotkov bolnic, kar vseka-:or pomeni, da je bilo obolenje zgodaj odkrito. Prav to pa se pričakuje tudi od zdravljenja bolezni dojk, tudi raka na dojki — pravočasno odkritje. To pa ni zagotovljeno z vsakoletnim ali dveletnim prečesevanjem ženske populacije kot smo sprva mislili, vsi skupaj strokovnjaki in laiki: vse ženske pred aparat, pa imajo pečat da so zdrave. Pa ni tako. Bolezen, tudi zametek raka (na Gorenjskem oboleva na 100.000 žensk 40 bolnic za rakom na dojki) je treba odkrivati takorekoč vsak dan. Na nesrečo bolezen ne boli, z bolečino bi hitreje stopili do zdravnika. Zato je treba odkrivati te neboleče spremembe neprestano in vseskozi. Če sprememba je, pa imamo možnost v Mikrocentru takoj preveriti, za kakšno spremembo gre in kakšno zdravljenje je potrebno. Prav takšna trajna akcija za prosvetljevanje žena pa tudi vseh zdravstvenih delavcev je zdaj potrebna, če naj bo za zdravstveno varstvo žena res storjen korak naprej. Opozarjanje na to, naj ženska vsak dan misli na svoje zdravje, ni nobeno širjenje strahu, pač pa ta strah pred rakom s seznanjanjem in prosvetljevanjem pametno ograjujemo. Možnosti imamo. O tem, kaj s preostalim denarjem na katero področje zdravstvenega varstva žene naj se usmeri, pa naj besedo resnično zastavijo le strokovnjaki. L. M. \ Veletrgovina Živila Kranj Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Slaščičarna-kavarna Krani objavlja naslednja prosta dela in opravila: 1. voznika dostavnega kombija za razvoz peciva Pogoj: KV delavec z izpitom B kategorije in ustrezno prakso. Poskusno delo 60 dni. Obetajoča pobuda povezovanja Radovljica — Zavedajoč se izrednega pomena trdega in brezkompromisnega boja proti alkoholizmu, so člani kluba zadovoljnih abstinentov Radovljica napeli vse sile, da bi pospešili reklamo za večjo uporabo mineralnih in drugih brezalkoholnih Odloči naj 'i ekonomičnost Radovljica - Ob škodi, ki je že lani nastala zaradi gradbenih pomanjkljivosti na osnovni šoli v Radovljici, so samoupravni organi in delovna skupnost te šole v soglasju s predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij mesta sklenili, da je treba čimprej popraviti streho in odpraviti druge pomanjkljivosti, da ne bi bila škoda še večja. Stroški za popravilo strehe znašajo po predračunu kar 1,230.000 dinarjev. Zato prevladuje mnenje, da ta poseg ne bi bil najbolj ekonomičen. Ogrevajo se za dozidavo novih prostorov za osnovno in posebno šolo. S tem bi ustvarili tudi pogoje za hiter pristop k celodnevnemu pouku. Predlog je še v javni razpravi, vendar kaže, da bo ob pomoči izobraževalne skupnosti in občinske skupščine lahko sprejemljiv. JR pijač. Pri tem se je porodila misel da bi to akcijo kar najbolj učinkovito lahko speljali, če bi se povezali s proizvajalcem teh pijač, ki bi bil pripravljen sodelovati s klubom. Kolektiv Rogaške Slatine je. pobud« brez oklevanja sprejel in sklenil, da prevzame pokroviteljstvo nad radovljiškim klubom in s tem obveznost, da bo njegovo dejavnost materialno in moralno vsestransko podpiral. Do prvega rezultata je prišlo 8. februarja, ko je obiskala Radovljico delegacija Rogaške Slatine. Na sio-vesnosti, ki je bila v klubskih prostorih v Radovljici, so gostje izrodi •listino delovnega kolektiva Rogašfr Slatine o prevzemu pokroviteljstvi i medsebojnimi pravicami in obveznostmi. Ob tej priliki so se dogovorili o vzajemnih programih sodelovanja in o možnostih za navezovanje stikov tudi drugih organizacij iz obeh občin. Gostitelji so predstavnike svojih pokroviteljev popeljali na ogled radovljiških znamenitosti, med drugim tudi v čebelarski muzej, v Linhartovo spominsko sobo in v muzej talcev v Begunjah. Ob slovesu so se domenili za ponovno srečanje, tokrat ob prazniku žena v Rogaški Slatini, kjer bodo člani kluba pripravili kulturni program za žene tamkajšnje delovne organizacije. JR Obsežnejši in dražji programi Delegati zbora združenega dela bodo odločali o dodatnem združevanju sredstev za razširjene programe interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti Lani so delovni ljudje v občini sprejeli samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za področje družbenih dejavnosti do leta 1980. Potrdila jih je tudi občinska skupščina in sprejela vrednosti programov posameznih SIS in določila prispevne stopnje do 31. decembra 1977. Sprejet sistem združevanja sredstev je bil podaljšan tudi za prve štiri mesece letošnjega leta. V tem času morajo posamezne interesne skupnosti ovrednotiti svoje programe za letos. Vsakoletno uresničevanje nalog in odmiki od začrtane poti ter ovrednotenje programov po tekočih cenah se ureja z aneksi k samoupravnim sporazumom. Kljub rednemu planiranju in spoštovanju metodologije o oblikovanju stopenj, kar je povzročilo občutno znižanje prispevnih stopenj v zadnjih petih mesecih lanskega leta, so SIS združile več sredstev kot je bilo planirano. Bruto osebni dohodki v občini so bili doseženi v 1,54 mili-jardedin,planirani pa so bili v višini 1,003 milijarde din, zato so SIS kljub znižanju prispevne stopnje zbrale 6 odstotkov več denarja. Od skupno 8,603.000 dinarjev presežka je bilo priznano izobraževalni in kulturni skupnosti za valorizacijo programa za leto 1977 4,647.000 dinarjev, 1,507.000 dinarjev naj bi namenili za gradnjo prizidka gimnazije v Kranju, ki izobražuje učitelje za vso Gorenjsko, ostali presežek pa se smatra kot plačana obveznost gospodarstva v letu 1978. VEC DENARJA ZA OBSEŽNEJŠE PROGRAME Občinska skupnost otroškega varstva letos prvič prevzema združevanje denarja za dejavnost vzgoj-novarstvenih zavodov. Odmik od začrtanega programa razvoja pa predstavlja predlog za hitrejše združevanje sredstev za izgradnjo vrtcev. Izobraževalna skupnost predlaga dve spremembi: združevanje denarja za obnovo podružnične šole v Poljanah in spremembo načina združevanja sredstev za izgradnjo objekta za usmerjeno izobraževanje. Sprememba ne pomeni povečanega obsega združevanja denarja, temveč spreminja način združevanja. Sedaj se združuje del dohodka delavcev, vendar denar zelo neredno doteka, zato naj bi v prihodnje združevali sredstva po prispevni stopnji iz BOD in bi se prispevna stopnja za izobraževanje s 1. majem povečala od 5,26 na 6,26. Kulturna skupnost opozarja, da je v samoupravnem sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti Škofja Loka in Slovenije do leta 1980 izpadel za vsako leto določen znesek: za lani 520.000 dinarjev, za letos 701.000 din, za leto 1979 1,105.000 din in za leto 1980 2,067.000 dinarjev. Združenemu delu zato predlaga, da sprejme ustrezen aneks. Poleg tega kulturna skupnost predlaga, da se zagotovijo dodatna sredstva za obnovo Narodne in Univerzitetne knjižnice v Ljubljani in Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Za občino pa naj bi se sporazumeli za dodatna sredstva za obnovo kulturnih domov, knjižnico in za odplačilo anuitet za kinodvorano na Cešnjici v skupni višini 1,878.000 dinarjev. Temeljna telesnokulturna skupnost predlaga združevanje sredstev za delovanje žičnice na Starem vrhu, postopno urejanje smučišč na Soriški planini ter obnovo telesnokulturnih objektov v višini 2,207.000 dinarjev. Nova obveznost skupnosti socialnega skrbstva je pokrivanje stroškov zavodskega varstva prizadetih otrok. Prav tako skupnost prevzema od OK SZDL sofinanciranje programov socialno humanitarnih organizacij. Skupnost je dolžna tudi zagotoviti zdravstveno in pokojninsko zavarovanje rejni-cam, ki izpolnjujejo pogoje socialnega zavarovanja. Vse te naloge znašajo 1,437.000 dinarjev. Povečana sredstva občinske zdravstvene skupnosti pogojujejo dodatne obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih za: povečanje nadomestil, polletno valorizacijo nadomestil, razširjeno preventivo za športnike, več sredstev za no- sečnice, nove pravice za rejnike in kooperante, vključevanje borcev v enotni program in uvedbo naamc-grafije. Na povečanje vpliva tudi sprejeti samoupravni sporazum o določitvi osnov in meril za združevanje in delitev solidarnostnih sredstev v regionalni zdravstveni skupnosti Kranj. Skupnost za zaposlovanje bo začela letos uresničevati program rehabilitacije in usposabljanja invalidnih oseb. Druge naloge bo uresničevala skladno s programom. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja letos prenaša nekatere naloge na druge skupnost: Zato prispevek iz BOD od l. m*,* dalje zmanjšujejo od sedanjih 12 n& 10,6 odstotka. Stopnja iz dohodka pa ostaja enaka. Obseg programa skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SRS se ne spreminja. Starostna pokojnina bo letos znašala 595 dinarjev. Denar bo skupnost v letu 1978 zbirala po prispevni stopnji 0,46 odstotka od osnove, po kateri delovne organizacije plačujejo davek (lani 0,73) in po stopnji 0.26 od BOD v delovnih organizacijah s področja negospodarstva. Če bodo delegati te programe in s tem predlagane prispeva« stopnje potrdili, bodo škofjeloški delavci od 1. maja naprej plačevali prispevke od bruto OD v višini 31,11 odstotka, iz dohodka na osnovi BOD 2,75 odstotka, ii korigirane davčne osnove 124« odstotka in delovne organizacij« s področja negospodarstva s« starostno zavarovanje kmetov 0,26 odstotka. Člani disciplinske komisije Kadrovska komisija pri 0oftB. skem sindikalnem svetu je podlagi predloga temeljnih or« nizacij zoženega dela ilde]-i predlog možnih delegatov Za ^ plinsko komisijo pn zboru zdruh nega dela skupščine občine Skoi < Loka. Listo možnih kandidatov bodo predložili zboru združene** dela v potrditev. Diplomati pri predsedniku Titu hercegnovi — Predsednik republike in zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejel pretekle dni številne tuje diplomate in nekatere naše družbenopolitične delavce, ki odhajajo na zunanjepolitična poslanstva v tujino. Nekatere tuje predstavnike pa je sprejel tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič. Predsednik Tito se je med drugim pogovarjal s predsednikom evropskega parlamenta dr. Emiliom Colombom o zboljšanju odnosov med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. V ponedeljek je bil pri našem predsedniku izredni in pooblaščeni veleposlanik Sovjetske zveze v Jugoslaviji Vladimir Stepakov, ki je Titu izročil poslanic*) voditelja Brežnjeva. Predsednik in veleposlanik sta se pogovarjala o žgočih mednarodnih vprašanjih. Tuje diplomatske predstavnike v Jugoslaviji pa je sprejel tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič. Pomemben je bil pogovor z ameriškim veleposlanikom pri nas Eagleburgerjem pred bližnjim obiskom predsednika Tita v Združenih državah Amerike. Govora je bilo tudi o najnovejšem Carterjevem pismu predsedniku Titu. Miloš Minič je na ločena obiska sprejel tudi etiopskega veleposlanika v Jugoslaviji, s katerim se je pogovarjal predvsem o sporu s Somalijo, in egiptovskega veleposlanika, ki prinaša odgovor predsednika Sadata za predsednika Tita. Stane Dolanc na Poljskem in Češkoslovaškem VARŠAVA - Sekretar izvršnega komiteja predsedstva zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je v začetku tedna odpotoval na i-i i________n..i:..l.,. • /^„Xl,.-...l,.waćL-*i Prorl i\r\hi\Ae\m i u Qtonu mUniSlOV »JUgOSiavije oiane uuiam jtr v /,ai t . „ obisk k partijama Poljske in Češkoslovaške. Pred odhodom je Stane Dolanc obiskal v Hercegnovem predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza-Tita. Prva postaja Dolančevega potovanja je bila poljska prestolnica Varšava. Sekretar izvršnega komiteja se je najprej sešel s sekretarjem Združene delavske partije Poljske Babiuchom, sprejel pa ga je tudi poljski državni in partijski voditelj Edvard Gierek. Osrednja tema pogovorov so priprave na kongrese jugoslovanske partije in problematika mednarodnega delavskega in socialističnega gibanja. 0 tem bo tekla beseda tudi med obiskom na Češkoslovaškem. Med Moskvo in VVashingtonom »hladno« MOSKVA, WASHINGTON — Odnosi med Združenimi državnu Amerike in Sovjedske zvezo so se ohladili. Sovjetsko "^zo moti predvsem izdelovanje nevtronske bombe v Združenih flr*avah Amerike, zahodno velesilo pa povečan vpliv Sovjetske nefe v. AfriJ". To je bilo poudarjeno na zadnjih političnih Shtr.*n*ih *obeh Presto'n*can» kJer ni manjkalo medsebojnega °£tozevanja. Dejstvo je, da obe velesili krepita oborožitev in da O raz*u"*ti vplivna območja v Afriki in Aziji. Zanimivo je, aanki ^ **QJo politično zmago v veliki meri gradil na zbolj-/ ®"no*°v 8 Sovjetsko zvezo, a je od teh obljub ostalo bore karter se preveč omejuje le na pogovore o človečanskih pravičan. Ohlajeni odnosi med velesilama pa vplivajo tudi na P°tek beograjske konference o varnosti in sodelovanju v * VroPi, kjer so izrazita blokovska nasprotja in uveljavljanje "tereanih področij. Blokovska trma v Beogradu BEOGRAD — Jugoslovanska delegacija je večkrat jasno povedala, da mora biti zaključni dokument beograjskega srečanja o varnosti in sodelovanju v Evropi temeljit, konkreten in poln politične vsebine. Gre za doslednost pri sprejetih obveznostih, kar terja odgovornost vsakogar. Jugoslavija se je trudila, da bi sestanek uspel in da bi našli skupni jezik za zaključni dokument, je med drugim dejal vodja naše delegacije v Beogradu Milorad Pešić. Vedno bolj je namreč jasno, da skušajo blokovske države beograjski sestanek razvrednotiti, sprejeti površen dokument brez obveznosti in ostati na splošni razpravljavski ravni. Neuvrščene in nevtralne države so že ponudile kopico predlogov zaključnega dokumenta (zadnji to poskušata Danska in Romunija), vendar predvsem za bloke ni bil noben sprejemljiv. Usoda zadnjega predloga Danske in Romunije, ki je skoraj enak prejšnjemu predlogu nevtralnih in neuvrščenih, za zdaj še ni znana. TE DNI PO SVETU »INVAZIJA« JAPONSKIH AVTOMOBILOV u voz japonskih vozil je minuli mesec * Veliki Britaniji dosegel rekord. Tako ['zdaj vsako osmo vozilo prodano na britanskem trgu japonske proizvodnje, '•to namerava vlada v kratkem uvesti "•kakšno omejitev uvoza, s čemer bi f^«pre*ili »invazijo« japonskih avto-*°Wiov. Seveda pa ta ukrep utegne Povzročiti pravo »trgovinsko vojno« Veliko Britanijo in Japonsko. PLAZOVI RUSIJO v Kostajnici pri Doboju se je premaknil P'**, ki ogroža cesto Doboj — Modrica, 'ovarno Hemoprodukt, progo Doboj—Vrh-Pc'jein dvajset hiš. Zaradi malomarnosti in "^pravočasnega ukrepanja utegne nastati ***"k« škoda. V Gradačcu ie 15 pla zov P°drlo dvajset objektov. Šestdeset pa jih je v nevarnosti. Podobno je tudi v Kotori-pri Kotor Varošu, kjer so morali izseliti ***t družin, kajti njihovi domovi so postali Prenevarni. MAFIJA V ZRN Italijanske gostilničarje v Kdlnu, Zahodnem Berlinu, Hamburgu, Saar-brOcknu ter drugih mestih ze dalj časa 'zaeljujejo pripadniki dobro organizirane tolpe, ki v zameno za »zaščito« ^ktevajo od 3000 do 7000 mark. 2rtve f° vedno molčale, tudi tedaj, kadar jih je dočakala kazen: strel v koleno. Na Ppkopaiiiču v Frenchnu, nedaleč od kalna, pa je pred dnevi prišlo do razburljivega prizora. Policija je aretirala tri mlade Siciljance, ko so prišli Po »plačilo«. DUNAJSKI METRO Na Dunaju so odprli prvo 3,1 kilometra dolgo metrojsko progo. Razbremenila naj bi Promet v mestnem središču. Dunajska podzemna železnica bo dokončno zgrajena v nekaj letih. UKRADLI LASERSKI NABOJ Na razstavi laserjev v britanskem muzeju so med drugim pokazali tudi izredno izpopolnjen laserski naboj, ki ga je moč uporabiti v puški ali strojnici, zadetek pa je praktično nezmotljiv. Rabili bi ga predvsem v boju proti teroristom. Naboj je bil deležen tolikšnega zanimanja, da je iz muzeja — izginil. PREPOVEDANA LJUBEZEN MED RASAMA Pravosodni minister v vladi rasistične Južne Afrike Jimm.v Kruger je pred dnevi spe« zavrnil zahtevo, naj razveljavi zloglasni \d. člen zakona o »nemoralnem dejanju«, ki prepoveduje intimne odnose med pripadniki različnih ras. »Ce hi razveljavili 16. člen, bi se zvrstili meti ljudi, ki spodkopavajo varnost republike.« pravi Kruger. In: »Bojujemo se za to. da bi bilo mešanccv čini manj.« CARTER VSE MANJ PRILJUBLJKN Iz meseca v mesec je priljubljenost ameriškega predsednika Jimmvja Carterja med državljani manjša. Trenutno le 34 odstotkov ameriških mest odobrava njegovo politiko. Privrženost Carterju je začela pešati najprej zaradi njegove notranje politike, potem pa še zaradi zunanje. Za primerjavo: dva meseca po prihodu na oblast je bilo z njim zadovoljnih kar 03 odstotkov Američanov. TOKIO 8K VODI Tokio je Še vedno prvo na svetu po številu prebivalcev. Rezultati zadnjega popisa kažejo, da je konec leta živelo v mestu 11,683.479 ljudi. GLAVNA SESTRA MORILKA Zdravnik v bolnišnici V/etteren pri Gentu v Belgiji je na tiskovni konferenci izjavil, da je redovnica Godfrida kot glavna sestra v šestih letih usmrtila vsaj 30 ljudi. Obotoženka je priznala, da j« pred nedavnim ubila trt starce, ker jim je vbrizgala previsoke doze insulina. Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije »Se bova še nekaj zmenila.« Zvalim se iz spalne vreče, zaupljivo prislonim obraz k njegovemu, ko .. . DZAF, DZAF, DZF . . . »No,« se zareži, »pa smo naredili pristanišče za vse mraveljske mornarice, ne samo za to mravljišče - NA TVOJEM OBRAZU. Na tvoji posladkani larfi. Si kot škofjeloški kruhek. He, te že grizejo?« me škodoželjno prebode. Jezen sem. Najraje bi ga kar preščipnil, kot mravljo. »KAČA!« se zaderem, pokažem pod njegove noge in brizgnem po tleh. Brane pa... Hja, je potem še vse dopoldne sušil hlače na razbeljenih algastih škrbinah, ki so molele iz sipkega mulja nekaj korakov vstran. Jaz pa sem že mislil, da misli priplavati vsaj do Splita. Prišel je torej zajtrk, za tem pa sva dvignila sidro in jo majhnila v smeri Bakherie. Se pravočasno sva se premislila. Zagledala sva vasico, ki je kot koklja čepela pod obronki Zlatih školjk, zažrta med skrepenele škrbine. In potem — na stara leta, brez centa v žepu, jih spet prižene na to izsuženo kamnito — pokopališče. V sveže grobove. Na katerih se košatijo prašni voščeni venci. Voščene rože. Brez črnih trakov. Ki so že tolikokrat tolikim rahljali zemljo pod glavo puste, gole, a — domače grude! Najprej Mario, potem mož, pa Pietro, slej ko prej vsi po vrsti. Ona pa ... si briše solze. Kako preprosto ... solze! Hodila sva tam julija lanskega leta. In kar naprej blodim po tistih škrbinah. Grizljala sva vsak svoj kos belega kruha, namazanega z medom in jo . .. nepremično gledala. Buljila v njene oči. Kalne oči. In pila njeno ovčje mleko. Ovita v mehko melodijo piščalke, ki naju je naplavila v čase, ko je bilo sicilijansko nebo še brez oblačka, prepojeno s prvinsko (mogoče nagonsko) navezanostjo na zemljo, na morje kot glavni izvir mesa in zaslužka. DA BI PREŽIVELI. lT„ t df/olanJa<>gnjemkov m premikanja tal so sici-Uanska tla razgibana, polna ujed, votlin, kotlin . Na shkije votlina blizu PALERMA Človek mora preživeti Stopava po ozki tlakovani poti, ujeti med kamnita koridorja. Kot da bi se sprehajala po slovenskem krasu, tam nekje okrog Pivke ali Tomaja. Vasica. Kamnite hiše. Brez elektrike in razpetih telefonskih žic na telegrafskih drogovih. Mrka. Nema. Odrezana od sveta. Z razpokano rdečkasto zemljo med nasadi pomarančevcev in oljčnih gajev. Tako divji so bili videti na prvi pogled. Kot da jih nihče ne neguje in obrezuje. VODA. VODA. Izsušene rdečkaste zaplate zemlje, razpokane, ograjene, da jih ne odnese burja. Pijejo kap-nico, ki se nabira v plastičnih, lončenih posodah ali vodnjakih samo okrog trideset dni na leto. Ce ne bi bilo globokih vodnjakov s stalno podtalnico. Pa vinske trte. Pa vina. Z njim tukaj birti zalivajo VODO in ne obratno, kot pri nas, če hočem biti malce zloben. Vinski krst. Sveži grobovi okrog kamnite pritlikave cerkvice. Zvonik se kruši, zvonove je verjetno pobrala že soška fronta. Morda Mussolini. Kot da bi se sprehajala po rimskih katakombah. Sama sva. Vas — kot da bi izumrla. Tu pa tam — na oglatih opekah sedijo — starke. Odete v črno. Črnina. Ena sama žalost. Zguban, izžgan obraz, obrazi, kot da hi gledala petsto let star že najmanj desetkrat popisan in zdrsan pergament. Sivi lasje lezejo izpod rute. Starka. Zgrbljeno brska po ročno pletenem šibjastem peharju. Lušči neke vrste fižol. Malce nenavadno za sicilijanske razmere. In oči. Globoke. Gleda naju nepremično. Roke pa ji nagonsko grebejo po izsušenih strokih, vsakega pazljivo odvije, vsako zrno skoraj poljubi, pazljivo odloži v sajasto lončeno skledo zraven bosih nog. Sediva na prhki rumenkasti travi, s hrbti naslonjena na preperelo ogrado. Sonce žge, topel curek kamiliči-nega čaja drsi po bradi navzdol. Od oblasto zaokroženih hribov se odbija svetloba na zakrivljeno dimno črto črede ovc, ki jih žene črnolasa punčka v živordečem predpasniku (samo v njem) k dva kilometra oddaljeni že malce slankasti mlakuži pod stoletnimi oljkami. Človek mora preživeti tukaj. MORA. Čeprav težko. Obupno težko Z muko. Te starkine oči. In fižol. Kot da bi v rokah mečkala orumenelo štirideset let staro družinsko fotografijo. — Mož je poniknil v francoskih rudnikih železove rude, sinovi — koliko jih je že bilo? Mario, Alherto pa Pietro, Jovani . . . Samo sinovi! SICILIJA, ljubezen njena, jih ni mogla ujeti, vgnesti, zlepiti med rdečkasto zemljo, ognjeno sonce in kovinsko modro morje. Ni mogla ... Ni mogla ... Ni mogla . . Vino ... in ribe . .. in brezskrbno modrino nebesnega oboka ... in domače ognjišče . in MOJO LJUBEZEN ... so zabarantali na trgih RIMA, MILANA. TORINA, GENOVE, TRSTA, ali še dalje. Za nekaj smogastih, izžetih, kislih in popo-pranih lirskih bankovcev! NE. limon! DA BI PREŽIVELI? Kaj, ko človek ne more ubežati hrepenenju! Nenasitni ljubezni, priklenjenosti na zemljo, ognjišče, LJUDI! KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE... Potem pa je požrešni SEVER raztegnil svoje lepljive lovke nenasitne hobotnice. JUG je postal neizčrpen rezervoat poceni delovne sile. Številne družine, v katerih je zaposlen največ eden, dva, komaj čakajo, da se od mize odtrgajo še kakšna usta, vročične oči že gledajo v tovarno sanj. na SEVER. Milano, Torino, Rim, možgani in srce ITALIJE so omamili in pokvarili okus bodočnosti in temeljem otoka — mladini. Kot lepljive amebe so jih zvabili pod smogasti plašč hlastanja. KRUHA in IGER! Pečenih pišk s pesticidi, norih avtomobilskih in nogometnih tekem, v svet nočnih lokalov in igralnic-, prostitucije in zvodništva. Denar pa je kopnel. Neusmiljeno kopnel. In starost se je vgnezdila in nadela obrazom nevarno, zahrbtno, razbrazdano, izžeto — MASKO. Ko se človek zave. da je srečo zamenjal za nekaj piškavih inflacijskih lir. DA BI PREŽIVEL? Bejžnobejž . .. Mafija, medsebojna obračunavanja med klani — in potem na stara leta, brez centa v žepu, jih spet prižene nazaj, na to izsušeno pokopališče. Zal. večino že mnogo, mnogo prej. V sveže grobove. Med voščene vence . . . Z morja pa je veter nesel vznemirljiv duh po soli in razcvetelih oleandrih. Kupiva hrano. Vračava se. Na makiji leži razpadajoče truplo. Osel ali mula? Kdo ve! Roji muh in drugega mrčesa obletavajo že skoraj oglodane kosti. Pogosto sem videl . . . Pogosto videl sem narobno stran življenja: zadavljen potok, ki le še grgra, list, ki ožgan se zvijati začenja, in konja, ki se zrušil je na tla. (E. Montale v S i p j i h kosteh) In ko se človek prebija skozi to krmežljavo, trdo sicilijansko življenje in podzavestno začne primerjati, potem ... Prišlo je torej tudi že težko pričakovano kopanje. Se prej priprava zajtrka za . . . ja. z njim pa tudi najine gracije. Poležane, preležane, naležane, zaležane kosti. Sele kopanje je odplaknilo vso jutranjo slabo voljo. Plima. Jate srebrnkastih rib se podijo gor in dol, škržati cvrčijo za oktavo nižje kot zvečer, mi pa se kot martinčki premetavamo na vročih šotorskih plahtah in spalnih vrečah. Na sipki mivki. No, malce nas že stiska, če nas morda /.a kakšnim deblom stoletnih oljk ne opazujejo potomci Al Caponejeve mafije. Okrog dva tisoč se jih potika po teb škrbinah in izmika, se skriva pred policijo. Ko pa tone sonce v morski pramen, zakoračijo v neonsko razsvetljene ulice Palerma. mimogrede v kakšno banko ali draguljarno . . . Neskončne peščene plaže. Brez zarjavelih konzerv ali razbitih steklenic. Morje — kristalno čisto, samo nekaj kilometrov nazaj — gnojnica palermskega pristanišča. Sence 1 i jejo od cipresnih gajev sem dol, skozi oljčne veje tipajo razcefrani, vroči, mehurčasti (če se jim človek preveč nastavlja) žarki. Mi pa se kot vedno v najhujši opoldanski pripeki otovorimo z nahrbtniki, midva z Branetom dodatno pobaševa še šotora ter po peščenih sipinah neskončnega loka obale kot velblodi v Sahari začnemo lesti — najprej še enkrat v vasico, da si jo dame pobliže ogledajo, potem pa čez kucelj — do železniške postaje. Vlak bo prisopihal šele ob osmih zvečer. Sicilijanska narodna noša. In bogato okrašen poročni Voz - barve se prelivajo, da se človek nehote spomni na gorenjska svatovan/a . . . Radovljiški in jeseniški čebelarji odlikovani V nedeljo, 19. februarja, so v radovljiškem Društvu čebelarjev na rednem letnem občnem zboru podelili za posebne zasluge za dvig in razvoj slovenskega čebelarstva mnogim zglednim in dolgoletnim čebelarjem odlikovanja Antona Janše. Občnega zbora in podelitve priznanj se je poleg nekaterih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij udeležilo blizu 50 čebelarjev, odlikovancev in delegatov, med katerimi so bili tudi taki, ki čebelarijo že nad 60 let. Pri tem naj omenim, da je bila, kot vselej, navzoča tudi 82-letna TONČKA ANCELJ iz Mojstrane, zvesta in neuklonljiva dolgoletna čebelarka, potem naj bo že na tem mestu uvodoma povedano, da je gorenjsko čebelarstvo danes v rokah starejših, vedno redkejših entuziastov, katerim so čebele bolj ideal in konjiček kot pridobitništvo. Poizkusi, da bi privabili v čebelarske vrste mlajše ljudi, so bili največkrat neuspešni. Pa tudi poizkusi s čebelarskimi krožki po nekaterih gorenjskih šolah, da bi čim širše zainteresirali mlade, niso prinesli pričakovanih uspehov. Ing. Karel Maselj, ki je organiziral krožke in na njih predaval, pravi, da je prav na tem Lomi jani io vino v 1 • • zelij trgo Lom pod Storžičem - Pred leti je bilo že govora o ureditvi trgovine v Lomu pod Storžičem, vendar do uresničitve pobude ni prišlo. Tržiški Mercator in Živila iz Kranja sta se sicer pogovarjala o ureditvi prodajalne pri gostinskem lokalu, vendar dlje od pogovora ni prišlo. Trgovsko podjetje Mercator, temeljna organizacija združenega dela Preskrba Tržič ugotavlja, da na gradnjo trgovine v Lomu nekaj časa še ni računati. Organizacija je obremenjena z vračanjem posojil, zato bo sposobna kupiti le izpraznjen tovarniški objekt v Tržiču za preureditev v prodajalno pohištva in železnine. Več možnosti za ureditev trgovine v Lomu pa se ponuja v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Pogoj pa so seveda ugodna posojila. -jk področju še veliko zavzetega m strokovnega dela in da bi morali k temu prizadevanju pritegniti več sposobnih predavateljev, ki bi znali na primeren in strokovni način navdušiti mlade do sodobnega čebelarjenja. Danes vemo, da tisti čebelarji pri nas, ki niso seznanjeni in vpeljani v novo čebelarsko tehnologijo, ne bodo mogli uspešno in rentabilno čebelariti. Torej le na osnovi naše bogate čebelarske tradicije in z uvajanjem sodobne tehnologije in ob povečanju števila čebelarjev bo mogoče dvigniti čebelarstvo na dostojno in rentabilno raven. Seveda pa bo to mogoče napraviti le ob vsestranski konkretni pomoči naše družbe. Odprta so tudi še druga pomembna vprašanja in o katerih so na zboru razpravljali čebelarji. Kako na primer pripraviti kmetovalce, da ne bodo uporabljali pri škropljenju raznih kultur, za čebele pogubna strupena škropiva, da bodo škropili v času, ko cvetje še ni odprto, da bodo o škropljenju prej obvestili čebelarje itd. In tudi, da bodo čebelarji skrbeli za sprotno zdravljenje čebel, da bo to delo organizirano in stalno, da bodo še naprej gojili našo čisto, odporno in marljivo gorenjsko sivko, čebelo, ki je prilagojena domačemu naravnemu okolju in ki se je že vseskozi dobro in koristno obnesla. Čebelarji so med drugim tudi poudarili, da bo potrebno v bodoče še bolj organizirati in nadzorovati pašna stojišča na Jelovici in na Pokljuki in da bo potrebno bolj učinkovito preprečevati neprijavljenim čebelarjem, da bi vozili na pašišča čebele brez ustreznega veterinarskega potrdila. V zvezi s tem bodo pripravili še pregledno karto »čebelarski kataster«, iz katere bo razvidna zasedenost oziroma gostota čebel in tudi pašna področja na območju občine. Trenutki statistični podatki povedo, da je na območju društva Radovljica ,'314 čebelarjev (284 članov, 30 nečlanov), ki so včlanjeni v 11 družinah in imajo 3077 panjev čebel, večinoma »AŽ« panjev, blizu 200 pa je nakladnih panjev. Društvo ima svoj mali obrat, delavnico za izdelovanje voščenih satnic, ki jih pripravlja čebelarjem in od katerih prevzema potreben vosek. Predsednik društva Severin Gol-majer je med drugim tudi pojasnil, Križki podi — visokogorsko smučarsko središče Smučišča na vzhodnih in zahod-lih Križkih podih bi zadovoljila in lavdušila tudi najbolj zahtevne in •azvajene ljubitelje visokogorskega mučanja, ki sicer poznajo smučišča »od Matterhornom ali druga smuči-ča v Dolomitih, Tatrah in Alpah. Spusti s Križkih podov so različ-ih zahtev. Tako spust s Stenarja, Lriža in drugih vrhov mimo bivaka ni zahteven in je v udobnih vremenskih in snežnih razmerah pripo-jčljiv za vsakogar, malo bolj zahte-?n pa je spust skozi Sovatno v itrep pod Luknjo in severno steno riglava. Z Grive, od Pogačnikovega jma skozi Beli potok v Zadnjo rento se brez nevarnosti smuča sak poprečni visokogorski smučar. Prej ali pozneje bodo uresničeni načrti, povezava Kranjske gore skozi Krnico preko Križke stene z moderno žičnico s Križem in Križki-mi podi in z dolino Vrat in Zadnjo Trento. To so bližnji ali daljnji realni načrti, ki bi jih morali čimprej uresničiti v korist in napredek našega rekreativnega in tudi vrhunskega visokogorskega alpskega smučarskega športa, ki mora tudi pri nas doseči svetovno raven. Zasneženi alpski smučarski svet Križkih podov se nam ponuja kot edinstveni smu-ški stadion. Nanj že sedaj radi zahajajo zahtevni in razvajeni sladokusci edinstvene alpske smuke ali skozi Trento ali skozi dolino Vrat. U Ž. Bistrica bo spet bistra (amniška in domžalska občina gradita čistilno napravo Kamnik — Za hudourniško Kam-iiško Bistrico velja, da že dolgo časa le zasluži več svojega imena. Šte-/ilni industrijski obrati ob njej in hitro razvijajoča naselja so s svojimi odplakami tako onesnažili vodo, da / njej ni več življenja. Bistrica ima leprijeten vonj in zelo kalno nekoli- 0 belkasto obarvano vodo. Zato so se občani obeh občin, omžal in Kamnika, odločili, da do skupaj zgradili sodobno čistil-napravo. Dela na zbirnem kana-j, ki poteka od Kamnika do Ihana, o že končana in na vrsti je še čistil- 1 naprava, ki bo stala v Ihanu. GIP >nova iz Ljubljane je že končala gradnje čistilne naprave, ki bo 0 čistila le mehanskih delcev, i) pa gradijo pomembnejši del, bodo tudi biološko občistili od->adne vode. Gradnja čistilne naprave bo velja-okoli 69 milijonov dinarjev, 40 od-itkov omenjene vsote pa bo pri-vala kamniška občina. Vsa dela »rajo biti končana do konca letoš-ga maja. Predvidevajo, da bo slo-la otvoritev 27. julija, torej na kamniško-domžalskega občin- 1 praznika. .seveda vse industrijske odplake ne bodo sodile v povezovalni kanal. Vsaka tovarna bo morala imeti še svojo manjšo čistilno napravo, kar je seveda odvisno od stopnje onesnaženosti svojih odplak. Nekatere take naprave že imajo, žal pa večji onesnaževalci preveč zavlačujejo z gradnjo tovarniških naprav. Prav tako še ni rešen problem odplak iz Rudnika kaolina Črna, kjer Kamniško Bistrico močno »pobelijo«. Povedati je namreč treba, da se bo povezovalni kanal začel šele v Kamniku, in vanj rudnik ne bo vključen. Drobceni delci kaolina, ki barvajo Bistrico, so najkvalitetnejši del kaolina, zato bi ga kazalo »prestreči« že v Črni. V obeh občinah so se dogovorili, da je treba pohiteti tudi z izgradnjo tretjega dela čistilne naprave v Ihanu, ki bo odpadne vode dodobra očistila. Z razrešitvijo problema »beljenja« in odvodom odpadnih voda v povezovalni kanal bo Kamniška Bistrica spet čista. Zelja občanov na obeh bregovih hudourniške reke je nedvomno tudi, da Bistrica ponovno oživi. 1 da so strokovna predavanja, ki jih v Ljubljani organizira MEDEX za svoje uslužbence in kooperante, odprta tudi za vse druge čebelarje. Navzoči so ponovno obravnavali že staro vprašanje gradnje ČIC (čebelarskega izobraževalnega centra na Brdu pri Lukovici) in ugotovili, da bi bila nadaljnja gradnja le ob finančni pomoči in prispevkih čebelarjev nesmiselna, ker je tako nikoli ne bi dogradili, pač pa hi bilo potrebno v to akcijo vključiti tudi pristojne republiške organe. Ob zaključku uspešnega letnega zbora je bil ponovno izvoljen za predsednika društva Severin Golma-jer, za tajnika pa Janez Luznar, sprejet pa je bil tudi dveletni program dela. Jože Pogačar Uspešno uresničevanje programa Godešič — Da so krajani zelo zainteresirani za napredek in razvoj svoje krajevne skupnosti priča tudi udeležba na zadnjem zboru občanov, ko je bila dvorana družbenopolitičnih organizacij napolnjena do zadnjega kotička. Najbolj je bila razgibana razprava o ukinitvi pokopališča v Retečah in novem pokopališču, na Lipici. Po dveurni razpravi so krajani še vedno vztrajali, da pokopališča v Retečah ne ukinejo. Sicer pa je napredek krajevne skupnosti viden na vsakem koraku. Novi avtobusni postajališči, več sto metrov novega asfalta na krajevnih poteh, prenovitev družbenih prostorov pripravljalna dela pri izgradnji otroškega vrtca, so samo ene večjih delovnih zmag krajevne skupnosti. Tudi v letu 1978, to je v tretjem letu srednjeročnega plana KS, naj bi pridobili vrsto potrebnih pridobitev. Tako naj bi asfaltirali še dva odcepa krajevnih poti, namestili javno razsvetljavo, pričeli bodo graditi rokometno igrišče in otroški vrtec. Nikakor pa krajani niso zadovoljni z zavlačevanjem gradnje oziroma povečanja trgovine na Godešiču. Prerekanje med Veletrgovino Loka in KS se vleče že štiri leta, zato krajani upravičeno upajo, da se bo zadeva letos ugodno rešila. KS skupnost se je namreč dogovorila z Veletrgovino Loka, da bodo stari del trgovine prodali, za dobljeni denar pa bo KS Godešič povečala trgovino. J. S. Namesto proslave ob 8. marcu KRANJ — Krajevni odbor rdečega križa Vodovodni stolp je sklenil poslati Onkološkemu institutu v Ljubljani 4000 din namesto organiziranja proslave in obdaritve žena v KS Vodovodni stolp ob 8. marcu; takšno odločitev, da nakaže denar v humanitarne namene, je ta krajevna organizacija RK sprejela že nekajkrat. — L. m. Jamarji na občnem zboru — Foto: J. Zaplotnik Uspehi »pod zemljo« Kranj — V petek, 24. februarja, so se zbrali na občnem zboru člani društva za raziskovanje jam v Kranju, ki združuje tudi sekciji na Bledu in v Gorenji vasi. Na zboru so pregledali delo v minulem letu in začrtali smernice za naprej, nazadnje pa so izvolili tudi nov upravni odbor skupščine. Društvo je lani dokaj uspešno proslavilo 20 let dela. Pridobili so 11 novih članov, tako da jih je zdaj vseh skupaj 82 (Kranj 55, Bled 16, Gorenja vas 11). Kranjčani so odkrili 13 novih kraških objektov na Pečeh, obiskali so 49 brezen in jam ter opravili 38 raziskovalnih in 11 merilnih akcij. Program za letos ni dosti drugačen. Poleg raziskovalnih akcij bodo izvedli tudi dve dvodnevni plezalni šoli in pripravniški tečaj. Tudi gorenjevaški jamarji niso lani stali križem rok. Vsak mesec < obiskali poprečno po tri jame Več* noma so to na novo odkrite jame i jih bodo letos s pomočjo članov nu tičnega društva izmerili, fotograf rali in vpisali v kataster. Organih rali bodo predavanja z diapozitiv sodelovali pa bodo še z drugimi drv štvi v Gorenji vasi in z jarnarsiur društvom iz Cerknega. Sekcija na Bledu je mlada, m dela šele eno leto. Kljub temu m Blejci izvedli že osem raziskovat* akcij. Letos nameravajo svoje vrst* okrepiti, se praktično izobraievs-radi pa bi ustanovili tudi 1««^ društvo. Za novega predsednika drušn; bil izvoljen Dare Manfreda po at čnem zboru pa so si jamarji oftei* še film z raziskovanj v Trigl breznu. H OZD Marmor Hotavlje Industrija naravnega kamna 64224 Gorenja vas objavlja prosta dela in naloge 1. vodenje kamnolomov Pogoj: dokončana srednja tehnična šola rudarske smeri z dvema letoma delovnih izfctt&m in opravljen strokovni izpit 2. vzdrževanje strojev in naprav Pogoj: dokončana poklicna šola kovinske stnv-ke, zaželena je praksa na področju vzdrževanji strojev in naprav 3. vzdrževanje elektro naprav in instalacij Pogoj: dokončana poklicna šola elektro strdke, zaželena je praksa na področju vzdrževat p strojev in elektro naprav 4. več delavcev za opravljanje delovnih nalog v proizvodmi obdelavi in montaži kamna. Prosimo, da kandidati pismene prijave pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Informacije lahko dobite v tajništvu OZD Marmor Hotavlje in po tek-fonu (064) 68-214. J Gradnja mrliških vežic v Radovljici Radovljica — Svet krajevne skupnosti Radovljica je na zadnji seji med drugim obravnaval poročilo nadzorne službe o gradnji mrliških Zlatarska delavnica Levičnik Živko Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Sudimo rum da ril a tKijnc vrednosti. ( estitumo za H. marec, dan žena Lesce - Letošnja zima seveda cestam ni prizanašala, le malokje je vsaj za silo vzdržal asfalt. Razpokane ceste niso tako nobena redkost, cesta pa, ki pelje iz Lesc mimo Hlebe do Begunj, je ena tistih, ki so najbolj poškodovane. Nekaj kilometrov ceste je nevzdržne, vožnja po njej dovoljuje le skrajno počasno vožnjo. Cesta je tako ena izmepl tistih, ki jo bo treba čimprej temeljito popraviti in ne le na posameznih mestih za silo pokrpati. - Foto: t\ Perdan vežic v Radovljici, ki jo uresmču* Turist Progres Radovljica, gradi p« SGP Gorenje Radovljica. Občani so se odločili za grade * mrliških vežic že na referendumu samoprispevku januarja 1976. le» Dela naj bi se začela leta & končana pa naj bi bila po skleni* pogodbi konec 1978. leta. Gorenje ' je obvezal, da bo ta dela opravil 180 koledarskih dneh od dneva tf* dobit ve vseh dovoljenj. Prav tu • se je lani najbolj zataknilo. Soda* Železniškega gospodarstva & ljana za železniški nadvoz jab* pridobljeno šele 23. septembra k* Investitorju so delali težave W drugi zastoji. V vsa dela, ki so ba do zdaj opravljena, so vložili sk«p 42.000 dinarjev. Lani so delavci Gorenjca na «a* do mrliških vežic porušili a* stanovanjski objekt, postavih «f* ne zidove in električne drogove.*' širili cestišče in prehod preko la* niškega mostu, ogradili robne opW zidove in tako sklenili z deli, daje* možen dostop tudi s tovornjaki* pokopališča. Za dokončanje ceste je poti«* cestišče razširiti še naprej do * lezniškega mostu, zgraditi kanal* cijo vodovod in opraviti še d** dela. Vrednost vsehlam opravi del na cesti znaša 954.000 d m r-- V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE Proslave za dan žena Jesenice — Svet za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk, ki deluje pri predsedstvu občinske konference SZDL na Jesenicah pripravlja za soboto, 4. marca, ob 16. uri v dvorani gledališča Tone Čufar svečano proslavo v počastitev mednarodnega dneva žensk in 35-letnici prvega slovenskega kongresa AFŽ. Kulturni program pripravljajo člani amaterskega gledališča Tone Ćufar, sodelovala pa bosta tudi hrovniški oktet ter pevski zbor osnovne .šole Tone Cufar. Svet se je odločil, da podeli priznanja posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom pred vojno, med vojno in po njej prispevale k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivale na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema. Priznanja je izdelal akademski slikar Jaka Torkar, postala pa bodo tradicionalna. R. K. Tržič — V tržiški občini pripravljajo za letošnji dan žena številne prireditve. Gostinci načrtujejo prireditve v restavraciji nad avtobusno postajo in v telovadnici doma TVD. Povsod bo zanimivost izbor na jprikupnejših obiskovalk. Velika prireditev bo tudi v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah. Pripravljajo jo mladi s Pristave, iz Križev, Sebenj in Seničnega, sodelovala pa bo tudi občinska konferenca ZSMS. Program pripravljajo učenci vseh treh osnovnih šol. Mladinsko gledališče Tržič, mladi i/. Seničnega in Pristave ter zabavni ansambel Odriv. Govornik bo Tomaž Koželj, predsednik 00 ZSMS Pristava. Proslave pripravljajo tudi po osnovnih šolah in krajevnih skupnostih. J. Kepic žiri — Tako kot v večini gorenjskih krajev, bodo ob S marcu povabili ženske tudi na Selu pri Zireh. Posebnost je, da se bodo srečale vse, ki so že prekoračile *demdeset let. Srečanje bo v nedeljo, 5. marca, ob 14. uri "a Selu. Za uvod jim bodo pripravili krajši kulturni Program. H. J. KULTURNI UTRIP V DOMU UPOKOJENCEV Kranj — V domu na Planini, kjer živi 128 upokojencev in invalidov, skrbe tudi za kulturno življenje in razvedrilo. Trudijo se, da bi med enolične dneve vpletli kaj veselega, poživljajočega, spodbudnega. V minulem letu je bilo v domu več kulturnih prireditev. Pred državnimi prazniki so prihajali učenci iz osnovne šole Stane Žagar. Zapeli so, deklamirali in prinesli oskrbovancem cvetje z voščilnicami. Na obisku je bil tudi učiteljski pevski zbor iz Kranja, folklorna skupina mladih plesalcev iz Tržiča, pevci iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp, kvartet iz Kovorja, zapeli in zaigrali so slepi in slabovidni, zaplesali pa tudi folkloristi iz Komende. Ob proslavi dneva invalidov je pel kvintet Gorenjci, posebno doživetje pa je bilo poslušati koncert akademskega komornega zbora iz Kranja. V domu so poskrbeli tudi za obisk gledaliških predstav v Prešernovem gledališču. Imajo več abonmajskih kart. Oskrbovanci zelo radi obiskujejo tudi planinske večere, ki jih pripravlja Planinsko društvo Kranj. Na predavanja, ki so v delavskem domu, pa lahko odidejo le nekateri. Zato so se planinci potrudili, da pridejo v dom. Vsem, ki lepšajo življenje v domu, so oskrbovanci iz srca hvaležni. Zaupajo njihovim obljubam, da bodo še prišli. M. B. DELAVNI UPOKOJENCI BLEDA Bled — Blejsko društvo upokojencev je zelo prizadevno. Vsako leto posebna komisija organizira izlete po domovini in nekaj tudi v tujino. V domu upokojencev prirejajo proslave obletnic in praznikov. Na letošnji proslavi Prešernovega dne je prvič nastopil pevski zbor upokojencev, ki ga vodi pevovodja Stane Naglic. Vaje imajo v kletnih prostorih doma. ki so jih primerno uredili. Društvo ima tudi balinišče. Upokojenci se radi zbirajo ob tej zgradbi, kjer igrajo biljard in se pogovorijo ter prijetno izkorist ijo svoj prosti čas. M. S. (60. zapis) To pot posvečam ves zapis enemu od najljubeznivejših kroparskih ve-lemož iz druge polovice preteklega stoletja, Radivoju Pozniku. Njegovo delo, posebno pa njegovo rodoljubje, je gotovo še danes v Čast in ponos domačemu kraju. RADIVOJ POZNIK Ne morem pa se strinjati s trditvami nekaterih domačinov, da je bil Poznik »odkrit« pravzaprav šele leta 1972. Kajti o njem prav izčrpno in simpatično piše že v Slovenskem biografskem leksikonu (1949, sedmi zvezek, strani 468 in 469) pa tudi iz Zbranega dela Josipa Stritarja (1953, druga knjiga, strani 89, 90 in 353) zvemo za precej lepih črt Poznikovega ljudomilega značaja. — Res pa je, da je v letu 1972 izšla v naših Snovanjih daljša študija o Radivoju Pozniku izpod peresa Zmaga Šmitka, ki je vednost o kroparskem rojaku močno razširila. Zato se v tem zapisu ne bom predolgo mudil ob Poznikovem imenu, četudi bi rad o tem plemenitem narodnjaku spregovoril kaj več dobrih in toplih besed. ■»a proslavi oouu taptn ^»v. ... , profesor Egija Gašperšiča, sodelovali p pionirji in mladinci osnovne šole. nmi in miaoinci osnovu*-.-wi«r. «,,hot«> V festivalni dvoran, pa bo .stega ^.\^[ " " " marca, ob 19. uri nastop pevskih zborov ./ P» ^ ;a Varaždina in radovljiške občine. ludi ta pmeflito nega bo posvećena 8. marcu. Zelo prisrčne proslave naselij Rečica in Mlino. ki se vsako leto zberejo v svojem •• dr. -josipa Jave pripravljaj« i I udi krajani gasilskem domu Na proslavi v šoli profesor d lelili priznanja SZDL zaslužnin TMemlja bodo podeli i ženam M. S. Na razširjeni seji predsedstva krajevne PLANINSKA SEKCIJA V PLAMENU Kropa — V Plamenu imajo od lanskega maja planinsko sekcijo, ki ima sedemdeset članov. Za ustanovitev sekcije so se odločili predvsem zato. ker je med zaposlenimi delavci veliko ljubiteljev gora. poleg tega pa je hoja v planine koristna in priljubljena oblika športne rekreacije. Po ustanovitvi sekcije se je odbor takoj lotil dela. Člani so med drugim markirali vse planinske poti do Partizanskega doma na Vodiški planini, sodelovali so na raznih planinskih pohodih ter pomagali pri organizaciji športne manifestacije Po stezah partizanske -Jelovice. V prihodnje bodo delo usmerili k povečanju števila članov, večji udeležbi na pohodih in drugih manifestacijah, še posebej pa velja omeniti, da bodo urejali tudi obeležja NOB v planinskem svetu. •J. R. iceSZDL. ki je bila 22. februarja v domu kulture govorili, da bodo tudi letos slovesno praznovali a. Za vse ženske v krajevni skupnosti Podnart .... ■ ■ . .....lin,,,,, Podnart konference i **> se dogovi dan žena. Z„ Mo pripravili slovesnost v soboto. 4. marca, domu kulture v Podnartu. Kulturni program Popravili pionirji iz osnovne šole Ovsiše in moški pevski Ifcor Svoboda Podnart. Slavnostni govornik bo predalnik sindikalne organizacije Kemične tovarne Podnart. P0kulturnem programu pa bo zabavno srečanje. '•>a pa bo praznovanje H. marca v Podnart n še bolj "'''Vesno, bodo pionirji obiskali na domu vse partizanske mi>tere. člani osnovne organizacije ZSMS pa vse žene n<"l 70 let tako. da jim bodo na domovih čestitali za Praznik in podarili šopek. Najstarejšo kraJanko Marijo ^oden, ki je stara že JJ5 let, bodo obiskali na domu P^dKednik skupščine krajevne skupnosti, predsednik »rajevne konference SZDL in predsednik osnovne '^nizanje ZSMS Podnart. uri >cl. Ciril Rozman Vogel - Za učence 2. razredov osnovne šole Sonja Marinkovič u Novega Sada je bil prejšnji teden pomemben dogodek, saj je bila večina prvič na snegu. V okviru šole v naravi st> se že prvi dan povzpeli na Vogel in uživali v beli opojnosti in v prvih korakih na smučeh - Foto: F. R. PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Zlatoporočenca Frančiška in Martin Jenko p*»ta pri Cerkljah - V soboto * februarja, sta v prijetni vasici P°d Krvavcem Frančiška in Martin y*nko proslavila v krogu svojih naj-Mžjih zlato poroko. Frančiška je JJ rojena pred 72 leti v Tunjicah ^n Kamniku kot tretji otrok desetiške družine. Martin Jenko pa se * rodil pred 75 leti na Pšati. Tudi Pr\ njih je bilo rojenih deset otrok, pa ima mama živo le še eno *^ro, ata pa sestro in brata. Frančiška in Martin sta se spoz-Mk na Pšati, kjer je njena mama ln*da žlahto. Vse življenje sta trdo prala, sadovi njihovega dela pa se J*kJ° v lepo urejeni in vpeljani "fcuji, kjer se največ ukvarjajo z živinorejo. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, enega pa sta izgubila že v zgodnji mladosti. Ivan, Francka in Cilka imajo skupaj 15 otrok. Ivan je ostal zvest očetovemu poklicu, poleg tega pa krepko dela doma na kmetiji in ima kar sedem otrok. Oče Martin je bil vsa leta po vojni zaposlen v Zavodu za gojitev divjadi »Kozorog« Kamnik vse do upokojitve, kjer pa je že vrsto let zaposlen tudi sin Ivan. Oba z očetom pa sta tudi dobra lovca, kar pričajo lovske trofeje, ki visijo v kmečki veži pri Jenkovih. Z lovom pa se je ukvarjal tudi Martinov oče. Kovčetovi, kakor se po domače pravi pri Jenkovih, so veliko med NOB pomagali partizanom. Prav zaradi tega so očeta Martina 1942 leta zaprli. Mama Frančiška je med drugim tudi povedala, da sta tudi njena starša praznovala zlato poroko in dočakala visoko starost, oče 84 in mama 94 let. Omenila pa sta, da mladi danes dobro žive in si sploh ne morejo predstavljati, kako trdo je lahko življenje. »V petdesetih letih skupnega življenja sva se dobro razumela in se nikoli nisva toliko skregala, da ne bi govorila ali se držala drug na drugega,« pravi Martin. Na vasi so jima naredili tudi imenitno šrango, nato pa so slavljen-cema v soboto vsi čestitali. Povedala sta, da sta še kar pi močeh in da se oba še dobro počutita. J. Kuhar Radivoj Poznik IH50- 18H1 Tembolj — to spet ponavljam! — Ker b temi zapisi seznanjam druge Gorenjce s starimi Kroparskimi vel-možmi, torej ne govorim Kropar-jem; ti za vse te stvari že dobro vedo. Zaslugo za to, da so v Kropi tako dobro seznanjeni s svojo kulturno zgodovino, imajo gotovo domači prosvetni delavci, ki so samo v zadnjem času objavili obsežne preglede o delu zaslužnih domačinov v brošuri »Naš plamen kulture« in v prilogah tovarniškega glasila pod za-glavji »Kladivo jim v roki pleše, pesmi poje, iskre kreše«. ZBIRALEC NARODNEGA BLAGA Tako je označen inženir Radivoj (Franc) Poznik v slovenski slovstveni zgodovini. Rojen razmeroma premožnemu očetu Francu dne 25. februarja 1850 v Kropi se je posvetil realnim vedam. Po realki je odšel v Gradec, kjer je dokončal gradbeni oddelek Visoke tehnične šole. Služboval pa je v domačih krajih le malo časa. Zaradi njegovega plamtečega rodoljub-ja so mu bile avstrijske oblasti vedno za petami in ga silile, da je smel službovati le na Dunaju, v Kremsu in v Dunajskem Novem mestu, kjer jedne 19. decembra 1891 umrl. Mož ne bi bil pravi Kropar, če ne bi že kot dijak ustanovil društva z izvirnim imenom »Narodova ušesa«. Njegovi člani so morali poslušati narod in si zapisavati pesmi in pripovedke, pač »narodno blago«, ki je še živo, a mu je namenjena pozaba. — Tako je Poznik kar precej nabral — a do izdaje tega »blaga« ni prišlo. Zato je vse, kar je zbral sam in njegovi tovariši, izročil dr. Karlu Štrek-lju, ki je nekaj tega gradiva pozneje porabil v znanem delu »Slovenske narodne pesmi«. — Le nekaj ljudskih pripovedk je Poznik sam objavil v Zvonu in v Ljubljanskem Zvonu v letih 1880-1882. Kot človek je bil Radivoj Poznik trezen in skromen, požrtvovalen podpornik vseh narodoljubnih akcij, celo literarne nagrade je sam razpisoval, veljal je za nesebičnega dobrotnika slovenskih visokošolcev na Diinaiu in v Gradcu. Ze od mladih let je bil Poznik navdušen pristaš Zedinjene Slovenije in izrazit slovanofil. Poizkusil se je celo z izdajanjem Slavjanskega almanaha, v katerem je objavljal s sodelavci članke kar v desetih slovanskih jezikih! Poznik je bil tudi nadarjen risar; še večji talent pa je bil njegov starejši brat Janez, ki je študiral slikarstvo v Benetkah — potem pa se je sled za njim izgubila .. . Poznikova sestra Neža se je poročila z nečakom pesnika Prešerna, s Francem Vov-kom. Njuna hčerka Francka je bila poznejša pesnica Vida Jerajeva (1875-1932). Torej ji je bil Radivoj pravi stric. Radivoj Poznik je umrl mlad; komaj 42 let je dočakal. Pokopan je na pokopališču v Dunajskem Novem mestu. V juniju 1893 so mu slovesno odkrili nagrobni spomenik. Po končanem petju žalnih prigodnu je pesnik Josip Stritar razdelil med navzoče na črno obrobljenem listu natisnjeno pesem, iz katere navajam le nekaj verzov: Pomlad povsod življenje novo vzbuja, prijatelj, tebe več ne obredi. ... Zakrila te je zemlja, zemlja tuja ... .. .Ti vzor moža, govoril ti si malo, na tihem delati si nas učil; odklanjal slavo si in hvalo, sam sebi vedno si poslednji bil. .. . Zvestoba tvoja bila je jeklena, mož bil si, ki vpogniti se ne da. . . . Lahka ti bodi tuje zemlje ruša in blag spomin ti, Poznik, zlata duša! Poznik je namreč na Dunaju več let prijateljeval z Levstikom in Stritarjem. Z le-tem se je še posebno zbližal, kajti le tako moremo razumeti, da je Stritar plačal več kot polovico stroškov za postavitev Poznikovega nagrobnika. Tudi vklesan napis v kamnu je Stritarjevo delo: Daleč, oh, od domačije, ki si ljubil jo tako, tuja zemlja tu te krije, blagi mož, srce zlato! SPOMINSKA PLOŠČA V KROPI Hvale vredne so bile pobude nekaterih domačih kulturnih delavcev, s keterimi so poskrbeli, da so bile vzidane spominske plošče v rojstne hiše pesnice Kristine Sulerjeve in slikarjev Janeza Potočnika in Petra Žmitka. Lepo bi bilo in prav, če bi tudi v pročelje Poznikovega rojstnega doma v Kropi (št. 65) vzidali vsaj skromno (ker je bil sam tako skromen!) ploščo z napisom: Tu je bil rojen rodoljub in mecen Radivoj Poznik 1850- 1891 Naj zaključim ta zapis Koledniška (Preč je zdaj to staro leto, žihar smo veseli vsi, ker smo zdravi...), ki ji je besedilo zapisal Radivoj Poznik, narisal pa Peter Zmitek, tudi kroparski rojak. rV»*;« »*; t* *T«-ra |e-t«, Ži-kar JMtvi-Vc-li vi». \tr*n$r4n Z nami za praznik žena Obljubili smo, da bosta po dve naši zvesti naročnici šli z nami na izlet žena na Dolenjsko in na morje brezplačno. Poprosili smo našo bralko Marijo Vršnak iz Kranja, da opravi ta žreb za nas. In tako se je izkazalo, da gresta z nami na Dolenjsko v sredo, 8. marca, Pavla Valant, Zasip 2. Bled in Marija Jerala. Begunje št. 136. Za dvodnevni izlet 18. in 19. marca v Portorož pa sta bili izžrebani Ančka Bašelj, M. Tita št. bi, Jesenice in Marta -Jenko. (iodešič 44, Škofja Loka via- vrbik 3*r- it Vaški vodnjak je kot spomenik: *redi vasi stoji, na najbolj vidnem mestu! Od tu se vijejo proti nebu :>rvi zdihi zaljubljencev; ob njem se stekajo vse novice: kje se bodo '.enili, kje krstili, katera cika bo elila. Ob vodnjaku se trudne ženske ahko vsaj za hip oddahnejo. Z vzdi-lom se oslonijo na rob, da se razgo-'ore s sosedo: o otrocih, o žitu, ki ga >o treba opleti, kaj bodo spekle za >raznik. Tu moškim najbolj vleče )ipa. Tu pomožujejo s sosedom o go-jpodarstvu, živini, kje bi bilo pa-netno posejati pšenico, kje proso, {akšne bodo letos cene, kaj se ■plača prodati, kaj bo potrebno tupiti. Ko tu točiš vodo, slišiš: kje, idaj, kako, zakaj. Od tu se odteka >brekovanje po vasi, razleze se ne-'oščljivost. Tu se zve, kdaj se bodo •.višali davki, tu počije popotnik, tu mokne prvi poljub v mraku, tu >ade klofuta ogorčene matere. Tu >b vodnjaku je pravo središče vasi, >s razgibanega življenja. staršev in vaščanov, ko je bil še otrok. »Kopali so jo sredi vasi in takrat seveda ni bilo posebnih naprav in tudi posebnih raziskav ni bilo mogoče opraviti, da bi ugotovili, kakšna so tla. Tako so skopali kakih 5 do 6 metrov, ko so naleteli na belo laboro. Ker je bila pretrda, so jo enostavno za nekaj metrov obšli, to se pravi, da je rov namesto navpično, tekel nekaj časa vodoravno in potem so spet kopali v globino. Po približno 30 metrih so naleteli na vodo.« Iz tako globokega vodnjaka seveda niso mogli vlačiti vode po verigi in z golido. Treba je bilo narediti črpalko. Zato so v vodnjak napeljali lesene borove cevi, kar je seveda zahtevalo veliko spretnosti, korajže in tudi znanja, posebno še zato, ker vodnjak ni raven. »Kdo je naredil prve cevi, se ne bi spomnil,« je ob tem dejal Albin Krmelj, »dobro pa se še sporni- Vodnjak Posebno živahno je, ko se teden lagiba h koncu, ko je poleglo glavno lelo in se vsa vas pripravlja na ne-leljo. Dekleta proti večeru vlačijo i vonjaku škafe, golide, korce in ka-lice. Vse mora biti v nedeljo belo, •imbolj zribano in svetlo. Vsa ta -oba je ponos deklet in vaških gospo-linj. In fantje, ki posedejo po škarpi ta vodnjakom, si že tu ogledujejo, takšna naj bi bila bodoča gospodi-ija: skrbna, bogata, hitra ali počasnejše sorte, tiha ali jezikava, nasme-tana ali resna. Ob tem že izberejo, tateri bodo pomagali nesti vodo, ,ametr oblačijo, kot marsikateri miaa:; srajci in oranž norumenin ^ Č(1 Odrezava Gorenjka bi tail pojavi najbrž rekla, da maškar že mmil. >e čas Monodrama je smrt gledališča FLORE Ko sem še kot srednješolka prvič zakoračila v ljubljansko Dramo, sem se tudi prvič srečala z igralcem Rudijem Kosmačem. Seveda le kot gledalka. Ne spominjam se več, katero delo je to bilo, dobro pa se spominjam Rudija Kosmača. Navdušil me je s svojo pojavo in igro. In potem še večkrat, pa najsibo v Drami ali na televiziji. Zato sem v začetku februarja toliko bolj nestrpno pričakovala njegov nastop v Prešernovem gledališču. Na programu tedna slovenske drame je bila monodrama Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta. Ža to vlogo je le nekaj dni pred tem dobil visoko priznanje, nagrado Prešernovega sklada. Rudi Kosmač je seveda spet navdušil. Čeprav je bila vsebina monodrame dokaj zahtevna, ni bil niti trenutek dolgočasen. Kar ponosna pa sem bila po predstavi, ko je povedal, da je pravi Gorenjec, doma z Dovjega. In prav prijazen je bil, čeprav ni imel veliko časa za pogovor. Seveda me je najprej zanimalo, kaj mu pomeni nagrada Prešernovega sklada. »Vsekakor je to lepo priznanje. Vendar pa mislim, da uspeh ni samo v moji igri. Tu je ie besedilo, režija, scena, skratka drugo z dragim je dalo dober sad.« »Za monodramo sem se odločil Kdvsem iz protesta proti gledali. Monodrama je namreč kosce, smrt gledališča, ki je dialog.« Režiser Žarko Petan pravi, da je monodrama najtežja zvrst igre. Zakaj se zanjo odločajo najbolj zaposleni in tudi najboljši igralci? Si res toliko želijo lastne potrditve? Verjetno. Rudi Kosmač, ki trenutno igra v Staromodni komediji in Talismanu, pripravljajo pa že Glembajeve, je z Lepo Vido nastopil največ v eksperimentalnem gledališču Glej. Gledalci, večinoma študenti, so ga lepo r Rudi Kosmač Rudi Kosmač je za vlogo v monodrami Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta februarja letos prejel nagrado Prešernovega sklada. — Foto: F. Perdan sprejeli. Vseh ponovitev, s kranjsko vred, pa je bilo sedemnajst. To pa za monodramo niti ni malo, saj še vedno ni deležna takega zanimanja kot skupinske gledališke uprizoritve. »Menim, da bo monodrama, kot se je hipoma rodila, tako tudi ugasnila. Igra enega zlepa n<> more biti posebno zanimiva z širši krog gledalcev, četudi j kvalitetna.« Monodrami se torej piše slabo. A vsaj nekaj časa bo zagotovo še ne za e živela. Rudi Kosmač je zaupal, da bodo njegovo predstavo verjetno dali tudi na televizijo. Morda bo potem tudi kot zvrst postala bolj priljubljena. Pa še vprašanje, ki me je, neumestno morda, vseskozi preganjalo: koliko truda zahteva monodrama. Rudi Kosmač, igralec z enaindvajsetletnimi izkušnjami, se je te vloge učil pet tednov, vsako jutro od štirih do sedmih. Ničesar ne sme prepustiti naključju. H. J. Dve, tri iz gorjanske kronike Gorje — Iz gorjanske kronike se da razbrati marsikatera zanimivost. Mladi rod prav gotovo ne ve, da . .. • se je na Lazih pri Dovemiku rodil leta 1792 Gašper Hudovernik. Dalj časa je poučeval grščino in latinščino na novomeški gimnaziji. Z brati ie govoril slovensko, z ostalimi pa latinsko. »Kranjec mora govoriti po kranjsko, Nemec po nemško, duhovnik po latinsko,« je vedno govoril. Dva dni pred smrtjo je dejal: »Jutri bom umrl. Domov bi še rad šel pogledat, gotovo je veliko mega. Potegnite posteljo k oknu, da bom še enkrat pogledal proti Gorjam. »Tako je umrl v Kamniku 15. marca 1858. leta. ... da je prišla prva kava na območje Gorij v poletju 1864, pred dobrimi sto leti. Iz Trsta jo je prinesel domov svoji materi Lovro Dornik iz Podhoma. Mati mu jo je poskušala skuhati. Opoldne mu je mati prišla povedat: »Vorenc, tiste fižole, ki si mi jih prinesel iz Trsta, celo jutro kuham , a so še zdaj trdi.« (Kava je bila še surova, nepra-žena in ne mleta.) ...da se je rodil leta 1779 pri Pustu na Stari Pokljuki Lovro Po-kljukar. Umrl je kot upokojeni kaplan na očetovem domu. Ljudje so ga imeli radi, ker je bil dober in zgleden duhovnik. Umrl je ubog, ker vse svoje imetje razdal revežem. Ko ga je nekoč župnik opomnil, naj vsaj malo pazi na svoje imetje, mu je odgovoril: »Pri Pustu še nikoli ni zmanjkalo žgancev in zelja.« Pri Pustu je bila nekdaj velika kmetija. To je zaselek na Stari Pokljuki nad Krnico pri Gorjah. Danes vse te spomine in razvaline že prerašča mah. Jože Ambrožič Vremenar Nastopil je tretji mesec v letu — martinus, marec po latinski), susecz, sušeč po staroslavenski t. Sušeč je pač suhi, sušni mesec, zemlja se že suši in jo je mogoče obdelovati. — Hrvatje pravijo marcu »ožujak«, Lužiški Srbi »naletnik«, Čehi pa »brezen«. Tudi to, češko ime našega sušca je zanimivo: v naravi se prebudi sla po novem življenju, to je čas, ko se mačke breznijo ali brestijo, saj celo rečemo: ta je pa res pravi brez no v maček. — Možno pa je tudi, da je češki brezen naslonjen na ime breze, ki daje prav v tem mesecu obilen sok iz ovojnega lesa, hkrati pa že začne rahlo zeleneti. Najlepše pač zelene spomladi breza, bukev in macesen. Ljudska modrost o marčevem vremenu precej stroko sodi: Ce sušca veter prah pometa, prav dobro letino obeta. Kar v suše u požene — veljave nobene! Če M učence mrazi (10.3.), zmrzuje še 40 noči. Ako v suše u grmi, dobra letina v vas hiti! Nepopoln odgovor delegatu Kranj — Na zadnji lanski seji obeh zborov skupščine kulturne skupnosti, ki je bila tik pred novim letom, je delegat iz Save sprožil delegatsko vprašanje, kaj je z arheološkimi izkopaninami pri sedanjem iskrškem križišču v Kranju. Arheološka izkopavanja so brezpredmetna, če najdene stvari niso predstavljene občanom, pravi delegat. Namen takih razstav je na najučinkovitejši način seznaniti ljudi z najstarejšo zgodovino svojega kraja ter ne nazadnje tudi pokazati, kam gre denar. In če smo že zbrali denar za draga zaščitna izkopavanja, bi morali najti še par starih milijonov, da bi strokovnjaki pri Gorenjskem muzeju in Zavodu za spomeniško varstvo pripravili razstavo. Ce pa so ovira za to slabi notranji odnosi med delavci in ravnateljem v Gorenjskem muzeju, ki očitno so, naj se sestavi komisija, ki bo te odnose razčistila. Tako delegat. Odgovori na to so bili dani na zadnji seji skupščine kulturne skupnosti v torek, 28. februarja. Kako je z najdenimi starimi predmeti, sta pojasnila Gorenjski muzej in Zavod za spomeniško varstvo. Predmeti, ki sodijo v zbirko Gorenjskega muzeja, zahtevajo natančno strokovno obdelavo (preparacija, konzerviranje in podobno), ki zahteva daljši proces. Res pa je tudi, da v muzeju že nekaj časa nimajo konzervatorja, ki bi material pripravil za razstavo. Računajo, da ga bodo lahko primerno strokovno obdelali in pripravili za ogled prihodnje leto. Glede odnosov v Gorenjskem muzeju pa najbolj zadovoljivega odgovora ni bilo. Delavci so se na pobudo kulturne skupnosti sestali in sklenili, da bodo spore sami razčistili. Vprašanje pa je seveda, če jim bo to res uspelo. H. J. Skrb za krvavške goste - Ljubo Rakovič, nekdanji znam kranjski smučar bkrn za Krvavu«.«: k<» \/„„j„r hrez snega in smučarjev ne more. Kot je opustil aktivno ^^^^S^a stališča na Krvavcu skrbi, da imajo delavec gostinskega obrata briškega letalu ^ 2 V brunarici zadostno zalogo hram jnP^ce J ^ajprimernejši nico. Ljubova naloga pa je, (ta tuago aprv prevoz se sani. (jk) - Foto: F. Perdan Tisto jutro je bilo tako kot vsako. Norbertovi sodelavci so bili točni in na delo niso zamujali. Nekaj minut pred šesto so že sedeli vsak za svojo pisalno mizo in čakali na začetek. Seveda je bil tudi Norbert rad točen in tudi on ni zamujal. Tako je bilo tudi tisto jutro. Ob šestih so že začeli delati. Na mize so zvlekli gore papirja, pričeli pisati, prepisovati, črtati, popravljati in sploh so si dali opraviti s papirjem in svinčnikom, da jih je bilo veselje gledati. Ko je minilo kake pol ure, je prišel čas za kavo. Tilčka jo je skuhala, ona je to najbolje znala, ostali pa so že med kuho vlekli v nos opojni von dobrote, ki jim je v jutranjih urah pomagala prebroditi krizo, ki so jo imenovali kar polsedma bolezen. Kava spretne Tilčke je dišala tako močno, da je celo šefa priklicala redno vsako jutro v njihovo pisarno, kjer jo je popil in odhitel v svojo pisarno, kajti tam ga je verjetno čakalo neznansko veliko dela. Ob sedmih so se prikazala prva znamenja porajajočega se dneva. Prečudovito je bilo videti. Sonce se je počasi dvigalo izza gora, modro-oranžno nebo se je lesketalo, zasnežena pokrajina pa se je bleščala kot v pravljici. Obetal se je resnično čudovit, zimski dan. Prvi je pričel pogledovati na uro Niko. »Mej duš, skoraj bi pozabil,« se je iznenada oglasil. »Danes sem zmenjen pri Bliskimport zaradi tistih žarnic« »Kakšnih žarnic?« so se začudili ostali. »Žarnic za okrasitev jelk, saj sem vam o tem že govoril.« »Toda do novega leta je še daleč,« so menili ostali. »Kaj ne vidite, kakšna kriza je z žarnicami? Kaj če do takrat zmanjka še okrasnih,« se ni dal Niko. Pospravil je svoje papirje v predal, še enkrat pogledal skozi okno, če je nebo res brez oblačka in nato stopil v šefovo pisarno. Tudi ta se je zazrl v prelepo zimsko pokrajino, nejevoljno pogledal svojega podrejenega in dejal: »Kaj hočem, posel je posel, ne.« Niko je odšel ob pol osmih. Ob osmih je sonce že prav lepo posijalo in Cena je imel telefonski pogovor. 1 ■ i e& oV6 Zimske oh »Tiste izpiske mi enkrat prinesijih bova malo prekontrolirala,« je dejal govornik na drugi strani žice. »Takoj sedajte jih prinesem,« je hitel Cena. »Ni potrebno, saj se ne mudi,« je bilo slišati v slušalki. »Ne, ne, takoj prinesem, nič ne skrbite, pa na svidenje,« je pohitel Cena in odložil slušalko. »Kaj pa je?« so se pozanimali ostali. »Nič posebnega,« je bil Cena brezbrižen, »računovodja me je klical, morava pregledati neke materiale.« Še preden je dokončal stavek, je že držal v roki mapo in stal v šefovi pisarni. »Tovariš šef, v računovodstvo moram, računovodja me kliče, pregledala bova neke papirje. Ne vem, če bom do dveh nazaj, saj veste, do tja četrt ure, potem pa preden začnemo, pa delo, kavica, saj veste, kako to oni...« »Pa še računovodstvo,« je zabentil šef in zopet pogledal prelep zimki dan. »Tak, pojdi že!« Okrog pol devete je bilo, ko se je pričela Tilčka nervozno sprehajati po pisarni gor in dol. »Ko bi vsaj vedela, če je z malim vse v redu,« je rekla sebi v brk. »Kaj pa mu je?« so se pozanimali tisti, ki so še ostali v pisarni in slišali tudi na tiho izrečene besede. »Zjutraj je bil tako čuden. Pa, ko bi vsaj imela telefon.« »Saj, saj,« so sočustvovali ostali. »Telefon je danes privilegij.« »Nič ne pomaga, sem se odločila,« je sklenila Tilčka. Domov poj-dem, potem pa naj mi piše bolniškoali dopust.« Odločno je vstopila k šefu in mu vse povedala. »Kaj naj se prepiram z vami,« je menil ta in jo pustil domov. Potem je bilo do malice mirno. Lepo so delali in ko je bila pavza, pohiteli na topli obrok. Dobro so se podprli, popili po malici še eno kavo, malo poklepetali in ura je bila deset. Ponovno so sedli za pisalne mize. Takoj po malici je Ciril pospravil mizo in dejal: »Jaz grem na občino, imamo sestanek.« Nihče mu ni ugovarjal. Ciril je bil aktiven sindikalni delavec in je imel vedno kak sestanek. Sicer pa ni imel kdo ugovarjati. Poleg šefa in Norberta je ostal samo še Janez, ta pa je ob pogledu na prekrasen zimski dan dobil tako hud zobobol, da je moral nemudoma zapustiti delovno mesto, kajti zobobol je res huda reč. Tako je ob pol enajstih ostal Norbert popolnoma sam v pisarni. Malo je pisal, previdno odprl tranzistor in poslušal drugi program, poškilil malo v časopis, tega je imel vedno pripravljenega v predalu in čas je kar nekam mineval. Ko se je vsega tega naveličal, se je zazrl skozi okno in ugotovil, da je dan prav neverjetno lep, kot narejen za zimsko rekreacijo. Ob teh mislih je Norbert kar privoščil svojim sodelavcem vse njihove naloge, obveznosti in kdo ve kaj še. Enajst je bila ura, ko je stopil v N orbertovo pisarno šef. »No, Norbert,« je dejal, »sedaj sva pa ostala sama.« »Ja šef,« je bil kratek Norbert. »Zunaj je tako lepo vreme, da je vaše sodelavce pograbila prava delovna mrzlica. Kaj mislite Norbert, kje bi jih dobil sedajle?« »Ne vem,« je bil zopet kratek Norbert. »Jaz pa vem,« je dejal šef, »na smučišču bi jih dobil, na smučišču!« Norbert je molčal, kaj pa je hotel. Šef pa je nadaljeval: »Veste, Norbert, vseeno me pa zanima, kako da ste vi ostali na delovnem mestu. Vem da ste priden in požrtvovalen uslužbenec, toda čudi me, da vas večina ne zapelje. Je vzrok za to vaš karakter?« »Ne, ne,« je sramežljivo odgovoril Norbert, »vzrok za to je zunanje drsališče, odprejo ga šele ob dvanajstih pa imam še pol ure časa.« Vesna Praprotnik nadarjena plavalka KRANJ — Zimski bazen v Kranju bo konec tedna gostil najboljše slovenske pionirje, ki se bodo borili na republiškem posamičnem plavalnem prvenstvu v kategoriji mlajših pionirjev in pionirk A. Na startu bo okoli osemdeset najboljših slovenskih plavalnih nad. Med to druščino najboljših pionirjev in pionirk bo tudi dvajset triglavanov, ki bodo skušali poseči po najvišjih naslovih SR Slovenije. Prav v tej konkurenci so predstavniki Triglava zelo močni in zato se ni bati, da ne bi večina prvih mest ostalo v Kranju. Med to druščino najboljših bo vsekakor zanimiv obračun med pionirkami. Največ lahko pričakujemo od plavalke Triglava Vesne Praprotnik. Vesna bo namreč nastopila v vseh osmih disciplinah. Tolikokrat lahko vsak tekmovalec tudi nastopi. Vmes pa bo Vesna plavala tudi v štafetah. Mlada Praprotnikova bo tako startala za najvišja mesta na 100 in 200 m delfin, 200 m prsno, 200 mešano ter na 100,200,400 in 800 m prosto. Vesna je svojo plavalno pot začela pred šestimi leti. Skupaj s Sonjo Dvorsak, Karmen Berložnik in Leo Jugovic je prišla iz prve uspešne kranjske eksperimentalne plavalne sole. Sicer pa ta učenka šestega razreda osnovne sole Stane Žagar iz Kranja ie ni stara dvanajst let. Kljub temu je njena plavalna tekmovalna pot dolga. V teh šestih letih si je nabrala že veliko prvih mest, v rokah pa ima kopico državnih in republiških rekordov. Tako je rekorderka SFRJ za mlajše pionirje A na 100 in 200 m delfin, na 200 in 800 m kravi ter na 400 m mešano. Na zadnjem članskem prvenstvu SR Slovenije v Kranju pa je na 200 m delfin osvojila republiški naslov. Ta naslov pa ji je prinesel tudi slovenski naslov za starejše pionirke. Vesna je dobra plavalka in dobra učenka. Z vztrajnimi treningi si je kmalu začela utirati plavalno pot kot ena od boljših plavalk Triglava. To tudi sedaj dokazuje. Ko na raznih državnih in republiških prvenstvih v svoji in višji kategoriji skoči v vodo, si že lahko obetamo, da bo izboljšala staro državno ali pa republiško znamko. Tudi od sobotnega in nedeljskega prvenstva si obeta Vesna veliko. Sicer rada govori; toda hvali se ne. Vseeno lahko pričakujemo, da bo mlada Praprotnikova, če že ne osemkrat, pa vsaj šestkrat stopila na najvišjo stopnico. Kot sama pravi, je nekoliko slabša v prostem plavanju na kratkih sprinterskih prograh. Najraje plava delfinov slog in 400 m mešano ter 100 m prsno. Če bo Vesna nadaljevala tako kot je začela, si lahko obetamo, da bomo kaj kmalu, če ne že, imeli ponovno odlično plavalko. In to skoraj v vseh disciplinah plavanja. D. Humer Peti Agroski uspel Dopisniki poročajo Tržič — Kljub slabemu vremenu je Smučarski klub Tržič organiziral tekmovanje članov selek-cijskega razreda v slalomu za starejše pionirke, starejše pionirje in mlajše mladince. Progi v Hrastah sta bili dolgi 550 metrov, imeli sta 50 vratu- in 130 metrov višinske razlike. Nastopilo je prek 100 smučarjev iz 26 slovenskih in enega hrvatskega kluba. Rezultati - starejše pionirke: 1. Kaprol (Olimpija), 2. Čop (Blejska Dobrava), 3. Valant (Novinar), 4. Ruparčič (Tržič), 5. Vreček (Radovljica); starejši pionirji: 1. Robas (Olimpija), 2. Ma-tičič (Novinar), 3. Jemc (Bled), 4. Jerman in 5. Stular (oba Triglav); mlajši mladinci: 1. Benedik »Jesenice), 2. Ribnikar (Tržič), 3. in 4. Podrekar (Jesenice) in Karničar (Jezersko), 5. Kreačič (Alpe-tour): J. Kikel Tržič - Šolsko športno društvo Storžič (osnovna šola heroja Grajzerja) je priredilo šolsko prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo je nad 200 učenk in učencev. Rezultati - mlajše pionirke: 1. Stritih, 2. Godnov, 3. Ribnikar; starejše pionirke: l.Zaplot-nik, 2. Kavčič, 3. Ogrin; mlajše mladinke: 1. Pehare, 2. Meglic, 3, Šimac; cicibani: 1. Vidovič, 2. Dobrin, 3. Hladnik; mlajši pionirji: 1. Vodnik, 2. Podlipnik, 3. Škepar; starejši pionirji: 1. Neme. 2. Kralj, .3. Golmajer; mlajši mladinci: 1. Rozman, 2. Štamcar, 3. Meglic; J. Kikel Brezje - Tekaška sekcija z Brezij je priredila v nedeljo, 26. februarja, tekmovanje v tekih. Čeprav je bilo slabo vreme, je bila proga dobro pripravljena. Najboljši so bili Klemen Dolenc iz Mošenj (mladinci do 16 let), Alenka Palčič iz Mošenj (mladinke do 16 let). Srečo Kopač iz Mošenj (člani do 35 let), Janez Sitar iz Mišač (člani od 35 do 50 let) in Pavel Debeljak iz Brezij med veterani nad 50 let. L. Eržen Kranj - V A skupini košarkarskega prvenstva za pokal Kranja so presenetili igralci Dijaškega doma, ki so v gosteh premagali favorizirane Kroparje. Dobro igrajo tudi košarkarji iz Naklega, razočarali pa so veterani Triglava (Trhle veje), ki srečanja sicer še niso zgubili, a jih že dvakrat ni bilo na tekmo. Vodi Vodovodni stolp z 12 točkami, kolikor jih ima tudi Krvavec Sledijo Plamen (11 točk), Naklo (11 točk), Kranj 75 (10 točk). Dijaški dom (8 točk). Gorenjski tisk (7 točk). Gotik (6 točk), Trhle veje (6 točk) in Iskra brez točke. . M. Cadež Radovljica — Na šahovskem prvenstvu Radovljice za leto 1977 je bil med 12 nastopajočimi najboljši znani radovljiški prvokategornik Jožef Prestrl, ki je zbral 9,5 točke. Osvojil je tudi naslov mojstrskega kandidata, saj je na turnirju sodelovalo 6 mojstrskih kandidatov in trije prvo ter štirje drugokategorniki. Prestrlu sledijo Mencinger, Roblek, kot gost pa je igral Mazi. Dobro je igrala tudi pionirska in mladinska prvakinja Slovenije Borštarjeva. Turnir so pripravili tudi v Lescah za III. kategorijo in v Radovljici za IV. kategorijo. Uršič, Šinkovec in Jazbec so osvojili II. kategorijo, Humerca, Valant, Krebs in Pfajfar pa III. kategorijo. V Perovič Tržič — Romana Kramar, Polona Štamcar, Branka Mešič, Marjan Sivic. Uroš Strniša in Janez Hladnik so bili najboljši na letošnjem odprtem prvenstvu Tržiča v veleslalomu za cicibane in cici-banke. Sodelovalo je kar 120 najmlajših smučarjev in smučark. j Kikel / Jarčja dolina — V Jarčji dolini pri Zireh je bilo letošnje tradicionalno smučarsko tekmovanje za prehodni pokal, na katerem so sodelovali smučarji tržiškega Tria in Alpine iz Žirov. Nastopilo je 50 tekmovalcev. Alpina v postavi Rado Podobnik, Franci Pečelin in Rajko Kosmač je premagala Trio, za katerega so vozili Franc Komae, Štefan Močnik in Janez Perko. Sicer pa so zmagali Kavčičeva (Alpina) med ženskami, Močnik (Trio) med moškimi nad 35 let in Komae (Trio) med moškimi do 35 let. J. Kikel Sankaška tekmovanja v Tržiču moški: 1. Mirko Faflik 2:49.3; 2. Bojan Livk 2:54,0; 3. Anton Ahačič 2:55,1; 4. Štefan Cadež 3:02,6; 5. Franc Kavčič 3:03,7. TRŽIČ - OOS Obrtnega podjetja Tržič je pripravila sankaiko tekmovanje z navadnimi sanmi na progi v Gozdu. V slabem vremenu je nastopilo okrog 20 zaposlenih. Organizacija je bila dobra, za kar rre zahvala članoma sankaške sekcije VD Partizan Tržič Jeni Ahačičevi in Janezu Bahunu. REZULTATI: 1. Marjan Mali 2:52,01; 2. Stane Pjevčevič S: 12,02; 3. Anton Perne 4:04,01; 4. Rudi Mlinar 4:14,02 in 6. Vili Planine 4:18,09. Tudi zaposleni v TIKO so organizirali aankaško tekmovanje. Tekma je bila v Pod-liubelju, startalo pa je okrog 40 zaposlenih. Glavno breme pri organizaciji so nosili člani OOS Štamulak, Zupan in Mikltč. Rezultati: ženske: 1. Ani Novak 4:07,0; 2. Marta Kravcar 4.25,9; 3. An« Kralj 4:30.2 Sankaško tekmovanje so imeli pred dnevi tudi člani taborniškega odreda Severne meje iz Tržiča. Več kot 30 članov in članic se je pomerilo na progi pod Storžičem, ki je bila dolga 1200 metrov. Zmagali so: ŽENSKE: Vida Germovsek 3:1«; MOŠKI DO 11 LET: SamoPirjevec 3:21; OD 12 — IS LET: 1. Tomaž Pirjevec 3:31; 2. Janez Mali 4:03; OD 16-18 LET: 1. Mato Radon 2:34; 2. Miso Zaletel 2:54; 3. Dare Žnidaršič 3:18; OD 18-20 LET: 1. Igor Žnidaršič 3:32; 2. Boris Perko 3:57; 3. Marjan Kopač 4:16; NAD 20 LET: 1. Janez Perko 3:04; 2. Stane Srečnik 3:00; 3. Cveto Perko 3:22. J Kikel Zadovoljiva mednarodna udeležba BLED — Prizadevni organizatorji smučarskega kluba Radovljica bodo za konec tedna, v soboto in nedeljo, pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Radovljice Leopolda Pernuša na smučiščih Koble organizatorji prvega FIS mednarodnega tekmovanja žensk v veleslalomu in slalomu za »Pokal Kobla 78«. Kot zatrjujejo organizatorji bo tuja udeležba zadovoljiva, saj so vsem smučarskim zvezam širom Evrope poslali vabila in pri tem ponudili dobre pogoje. Za vse tiste tekmovalke, ki imajo manj kot 36 FIS točk so pripravljeni povrniti vse stroške. Znano zimskošportno središče nad Bohinjsko Bistrico Kobla se je začelo v zadnjih treh letih hitro širiti, tako da so tu sedaj odlični pogoji za smuko in za razne smučarske prireditve in tudi tako zahtevne kot je mednarodna tekma. Prav zaradi odličnih pogojev in urejenih smučarskih prog se je organizator 9K Kadovljica odločil, da na teh smučiščih jutri in v nedeljo C4ti mednarodno žensko alpsko druščino. Ije organizatorja so bile letos skromne, glede udeležbe, in ta tekma naj bi jim služila kot generalka za ie boljšo mednarodno udeležbo v prihodnje. Prav zato se bodo potrudili, da bi že prvo tovrstno tekmovanje žensk v Jugoslaviji uspelo, saj bi le tako na prihodnjih dobili dobro mednarodno udeležbo, razmišljajo pa tudi o organizaciji evropskega ženskega alpskega pokala. Tako na K obli dva dni res ne sme manjkati ničesar, čeprav pričakujejo ie kar dobro mednarodno zasedbo. Organizacijskemu odboru se je že prijavila Avstrija s šestimi tekmovalkami, ena Argentinka in seveda vse Jugoelovanke. Pričakujejo tudi prijave Švicark, Italijank, predstavnic ZRN in ĆSSR. Ker rok za prijave še ni končan, je možno, da tudi ostale povabljene zveze pripeljejo na Koblo svoje tekmovalke. Posebno še ker je v mednarodnem smučarskem koledarju to druga dirka. Ena je še v ZRN. Treba je počakati do danes, ko poteče rok za prijave. Čeprav so najboljše na dirki za svetovni pokal v Ameriki, je doma ostala vrsta znanih imen alpskega ženskega smučanja. Čeprav ne bo najboljših, bo na smučiščih v soboto, ko bo na sporedu veleslalom in v nedeljo slalom, zanimivo mednarodno alpsko srečanje. Če bo organizatorjem naklonjeno tudi vreme, se ni treba bati, da ta prva prireditev ne bi uspela. Proga za nastop v obeh veleslalomih bo potekala vzporedno z dvosedežnico Kobla II, slalom pa bo ob vlečnici Ravne. Prva vožnja veleslaloma bo ob 10. uri, drugi bo ob 12. uri, nedeljski prvi slalom se bo pričel ob 10. uri, drugi pa ob 11.30. Ob 14. uri pa bo na Kobli slovesni zaključek. D. Humer V soboto dopoldne je Zveza slovenskih zadrug v Celovcu organizirala v Sent Janžu v Rožu letošnje slovensko smučarsko tekmovanje kmetijskih proizvajalcev »5. AGROSKI«. Na tem tekmovanju so imele pravico sodelovati vse kmetijske zadruge, kombinati, kmetijski in veterinarski instituti, kooperanti in proizvajalci kmetijske mehanizacije. Tekmovanja v veleslalomu in smučarskih tekih, ki je bilo odlično organizirano, se je udeležilo okrog 700 tekmovalcev iz Slovenije, in zamejski Slovenci iz Italije in Koroške. S tem športnim srečanjem v Sent Janžu v Rožu je bila dana športnikom priložnost, da osebno spoznajo koroike kraje in ljudi. Po končanem tekmovanju je bila v Bilčovsu razglasitev rezultatov in podeli- Elan in LIP zmagala Radovljica — Na Kobli je bilo radovljiško prvenstvo članov osnovnih sindikalnih organizacij v veleslalomu. Tekmovanje so pripravili občinski svet Zveze sindikatov Radovljica, občinska zveza za telesno kulturo in smučarski klub Bohinjska Bistrica. Sodelovalo je 442 tekmovalcev in 90 tekmovalk iz 85 osnovnih sindikalnih organizacij. Tekmovalci so bili razdeljeni v šest, tekmovalke pa v štiri starostne razrede. Vozili so na treh različnih progah. Rezultati - ženske do 27 let: 1. Fon, 2. Prešeren, 3. Mikeš; ženske od 27 do 35 let: 1. Berčič, 2. Ponikvar, 3. Zupan; ženske od 36 do 40 let: 1. Vukovič, 2. Ažman, 3. Podlipec; ženake nad 40 let: 1. Legat, 2. Čer ne, 3. Finžgar; moški do 27 let: 1. Pogačnik, 2. Kemperle, 3. Krivic; moški od 27 do 35 let: 1. Šmit, 2. Gašperšič, 3. Zupan; moški od 36 do 40 let: 1. Klinar, 2. Peternelj, 3. Ovsenik; moški od 40 do 45 let: 1. Lakota, 2. Zupan, 3. Zupan II; moški od 45 do 60 let: 1. Ahačič, 2. Resman, 3. Pristavec- moški nad 60 let: 1. Cvenkelj, 2. Legat, 3. Smit; ženske ekipno: 1. LIP Bled 45 točk, 2. Elan 22 točk, 3. Sukno 21 točk; moški ekipno: 1. Elan 140 točk, 2. Veriga 84 točk, 3. LIP Bled 66 točk; skupno: 1. Elan 162 točk, 2. LIP Bled 111 točk, 3. Veriga 91 točk; V. MatjaSič Poštarji smučali Gozd Martuljek — Zadnjo februarsko nedeljo je bilo v Gozd Martuljku tekmovanje v veleslalomu, tekih in sankanju za delavce PTT Gorenjske, na katerem je sodelovalo 89 tekmovalcev, pokrovitelj pa je bila osnovna organizacija sindikata podjetja za PTT promet Kranj. Tekmovali so tudi otroci zaposlenih. Pri otrocih so bili najboljši v veleslalomu Vanja Sumi, Blaž Goričan, Marko Kovačič in Iztok Omerza. V veleslalomu za ženske sta slavili Alojzija Jerovšek in Majda Ovniček, med moškimi pa L. Bešter, M. Goričan, S. Tušek in F. GogalaNajboljša tekača sta bila J. Omerza in A. Skrab, v sankanju pa so bili najhitrejši M. Ovniček med ženskami in D. Kruh med moškimi. A. Lavrič '->v Le za las ob lovoriko KRANJ - Na letošnjih finalnih borbah za jugoslovanski plavalni pokal je bila izredna borba v vseh disciplinah in v vseh kategorijah (pionirji in člani) in tudi za moitveni naslov. Oba dni se Že v 25-metrskem bazenu Vračar v leogradu bil izenačen boj za moitvene-ga zmagovalca. Z ramo ob rami so prednjačile tri ekipe: zagrebška Mladost-OKI, domača Crvena zvezda in Triglav. Sele zadnja disciplina ženskih štafet je dala končnega zmagovalca. To je Mladost-OKI, kije Kranjčane prehitela le za borih dvainšestdeset, zvezda pa že za 1035 točk. V Beogradu je torej le za las manjkalo, da plavalci in plavalke gorenjske metropole niso stopili na najvišjo stopnico. Čeprav niso osvojili te lovorike, so z drugim mestom dosegli doslej največji uspeh v tem tekmovanju. Vsi od prvega do zadnjega so se do konca naprezali, da bi končno stopili na najvišjo stopnico. Tudi odlični rezultati vseh, to predvsem velja za pionirje, ter najboljši dosežki Barbare Štemberger, Boruta in Darjana Petriča, niso pomagali. Barbara je na 800 m s časom 0:32,3 postavila absolutni rekord SFRJ in na 400 m prosto s 4:40,5 absolutnega SRS, brata Petrič pa sta na 1500 m prosto plavala doslej najbolje. Borut je s časom 16:29,5 bil doslej najhitrejši, Darjan pa s 16:48,4, če odštejemo vse Borutove najboljše rezultate na tej progi, drugi najboljši čas v zgodovini jugoslovanskega plavanja. »Zelja in motiv za končni moitveni naslov so mi dajale moč, da sem dosegel ta rezultat na 1500 m«, je po vrnitvi iz Beograda dejal naš najboljši plavalec Borut. »Prvo mesto, v to sem prepričan,« je nadaljeval Borci, »smo izgubili prvi dan tekmovanja. Kot kaže, nekateri naši trenerji nimajo pravega spoštovanja do tega tekmovanja. Ali ni lepo osvojiti jugoslovanski pokal? Ta ie zame največ kar se v moštvenem delu tekmovanja sploh v Jugoslaviji da doseči. Tako pa smo ves teden pred nastopom v Beogradu trenirali z vso močjo, kot da za konec tedna ne bi imeli tekmovanja. Vsak dan 16 km. Prav zato smo prvi dan plavali slabše, in ta dan smo po vsej verjetnosti izgubili tudi pokal.« »Vseeno sem vesel dobrih dosežkov, ie bolj pa uspeha brata Darjana. Z njim imamo ponovno dobrega plavalca. Tudi sam sedaj ne bom več tako osamljen. V tem mesecu me čaka kup nastopov doma in v tujini. 2e sredi marca bomo ponovno v Beogradu. V bazenu Vršac bo posamično in moitveno člansko državno prvenstvo. Nato potujemo v Bremen. Od 17. do 19. marca nas čaka močan mednarodni miting. Od tu pa nato na otok. V Leedsu bomo plavali na mednarodnem mitingu C OCA COLE.« Prav na prejšnjih dveh mitingih Coca Cole je Borut dosegel na 1500 m svoje prve večje mednarodne uspehe. Leta 1978 je v Leedsu plaval 16:06 ter naslednje leto v Londonu že 15:55,77. V začetku aprila bodo Borut in njegovi reprezentančni kolegi ponovno na mednarodni sceni. Nastopili bodo v Pragi in nato ie v Vzhodnem Berlinu. »Kakšni bodo rezultati, se ie ne ve. Prehod v 50-metrski bazen bo vsekakor dal slabie izide kot sedaj, ko plavam v polovico manjiih. Vendar mislim, da bom v formi že v Leedsu. Veseli me pa nekaj, kar sedaj ni bil običaj. Na vse te mednarodne nastope nas bo odpotovala vsaj četverica, če ne že pet. Tako v tujini ne bom več sam. To je dobra poteza novega zveznega kapetana Mitja Prešerna iz Ljubljane.« D. Humer ; tev pokalov in diplom, nato pa je sledilo družabno srečanje. V veleslalomu moikih do 33 let je zmagala ekipa Zveze slovenskih zadrug iz Celovca pred Emono iz Ljubljane in S pecari j o Bled. Pri moikih od 33 do 45 let so bili spet najboljši tekmovalci Zveze slovenskih zadrug iz Celovca pred Agrotehniko in K2K iz Kranja, pri moikih nad 45 let pa so zmagali ponovno tekmovalci Zveze slovenskih zadrug iz Celovca pred Agrotehniko in KZ Slovenj Gradec. Tudi med dekleti so bile v veleslalomu najboljše tekmovalke Zveze slovenskih zadrug pred Emono (Lj) in Specerijo Bled. V smučarskih tekih so slavili tekmovalci KZ Škofja Loka, tako med moškimi kot med dekleti. Med moikimi so bili na drugem mestu tekmovalci KZ Naklo, na tretjem pa tekmovalci KZ Cerknica. Med moikimi na štiri km dolgi progi je zmagal Franc Fajfar (KZ Škofja Loka) s časom 20,39.99 pred Francem Rakovcem (KZ Naklo) 21,50.87 in Šimenc Pavlom (Kmečki glas) 22,00.61. Med ženskami, ki so tekle dva kilometra, je zmagala Irena Dolenc s časom 13,16.87 pred Marušo Demšar (obe KZ Škofja Loka) 14,48.12 in Joži Kruiič (Agrotehnika) 16,03.86. Med moikimi, ki so tekli na dva kilometra dolgi progi, je zmagal Franc Kandarf (KZ Cerknica) s časom 12,09.73, tretji je bil Jože Bešter (KZK Kranj) s časom 13,17.46, sesti pa Polde Šumi Špece-rija Bled s časom 16.32.36. j Kuhar Gorenjci na Vasa teku KRANJ — Včeraj je odpotovala 30-članska ekipa smučarskih tekačev iz Slovenije na znameniti 86 kilometrov dolgi Vasa tek na Švedskem. V moštvu so tudi trije Gorenjci in sicer Mito Trefalt, Marjan Baloh in Jurij Dolenec. Želimo jim uspešen tek in srečen povratek! Vojaki urejali skakalnico Planica — V Planici se ze pripravljajo na letošnji 9. memorial Janeza Polde, ki bo 18. in 19. marca v dolini pod Poneami. Dvome-trska snežna odeja pa je delala organizatorjem veliko skrbi, saj je bilo treba skakalnico prehoditi in jo tudi drugače pripraviti na tekmovanje. Na pomoč so priskočili minuli petek vojaki iz enote majorja Stipčiča z Bohinjske Bele. 100 vojakov je prehodilo staro 120-metrsko in 90-metrsko skakalnico, očistili so sneg za žičnico in tako veliko prispevali, da bo Planica pripravljena na tekmovanje. H. K. -,---^ Zaključne priprave hokejistovj LJUBLJANA - V hali Tivoli so se začele skupne priprave jugoslovanskih hokejistov, ki bodo od 17. do 27. marca branili naše barve na svetovnem prvenstvu skupine B v Beogradu. Na zaključni finiš priprav je zvezni kapetan Mirko Janežič poklical vratarja Albrehta in Marjana Žbontarja ter igralce: Savica, Kovača, S. Koširja, J. Razingerjo, Kumra, D. Beravsa, I. Sčapa, Jakiča, Kureta, Lepšo, Seklja, Poljanska, T. Koširja, Pavlica. KI. menca, Smoleja, M. Jana, Putrleta, Hafnerja, Kavča in S. Ščapa. Naši izbrani reprezentantje bodo do odhoda v Beograd trenirali v hali Tivoli pod vodstvom zveznega trenerja Borisa Svetlina. Vmes pa bodo odigrali eno prijateljsko tekmo z Japonci v Ljubljani. S hokejisti Japonske se bodo nato pomerili še v prijateljskem srečanju v Beogradu. Reprezentantje, med katerimi ni bratov Hiti, bodo že danes nastopili v našem glavnem mestu. V Beogradu bo namreč od danes do nedelje prvi hokejski turnir »Bratstvo enotnost«. Tu bodo izbranci Svetlina nastopili kot reprezentanca Slovenije. Od povabljenih ne bo le reprezentantov, ki služijo vojaški rok. ,|h Športni vodnik SOBOTA ALPSKO SMUČANJE — Ob io. *ri bo na smučiščih Koble start prve vožnje na prvem mednarodnem Fig tekmovanju za »Pokal Koble«. Druga vožnja veleslaloma bo ob 12. uri; PLAVANJE - V zimskem bazenu t Kranju bo ob 10. uri start pionirje« kategorije A, ki se bodo potegov aH za posamične naslove SRS. Nadaljevanje bo popoldne ob 17. url; SMUČANJE - V Mojstrani bodo merili moči športniki in športnice Jesenic, ki se bodo pomerili na i mat h zimskih športnih igrah ObS8. Tekmovali bodo v veleslalomu in tekih; GORJE - V tem znanem tekaškem centru bo v nedeljo, 12. marca, ob 9.39 tek moških in žensk sa naslove najboljšega tekača na občinskem sindikalnem prvenstvu ObSS Radovi tir« NAMIZNI TENIS - V domu Partfema v Stražišču bo republiško prvenstvo sa mladinke; NEDELJA ALPSKO SMUČANJE - Na Kofeti bo ob 10. uri start ženskega slalecna m »Pokal Koble«. Druga vožnja bo aH 11.30; PLAVANJE - V zimskem bazenu ob 9. in ob 16. uri nadaljevanje republiškega prvenstva za mlajše pionirje A; NAMIZNI TENIS - V domu Partizana v Straž išču bodo najboljše asia-dinke SRS nadaljevale boje sa n«i Miški naslov: TRI M HOJA - S startom ob 9. do n ure bo v Smledniku na šest kilmssalim dolgi progi rekreacijska hoja; ŠAH — Šahovska zveza Gorenjske razpisuje člansko prvenstvo Goreniak* za člane za leto 1978. Udeleženci bodo igrali dvakrat na teden ob torkih ia sobotah med 17. in 21. uro. Pravice nastopanja imajo vsi člani lniai l]»ir šshovskih organ racij. Prijave bode sprejemali v torek 7. marca, ob 1?. eri v Šahovskem domu na Jeseničan. Ta dan bo igrano tudi prvo kolo. Prijavni-ns je 100 dinarjev. Popravek V torkovi številki Glasi naslovu sestavka o zimskih igrah s i »s/T. / jev zagodel škrat. Smučarji Grafi*«« podjetje Gorenjski tisk niso bili aess&kct je bilo pomotoma napisano, ampak*««? Z s pomoto se opravičujemo! ««m. Več discipline in vadbe Podreča - Konec januarja »o se zbrali na občnem zboru člani kegljaškega kruh*. Simon Jenko s Podreče. O preteklem dehi je poročal predsednik Peter Zevruk. Menil / je. da kaže biti na splošno z uspehi k*š»/ adovoljen. Člani so že drugič osvojih«- ( : ov občinskega prvaka. Se posebno uspeS?*\ rt bili mladinci, ki »o osvojili repubhšfc \ r.aslov, na državnem prvenstvu pa so bili I tietji. Pa tudi na drigih tekmovanjih so dosegli več dobrih uvrstitev. Kegljači s Podreče bi se sicer radi udeležili še drugih tekmovanj, vendar jim je udeležbo preprečevalo pomanjkanje finančnih sredstev. Grajali so telesnokulturno skupnost, ki klubu že nekaj časa finančno ni pomagala, čeprav je bilo obljubljenih 10.000 dinarjev. Zarad; pomanjkanja denarja lani niso mogli uresničiti program praznovanja 20. obletnice kluba. S svojim denarjem so lani obnovili kegljišče. Položili so novo plastiko, letos p« nameravajo kegljišče še povečati xa dve stezi. S tem bi lahko vadilo še več članov Posebno med mladimi ne manjka zanimanja za kegljanje. Kritično so na občnem zboru razpravljali o disciplini in vadbi, ki sta pogoj za nove uspehe. Tako disciplina kot količina vadbe sta opešali, zato je bilo zadnje čase tudi manj uspehov. Na občnem zboru so se ?M prizadevnost zahvalili staremu upravnetiu odboru m izvolili novega. L. Glavač \V1. svetovno prvenstvo v klasičnem # smučanju Le Norčič opravičil nastop na SP LAHTI - 32. svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah se je končalo p« pričakovanju. Največ uspeha so imeli predstavniki Sovjetske zveze, Finske in \DR Osvojili so največ kolajn. SZ in NDR rako ostajata še naprej svetovni velesili v klasičnem smučsnju. Finska kot organizator pa je morala pred domačim, dokaj številnim občinstvom pobrati primerni delež. Zato so tudi prvenstvo organizirali in se nanj zelo dobro pripravili. Presenečenje med državami predstavlja Francija, ki je prvič v zgodovini svetovnih prvenstev osvojila kolajno v klasičnem smučanju Nekoliko slabša bera kolajn pa je bila tokrat za Švedsko in Norveško. Naše skromno zastopstvo se z izjemo Norčiča ni proslavilo. Doseglo je pač to. kar je rezultat dela v našem smučarskem športu. Napake, predvsem pa slaba organizacija, nas ne izučijo, čeprav že vse bodejo v oči. Tik pred odhodom v Lahti ni bila znana naša tekaška reprezentanca. Smučarska zveza Jugoslavije pa (poleg SZ) ni prijavila naše ekipe poimensko. Nekaj mesecev pred tem pa je pri. javila 28 udeležencev, med njimi tudi 4 tekačice in 2 kombinatorca. Vsem je znano že nekaj let - to bi moralo biti jasno predvsem tudi SZJ - da imamo sa ssaci. narodne nastope le eno tekačico in da nimamo niti enega kombinatorca, ki hi bil sposoben startati vsaj na manjši mednarodni prireditvi. Tekači niso zadovoljili iD jih ne opravičujejo za slab nastop tudi organizacijske pomanjkljivosti. Res je, ja ^ bili zaostanki na drugem nastopu malo manjši, vendar so le preveliki. Obeatek imamo, da je našim tekačem prvenstvo to, da si priborijo mesto v reprezentanci, potem pa jim je vseeno, kakšno mesto dosežejo v mednarodni areni. Ce bi pokazali vsaj toliko borbenosti, kot so jo nekateri na slovenskem in državnem prvenstvu, bj bile uvrstitve boljše, zaostanki pa manjši. lm „ Skakalci so po nekaj letih nastopili z nekoliko manjšo ekipo. Odločitev 0 zmanjšanju naše reprezentance od štirih na tri skakalce je bila povsem pravila. Mlakar in Bogataj sta bila slabša kot smo pričakovali. Odpovedal je mladi B0gat^ ki letos skače slabše, kot je lani. Sploh je značilno za vse skakalce, ki »o bili Um 4e mladinci, da niso napredovali in beležijo siabše rezultate, kot so jih pred letom dej. Edina svetla točka je bil Kranjčan Bogdan Norčič. ki je s 14. mestom dosegel do,Iej tretje najboljšo jugoslovansko uvrstitev v zgodovini »vetovnih prvenstev ,n oli,^ pjskih iger. Na srednji skakalnici pa si je žal visoko uvrstitev zapravJ slabega drugega skoka. Vsekakor pa je v dneh svetovnega prvenstva \ L«htjju dokazal, da »odi v svetovni vrh. Žal mu do še lepših "^"'V^Sl&rt "*m še boljša psihična pripravljenost, da bi zdržal do konca "kem X"}* odanih uv^. tev si je namreč zapravil predvsem zarad -'-»-" drusvga skoka. Skoda je I*. d< imamo samo enega Norčiča, ki do konca sezone še vrsta veli«.. resnično spada v svetovno elito in da je resnično velik . ponovno Čeh Zdenek Remsa, bivši trener naših ■k«««,«'1v- ?£0,".mJSjZnSS? bodo y Kulmu 10. mednarodni poleti, 12. m-rca bo nas »opilnaKol msshola« a vplačali uro pred pričetkom licita GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industijski obrat Škofja Loka objavlja naslednje proste delokroge za izvrševanje nalog: 1. nadzorovanje varstvenih ukrepov pri delu 2. vzdržvevanje ele ktro naprav 3. zahtevna strojno vzdrževalna opravila 4. organiziranje in izvajanje nalog CZ in NO 5. tehnično administrativna opravila samoupravnih organov Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1.: visoka šolska izobrazba z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami ali višja šolska izobrazba s 5-letnimi delovnimi izkušnjami in pooblastilom za izvajanje varstva pri delu; pod 2.: poklicna elektro šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami; pod 3.: poklicna kovinska šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami; pod 4.: srednja šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami; pod 5.: srednja šola upravno administrativne smeri z dvoletnimi delovnimi izkušnjami. Kandidati naj se osebno zglase ali pa dostavijo pismene ponudbe do 15. marca 1978 na naslov: Gradiš TOZD Lio Škofja Loka, Kidričeva c. 56 Upravni odbor PLANINSKEGA DRUŠTVA JESENICE objavlja prosta delovna mesta: 1 ERJAVČEVA KOČA NA VRŠIČU: oskrbnika, kuharice (zakonski par) in pomožno moč za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2 KOČA PRI IZVIRU SOČE V TRENTI: oskrbnika, kuharice (zakonski par) in pomožno moč za določen čas s polnim delovnim časom (od 25. aprila do 25. oktobra). 1 TIČARJEV DOM NA VRŠIČU: oskrbnika, receptorja, kuharice, pomočnico kuharice, sobarice, točajke, servirke, kletarja za določen čas s polnim delovnim časom Za delovno mesto oskrbnika, receptorja in servirke je zaželeno vsaj delno znanje nemškega in italijanskega jezika. Osebni dohodki po pravilniku. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Planinsko društvo Jesenice, Jesenice, Cesta železarjev 1. Objava velja do zasedbe delovnih mest. DOMPLAN KRANJ ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV, KRANJ, Cesta JLA 14 objavlja prosta dela oziroma delovne naloge za: 1. urbanistično prostorsko načrtovanje (dva delavca) 2. tehnični in finančni nadzor nad zahtevnimi objekti — visoke gradnje 3. operativno izvajanje urbanistično komunalnih nalog. Za uspešno opravljanje objavljenih del oz. delovnih nalog morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L: da imajo visoko strokovno izobrazbo, smer arhitektura, strokovni izpit in dve leti delovnih izkušenj; pod 2.: da imajo visoko strokovno izobrazbo, gradbene smeri, strokovni izpit; pod 3.: da imajo končano višjo šolo, gradbene smeri, strokovni izpit. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih pogojih dobe kandidati v splošnem oddelku DO Domplan. Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v 10 dneh po *| opravljeni izbiri. DRUŽINSKI POMENKI Preprosta domača torta ki jo smejo delati le možje in otroci za Dan žena PORABA: 6 jajc, 12 žlic sladkorne moke, 7 žlic bele moke, sol, marmelada, surovo maslo za mazanje posode. IZDELAVA: Mešajte v skledi sedem žlic sladkorne moke z vsemi rumenjaki pol ure, da naraste. Iz beljakov petih jajc in ščepca soli stepite trd sneg in mu naralo primešajte sedem žlic bele moke. To previdno dodajte že prej umeša-nim rumenjakom in vse skupaj stresite v okroglo posodo z emajliranim dnom, ki ste jo prej namastili s surovim maslom in malo posuli z moko. Torto pecite v že prej ogreti pečici dobre pol ure na srednji vročlini. Pečeno in ohlajeno torto prerežite na pol in jo namažite s poljubno marmelado. Torto prelijte z ledom iz petih žlic sladkorne moke in enega beljaka, ki ste jih mešali vsaj četrt ure. Preliv se mora na torti posušiti. Posebnost ohlapne modne bluze je manjši ovratnik, velika našita žepa s poklopci in široki T rokavi. Enobarvna flanelasta bluza se po vsej dolžini zapenja s preprostimi gumbki. Udobni moški srajci podobno bluzo lahko zatlačite za pas ali jo nosite preko oblačil, prepašete jo lahko u usnjenim pasom ali pustite, da ohlapno pada preko širokega krila ali cevasto krojenih ozkih hlač. Kam uhaja toplota? (2) Vendar tudi pri že zgrajeni hiši lahko ukrenemo marsikaj koristnega v prizadevanju za čim smotrnejši izkoristek dragocene toplotne energije. Ponudba na tržišču z izolacijskimi materiali je iz dneva v dan pestrejša in stvar individualne presoje je, za katerega od načinov se bomo odločili. Pred tem pa je treba priti na čisto glede finančnih zmogljivosti, namembnosti stavbe in načina ogrevanja. Za prostore, ki jih rabimo občasno in jih želimo ogreti v čim krajšem možnem času, pride v poštev oblaganje sten z notranje strani. Tako se ognemo ogrevanju sten, kar pomeni hitrejše temperiranje samega prostora. Razumljivo je, da pri tem načinu izolacije ne moremo računati, da bodo prostori ostali topli; tako hitro kot so se ogreli, se bodo tudi ohladili. Zunanja izolacija pa je primernejša pri stavbah, v katerih se bomo zadrževali pretežni del dneva. V teh prostorih je treba najprej ogreti stene, če želimo tudi zrak dlje časa obdržati topel. V tako izolirani stavbi bodo prostori ostali primerno temperirani tudi ob izključenem ogrevanju v nočnem času. Covekovo dobro počutje je v dobršni meri odvisno od temperature prostora, v katerem se zadržuje. Pri tem je pomembno, da so ogrete duti stene in ne le prostor. V normalno ogretih prostorih naj bi bila idealna toplotna razlika med stenami in zrakom samo od 2 do 3 stopi- nje Celzija. Tako imamo pri stenah, ogretih na 13 stopinj Celzija celo v prostoru, ogretem na 22 stopinj Celzija občutek, da nismo na toplem. Žal notranjih sten večine stavb pri nizkih zunanjih temperaturah ne moremo ogreti preko 13 stopinj Celzija. Če bi torej v takem prostoru želeli doseči vsaj približno podoben občutek toplote kot v povsem izoliranem prostoru, bi morali zrak v notranjosti stavbe dodatno ogreti vsaj še za 4 stopinje Celzija, kar bi pomenilo zvišanje stroškov ogrevanja za četrtino. Ker v praksi popolna izolacija prostorov ne pride v poštev, se je treba problema lotiti z drugih plati. Prihodnji sestavek bo poizkušal nakazati nekaj zadevnih praktičnih rešitev. VSEM ŽENAM NA JPRISR ČNEJE ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK -8. MAREC! Tudi v našo garderobo bo segla pomlad; spet si bomo nadele lahka krila, kot je tole v nežnem karu s položenimi gubami, ki smo ga posneli v Mercatorjevi blagovnici v Tržiču. V drap in modri barvi se dobe. Dokler vrtnar iz okolice Tokia ne izda skrivnosti križanja različnih vrst česna, ki pridobljen na posebno pognojeni zemlji nima več za marsikoga neprijetnega značilnega vonja, bomo preganjali zoprni zadah s skodelico mlačnega mleka, popitega v majhnih požirkih. Onim jedcem česna, ki se jim upira uživanje mleka, pa preostane še upanje, da bomo z Japonske v kratkem začeli uvažati še česen brez vonja. MARTA ODGOVARJA Jana, Radovljica Za pomlad in poletje bi rada imela novo obleko. Prosim če mi svetujete kroj in vrsto blaga. Stara sem 16 let, visoka 175 cm in tehtam 70 ?-g. Všeč so mi klasični modeli. ODGOVOR: Ker ste mladi, mislim, da se lahko odločite za model, ki ni ravno klasičen in ga vidite na skici. Ima manjši srajčni ovratnik, zapenja pa se z gumbi. Pod sedlom spredaj in na hrbtu je nabran. Obleka je širša, krojena na ven. Pas je iz blaga. Rokava se v zapestju končujeta z manšeto, dolžina je midi. Blago naj bo enobarvno, mehko in tanjše. -J S ŠOLSKIH KLOPI Budilka Ko mami zjutraj na delo odhiti, uri budilki naroči, naj ob sedmih me zbudi. Ura tika-taka, nič ne čaka, na sedem prikoraka. Tu se ustavi, zakriči: »Hitro vstani, v šolo se mudi!« A jaz je nič ne slišim, trdno spim. Ko ob osmih se zbudim, hitro v šolo zdrvim, da pouka ne zamudim. i In ko v šolo prihitim, se v tovarišico zaletim. Ko učenci to zagledajo, se na ves glas smejejo. Darinka Tičar, 5. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur KOLEDAR 4. marca 1844 je bil rojen eden najboljših slovenskih pripovednikov Josip Jurčič 1852 je umrl velikan ruskega slovstva Nikolaj Vasiljevič Gogolj 187» je bil rojen slovenski pesnik Josip Murn Aleksandrov 1904 se je rodil slovenski pisatelj Jože Kranjc 6. marca 1836 je bil rojen slovenski pesnik in pisatelj Josip Stritar 7. marca 1058 je umrla slovenska pesnica Lili Novy Dnevnik »Je že šla! Zdaj poiščem njen dnevnik,« si je dejal Tomaž in smuknil v Bredino sobo. Tomaževa sestra Breda je bila že nekaj dni vsa zasanjena. Samo v prejšnjem tednu je pri brisanju posode razbila tri krožnike in kozarec iz najdragocenejšega servisa. Jedla je malo in se neprestano ogledovala. Vse skupaj se je zdelo Tomažu že presneto čudno. Prej je bila Breda vedno vesela in vseeno ji je bilo, če ji je rekel, da ima krompirjast nos. Mrzlično je iskal njen dnevnik. Pretaknil je že vso omaro, pa nič. Nazadnje se mu je posvetilo: »Kaj, če je skrit na omari?« Res ga je našel tam v stari škatli. Hitel je listati po zvezku. »29. 5. Danes me je Tomaž povabil v Tivoli. Zelo sem srečna ...« »Kdaj neki sem jo povabil v Tivoli?« je razmišljal Tomaž. Tedaj se mu je posvetilo, da Breda gotovo ni mislila nanj. Bral je dalje. »Tomaža sem spoznala pred dvema tednoma. V naše mesto se je priselil s Primorske. Čudovito, da hodi v naš razred. Ima svetle lase in modre oči. Zelo mije všeč.« Naslednja stran je bila prazna. Tomaž je postajal hudo jezen na tistega drugega Tomaža. ?Saj ni mogoče, da bi bila Breda zaljubljena! Svetle lase in morde oči! Ha!« Potem pa se je spomnil, da je tudi njemu všeč deklica iz sosednjega razreda. In čudno, tudi ona ima svetle lase in modre oči. Zdaj ni bil več jezen na Bredo in »njenega plavolasca«. Težko je čakal prihod- Sneženi mož Nekega dne sva se s sestrico sankali. Sklenili sva, da bova naredili sneženega moža. Zavalili sva tri kepe. Prva je bila velika, druga malo manjša in tretja najmanjša. Naredili sva mu tudi roke. Stekli sva v klet in prinesli košček premoga, korenček, metlo in star klobuk. Posadila sem mu klobuk na glavo, metlo v roko, sestrica pa gumbe in korenček za nos. Zraven sneženega moža je bila ptičja hišica. Ko sva ga naredili, sva bili zelo veseli. Potem sva se zavrteli okrog sneženega moža in zapeli kratko pesmico. Tatjana Medarovski, 2. b r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj njega šolskega dneva, ko bo Mirjam napisal pisemce: Ob štirih se dobiva pred kino dvorano. Tomaž« Maja Korošak, 7. b r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki Sladoled — Samo da je ne pokvariš, očka! Je to res sramota? Mnogo med nami je kmečkih otrok, pa nočejo tega priznati. Sram jih je dela in žuljavih rok, nočejo vloge kmeta igrati. Morda bo čez leta drugače, vendar ostane še vedno morda. Saj vsak je odvisen od mesečne plače, ki pa je kmet, žal, ne pozna. Agata Oblak, 8. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Gotovo je že vsakdo izmed vas komu storil krivico ali pa je bila krivica storjena vam. Tudi meni se je zgodilo nekaj podobnega. Čeprav je od tega že vrsto let, se spominjam kot da bi se zgodilo včeraj ali celo danes. Še vedno mi na srcu leži vroča iskrica, ki me žge in peče. Ta iskra se imenuje vest, ki kljub opravičevanju in kesanju ne preneha tleti. Ko sem bila majhna, sem zelo rada lizala sladoled. Nisem poznala stvari, ki bi bila slajša in vabljivejša. Ob vsaki priložnosti sem prosila mamo, naj mi ga kupi. Tako je bilo tudi nekega poletnega dne. Na nebu so se nakopičili temni oblaki in zdelo se je, da se bo vsak hip vlil dež. Z mamo sva prišli ravno mimo prodajalca sladoledov, ki so za- čele padati prve kaplje. S poželjivim pogledom sem se zazrla v porcijo sladoleda, narisanega na reklamnem plakatu. Dolgo sem prosila mamo, naj mi gm kupi. Nazadnje mi je le ustregla z majhno kepico, zakaj bala s« je, da bi zopet dobila prebJad.' Skremžila sem se in bila sem jezna, ker nisem dobila velike norčije, zato sem ga odklonila. Mama me je začudeno pogledale. Ko sem to opazila, ml je takoj postalo žal. Vzela sem ji sladoled iz tresoče roke in ga potizala. Bil je grenak. Kasneje sem jo prosila, naj mi oprosti. Toda kljub temu ne morem pozabiti. Kadar grem mimo trgovine s sladoledi me zapeče vest in vsega se znova spomnim. Marija Božnar, osn. šola Petra Kavčiča, Škofja Loka Nagrada za »Glasbo« V naši rubriki je objavljenih veliko zanimivih spisov. Res, kar težko se je bilo odločiti, kateri izmed njih je bil v minulem mesecu najboljši. Odločili smo za spis z naslovom »Glasba«, ki je bil objavljen 10. februarja. Napisala ga je Tatjana Sušnik, ki obiskuje 8. a razred osnovne šole Stanka Mlakarja v Šenčurju pri Kranju. Razmišlja o pomenu in vlogi glasbe v današnjem času, opaža, da ima vsak človek rad »svojo« glasbo. Najlepša misel iz njenega spisa pa je: »Glasba ljudi zbližuje.« Za nagrado bo Tatjana prejela roman Nade Gaboro-vič Objokuj jutro. Čestitamo! Drage mamice, čestitamo vam za praznik in želimo, da bi nas vedno imele rade. ___ r TELEVIZIJA sobota T V Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Zgodbe in Kalevale 8.15 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici 8.30 Tudi mi smo v vrtcu 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje 9.15 Mali svet 9.45 Po sledeh napredka 10.15 Madona, kje vse sem te kopal 10.45 Pedagogika 11.05 A.Skerlij: Kruh - drama 11.55 Kulm: Smučarski poleti 15.30 Poročila 15.35 Nogomet Dinamo : Radnički — prenos 17.30 Obzornik 17.40 Risanka 17.50 Jakob — mladinski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 G. Dureeux: Paul Gauguin — nadaljevanka 21.00 Lady L - film 22.45 TV dnevnik 23.00 625 23.40 Poročila Oddajniki II. T V mreže 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Lucij in i prijatelji 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 20.00 G. Rossini: Seviljski brivec — I. del 21.00 24 ur 21.10 Poklici: Učitelj 21.40 Športna sobota 21.55 Veliki mojstri TV Zagreb — I. program 10.00 TV v šoli: Naši kraji, Risanka,TV izbor 11.05 TV v šoli: Živi organizmi, Celinski gozd, Ladja 12.05 TV v šoli 14.35 Smučarski poleti 15.35 Nogomet Dinamo: Radnički od 17.30 do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Kmalu se bo zmračilo - film 21.40 Najpomembnejša je ljubezen — zabavno glasbena oddaja 22.30 TV dnevnik 22.45 Za konec tedna nedelja T V Ljubljana 8.25 Poročila 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: srečanje oktetov 77 9.00 625 9.40 M. Kerstner: Gruntovčani 10.40 Frida in Tora — mladinski film 11.15 Mojster Pek 11.25 Mozaik 11.30 Kmetijska oddaja 12-30 Kulm. Smučarski poleti 14.40 Svet, v katerem živimo 15.10 Okrogli svet KINO Kranj CENTER 3. marca domači barv. SPECIALNA VZGOJA ob 16. in 18. uri, ital. barv OČE GOSPODAR - MINI FEST 78 ob 20. uri 4 marca domači barv. SPECIALNA VZGOJA ob 16. in 18. uri libijsko ku vajtski barv. POD MOHAMEDOVO ZASTAVO - MINI FEST 78, 20. uri 5. marca amer. barv. ris. NORA DIR KA TOMA IN JERRYJA ob 10. uri, do maci barv. SPECIALNA VZGOJA ob 15. m117. uri, amer. barv. dok. TA AME KIKA... - MINI FEST 78, ob 19. uri Prem. fanc. barv. VIJOLIČASTI TAX' oh 21 uri 6. marca ital. barv. krim. TELESNI ČUVAJ ob 16., 18. in 20. uri 7. marca ital. barv. krim. TELESNI ČUVAJ ob 16., 18. in 20. uri 8. marca ital. barv. krim. TELESNI ČUVAJ ob 16., 18. in 20. uri 9. marca amer. barv. west. MOZ, K JE LJUBIL CAT DANCING ob 16., 18 in 20. uri Kranj 8TORZ1C 3. marca amer. barv. west. BIĆ ob 16 !n uri, ital. barv. KRUH IN ČOKOLADA ob 20. uri 4. marca amer. barv. west. OD POL DNE DO TREH ob 16., 18. in 20. uri 5. marca ital. span. barv. vvest. VAL-DEZOVI KONJI ob 14. uri, amer. barv. «nm UMRI NA DRUGEM MESTU m 18. uri, prem. ital. barv. west M02 IZ VIRGINIJE ob 20. uri 6. marca ital. barv. vvest. MOZ IZ VIRGINIJE ob 16.. 18. in 20. uri ,„7^marca ital barv weat. MOZ IZ VIRGINIJE ob 16., 18. in 20. uri 8. marca ital. Span. barv. ivest. VAI DEZOVI KONJI ob 16., 18. in 20. uri 9 marca amer. barv. vvest. JEZDEC NA STRANPOTJU ob 16. uri, amer. !»rv. srhljivka SLAMNATI PSI ob 18. n 20. uri Trtic 4- marca ital. barv. pust. SANDO-KAN H. del ob 16. uri, amer. barv. west. BIC ob 18. in 20. uri 5- marca amer. barv. ris. NORA DIRKA TOMA IN JERRVJA ob 15. uri. »mer barv vvest. OD POLDNE DO TREH, ob 17. in 19. uri 6. marca amer. barv. vvest. OD POL DNE DO TREH ob 17. uri '■marca ital. Apan barv. vvest. VAL-0EZOVI KONJI ob 17. in 19. uri 8. marca amer. barv. west. VOJVODI NJ A IN POTEPUH ob 17 in 19. uri 9 marca ital. barv. vvest. MOZ IZ V'RGINIJE ob 17. uri, amer. barv *«t. VSI ZA EL DORADO ob 19. uri Kamnik DOM 4. marca amer. barv. ris. NORA DIRKA TOMA IN JERRYJA ob 16. uri. amer barv. NASLEDNJA POSTAJA GRENVICH VILLAGE ob 18 in 20. uri * marca ital. barv. pust. SANDOKAN H. del ob 15. in 17. uri, amer. barv. NASLEDNJA POSTAJA C.RENVICH »'LLAGEob 19. uri 6 marca amer. barv. vvest. VOJVO-DINJA IN POTEPUH ob 18. in 2<). uri 7. marca amer. barv. vvest. JEZDEC NA STRANPOTJU orr18. i n 20. uri 8. marca amer. barv. vvest. VSI ZA EL DORADO ob 17. uri, amer. barv. vvest. JEZDEC NA STRANPOTJU ob 20. uri 9-marca ital. špan barv. vvest. VAL-DEZOVI KONJI ob 18. in 20. uri Duplica 4. marca amer. barv. vvest. JEZDEC NA STRANPOTJU ob 20. uri 5. marca domači barv. mlad. VOLK SAMOTAR ob 15. uri, amer. barv. vvest. VOJVODINJA IN POTEPUH ob 17 in. 19. uri Radovljica 3. marca ital. barv. film ZADNJI KRIK IZ SAVANE ob 20. uri (Mladini do 15. leta prepovedani 4. marca ital. barvni film ZADNJI SNEG POMLADI ob 18. uri, zah. nem b vvestern OLD SCHATERHEN D ob JO. uri 5 marca zah. nem. barvni film OLD stPHATERHEND ob 16. uri, ital. baroni film ZADNJI KRIK IZ SAVANE ob 18. in 20. uri ,,....,„ 6 marca ital. barv. film ZADNJI SNEG POMLADI ob 20. uri 7 marca ital. barv. film ZADNJI KRIK IZ SAVANE ob 18|n 20 uri 8. marca franc. barv. film BOKA -BORA ob 20. uri Bled 3. marca ang. barv. film KRALIICA ZA 1000 DNI ob 20. uri 4. marca ital. barv. film ZADNJI KRIK SAVANE ob 18. in 20. uri 5. marca angl. barv. mlad. film STI-RINOZNI DETEKTIV ob 16. uri angl barv. pust. GOLD - ZLATO ob i H uri ital. barv. film ZADNJI SNEG POMLADI ob 20. uri 6. marca ital. barvni ZADNJI KRIK SAVANE ob 18. in 20. uri 7. marca zah. nem. barvni film OLD SCHATERHEND ob 20. uri 8. marca ital. barv. film ZADNJI KRIK SAVANE ob 18. in 20. uri 9. marca ital. barv. film ZADNJI KRIK SAVANE ob 20. uri (mladini do 15. leta prepovedano) Jesenice RADIO 3. marca angl. barv. kom. ČLOVEK SREČNE ROKE ob ] 7 in 19. uri 4. marca ital. barv. pust. AFRIKA EXPRESSob 17. in 19. uri 5. marca ital. barv. pust AFRIKA EXPRESS ob 17. in 19. uri 6. marca japon barv. pust. BOMBA V SUPEREXPRESSU oh 17 in 19 uri 7. marca japon. barv. pust. BOMBA V SUPEREXPRESSU ob 17. in 19. uri 8. marca amer. barv. kavb. BIČ ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 3. marca amer. barv. CIRKUS Z JERRYJEM ob 18. in 20. uri 4. marca japon. barv. BOMBA V SU-PERKXPRES.SU ob 18. in 20. uri 5. marca japon. barv BOMBA V SU-PEREXPRKSSU ob 18. in 20. uri 6. marca italijanski barvni AFRIKA EXPRESS ob 18. m 20. uri 7. mana italijanski barvni AFRIKA EXPRESSob 18. in 20. uri 9. mana angleški barvni ČLOVEK SREČNE ROKE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE .{.mana hongk. avant. NA ZMAJE VI POTI oh 20. uri 4. marca ital. kom MALI GREH oh 20 uri 5. mana ital. avant SANDOKAN I del oh 17. in 20. uri 8. mana risani film ROBIN HOOD h 20. uri Škofja Loka SORA J. marca ital. avant SANDOKAN I del oh 18. in 20 uri 4. mana kongk. avant. NA ZMAJE-I POTI oh 18. in 20. uri 5. marca hongk. avant. NA ZMAJEVI POTI ob 18. in 20 uri ..mana ital. jug. drama ZASEBNE POGODBE JAVNE VRLINE oh 18 in 20. uri. Mladini do 15. leta vstop ni lovoljen ... marca ital. jug drama ZASEBNE POGODBE JAVNE VRLINE ob 18. in 20. uri. Mladini do 15, leta vstop ni »voljan 9. mana ital. avant SANDOKAN II del ob 18. in 21) uri Dovje — Mojstrana 4. marca amer. barv. GOLI V SEDLI' h 19. uri mana amer. barv. BUTCH CAS SIDY IN Kil) oh 19. uri Kranjska gora 4. marca amer. barv. BUTCU CAS SIDY IN KIDoh20.uri ».marca amer. barv ROMANCA NA RIVIERI ob 20 uri 8. mana japon. barv BOMBA V SU-PEREXPRESSUob20, uri 15.25 Cherburški dežniki - film 16.55 Poročila 17.00 Veleslalom za moške 17.45 Košarka Crvena zvezda : Jugoplastika 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Marković: Vrnitev odpisanih 21.00 Bela knjiga 21.50 Informativna oddaja 21.55 Športni pregled 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Libija 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Otroci raja I. del filma 22.45 Ednini dan T V Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroška oddaja 10.30 Raznašalci časopisov 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 13.40 Gledalci in TV 14.10 Metulji — mladinski film 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Marković: Vrnitev odpisanih 21 .(X) Znanost in šport 21.35 T V dnevnik 21.55 Športni pregled 6. MARCA TV Ljubljana 9.05 TV v šoli: Pravljice, Perutninska farma. Za pesmijo 10.00 T V v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.05 TV v šoli, ponovitev 16.00 TV v šoli, ponovitev 17.10 Poročila 17.15 Vrtec na obisku: Pridete na razstavo iz otroških žepkov 17.30 Svet, v katerem živimo 18.00 Obzornik 18.10 Zidno slikarstvo 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Hieng: Nori malar 21.05 Kulturne diagonale 21.45 TV dnevnik 22.00 Mozaik kratkega filma: Dva doma Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Slalom za moške 18.00 Moj vrtec 18.15 Med Istom in Molatom 18.40 Ali ste vedeli? 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualna oddaja 21.(K) 24 ur 21.10 Fest 78 22.50 Edini dan Oddajniki II. TV mreže 17.25 Košarka Partizan: Juventud 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 24 ur 21.10 Sodobna psihologija 21.55 Zgodbe za lanko noč 22.20 Edini dan TV Zagreb — I. program 16.00 Izobraževalna oddaja 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirske T V novice 18.15 Pohvala ženski 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Akcije: Varstvo pri delu 21.00 Tujec na vlaku - film 22.45 Edini dan 22.50 TV dnevnik 23.05 Šahovski komentar sreda 8. MARCA T V Ljubljana 8.35 TV v šoli: Dnevnik 10. Majhno mesto, Od Budve do Žabljaka 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Film 17.15 Poročila 17.20 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici — nadaljevanka 17.40 Potovanje v deželo lutk 18.00 Obzornik 18.10 Nezlomljivo srce — reportaža 18.45 Mi smo maj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Dotik, film 21.55 TV dnevnik 22.15 Miniature: Za statve in harfo 22.30 Ročk festival v Essnu 23.15 Poročila Oddajniki II. T V mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Zlato — dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 22.30 Edini dan 22.35 TV dnevnik 22.50 Portret Danice Milosavljevič T V Zagreb — I. program isto kot na odd. II. TV mreže četrtek 9. MARCA TV Z 17.15 17.35 17.45 od 18 20.00 21.15 21.20 22.05 22.10 22.25 agreb — I. program TV dnevnik TV koledar Zverinice iz Rezije (K) do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže S. Božovie: Zmajevo vstajenje Glasbeni trenutek Kultura danes Edini dan TV dnevnik Dokumentarni film torek 7. MARCA T V Ljubljana 8.30 TV v šoli: Nemščina, Pomlad, C rka kot številka 10.00 TV v šoli: Prirodofllovje, Risanka, Glasbena vzgoja 14.30 TV v šoli, ponovitev 16.05 Šolska T V: Vesele vrečke in škatlice. Prometna vzgoja: Rdeče, zeleno in tudi rumeno 17.10 Poročila 17.15 Revija folklore 17.45 Obzornik 17.55 Pisani svet: Vrata 18,35 Mozaik 18.40 .Jugoslovanska t rimska televizija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Jugoslavija pred kongresi 20.55 G. E. Clancier: Crni kruh — nadaljevanka 21.45 Jazz za izvoz: Kvartet Toneta Janže 22.15 TV dnevnik TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Majhno mesto, Vreme in podnebje. Literatura 1().(K) TV v šoli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Risanka. Fizika 15.00 TV v šoli, ponovitev 16.00 Šolska T V: Vesele vrečke in škatlice, Prometna vzgoja: Rdeče, zeleno in tudi rumeno 16.30 Poročila 16.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 17.35 Velike reke — film 18.25 Obzornik 18.35 Mozaik 18.40 Zgodbe i/. Kalevale 18.50 Tehtnica za natančno tehtanje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boccaccio-Vuga: O sokolu — nanizanka Dekameron 20.35 V živo Oddajniki II. TV mreže 17.40 Košarka Bosna : Cinzano 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 . . . start! pribl. 23.30 poročila TV Zagreb — I. program 17.15 TV dnevnik dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Jegulje 18.35 Zanimivosti narave 18.45 Peščena ura 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele 20.50 Odborniki - TV nanizanka 21.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — posnetek 22.35 TV dnevnik 22.50 Vabilo na koncert TA TEDEN NA TV petek 10. MARCA TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Ruščina, Od petka do petka. Obiščite z nami H).(K) TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV v šoli, ponovitev 16.15 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — posnetek 17.15 Poročila 17.20 Gozdne zgodbe in nezgode — serija 17.35 Deček Dominik 18.00 Obzornik 18.10 Čez tri gore: Oktet Poljane 18.45 Prostorsko načrtovanje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Kramljanje z Indijanci 21.55 TV dnevnik 22.10 Serpico - serijski film 23.00 Parola Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Zlata nit 18.15 Volilna tribuna 18.45 Od vsakega jutra raste dan 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Sodobniki: Marija Crnobori 22.00 M. Ruždjak: Kolo okrog Marka 23.(K) Zabavata vas Rav Charles in Cleo TV Zagreb — I. program 16.45 Izobraževalna oddaja od 17.15 do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Jaz, Klavdij — serijski film 22.(K) TV dnevnik 22.15 Kako se je kalilo jeklo 22.50 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 23.50 Sedem dni Sobota Beograjsko dramo KRUH je napisal Azem Škerlij, znani prozaist in dramatik iz Prištine. Delo pripoveduje o težkem življenju dveh mladih na suhi, neplodni zemlji. Vendar nečloveški boj za obstanek je poplačan; pride dan, ko se zgrnejo oblaki in končno pade težko pričakovani dež. Jakob je deček enajstih let. Živi v domu in pričakuje očeta, ki naj bi ga obiskal po šestih letih dela v Afriki. Oče je res prišel z lepim avtom in sina odpeljal s seboj v Prago. Tu je življenje prijetnejše, saj stanujeta ravno nasproti kolodvora in Jakob uživa ob pogledu na vagone, lokomotive. Toda v šoli nekako ne verjamejo v zgodbo o njegovem očetu. Nazadnje Jakob res zve resnico. Razočaran pobegne nazaj v dom, kjer pa ga oče spet poišče in mu odkrito pove vzroke za dolgo odsotnost. Film JAKOB predstavlja enega najpomembnejših mladinskih filmov češke proizvodnje zadnjih let. Zgodba namreč ni prav nič idilična, nasprotno: skrivanje resnice pred otrokom lahko v določenih okoliščinah pusti trajne posleice, saj se v njem lahko zruši mit o starših. Le malokatero filmsko delo je uspelo doslej tako bliskovito navdušiti filmske sladokusce in poprečne gledalce obenem kotCHER-BURŠKI DEŽNIKI. Bolj kot zgodba navduši izredna glasba in režiserjeva domiselnost, zaradi katere nam »zgodba« ni več toliko pomembna, pač pa veliko bolj »predstava« z duhovitimi dialogi, glasbenimi točkami in koreografijo. Ponedeljek Nova TV drama Andreja Hienga NORI MALAR je sicer oprta na podatke iz življenja slovenskega slikarja Jožeta Petkovška, vendar pa v vsem presega obrazec čistega biografskega prikaza. Hienga je Petkovškova usoda očitno vznemirita zato, ker nenavadno jasno kaže mnoge bistvene pojave socialnih in psiholoških stisk tiste dobe. Brez besed Torek »Vrata ima vsaka hiša, vsak avto, vsaka omara. Vrata so lahko iz stekla, železa, kamna ali pa iz česa drugega. Kaj pa bi bilo, če ne bi imeli vrat?...« To je samo delček misli o vratih, ki so jih napisali učenci osnovne šole heroja Bračiča iz Tržiča, Toneta Čufarja z Jesenic in učenci osnovne šole Koroška Bela. Seveda pa v oddaji PISANI SVET še zdaleč ne bomo prebirali samo spisov z naslovom VRATA, saj so učenci teh šol, ki bodo tudi gostje v studiu, dali cel kup imenitnih idej za oddajo. Sreda Karin Vergerus živi v srečnem zakonu s kirurgom Andreasom. Ko pa spozna ameriškega arheologa Davida, se njeno mirno zakonsko življenje nenadoma spremeni. Toda Andreas zve za ženino nezvestobo. Z Davidom se poskuša pogovoriti, toda on noče razkriti svojih načrtov za bodočnost. Tudi med Karin in Davidom prihaja do prepirov. Po enem od prepirov David zapusti nosečo Karin. Tik pred porodom se spet vrne, pripravljen se je celo poročiti, toda Karin njegove ponudbe ne sprejme. Film DOTIK ponovno izpričuje mojstrstvo, ustvarjalno iskrenost in neverjetno upornost, da bi prodrl v človekova čustva; torej vse lastnosti filmskega avtorja Ingmarja Bergmana. RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00,8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00," 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00. 2.00, 3.00,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Naš likovni svet 23.00 FranzSchubert: Kvintet za 2 violini, violo in 2 violončela 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 6- MAR SOBOTA Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.03 Mi pojemo 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Zabaval vas bo orkester Tommv Garret 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti -Ing. Matko Lipovšek: Kdaj sejemo seme raznega gozdnega drevja 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.ahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 V gosteh pri komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Max Reger: Godalni kvartet v Es-duru 20.15 Ekonomska polit ika 20.35 Dve briljantni Ravelovi partituri 21.(K) Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.20 Za vas muzicira jo 23.55 Iz slovenske poezije 7. MAR Prvi program 4.30 Dobro juto! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Prijava semenskih posevkov za potrjevanje v letu 1978 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni interme/.zo 15.45 Družba in čas 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 I/, partitur velikih zahavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira I 1 i ni Radijska šola za višjo stopnjo 14.33 Z vami in za vas 16.05 Moderni odmevi I 6.40 Zvočni portreti 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Franci Puhar 17.50 Ljudje med seboj 18(X) Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Giacomo Puccini: Madame Butterflv 20.00 Znanost in družba 20.15 Minute s skladateljem Matijo Bravničai jem 20.35 Koncert za besedo 21.00 Dvignjeni zavesa 21.20 Festival na Osojah 1977 22.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 8. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — mag. Lea Milevoj: Varstvo koruze pred boleznimi moramo posvečati več pozornosti 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe I9.(X) Radijski dnevnik 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zahavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Renesančni utrinek 20.35 Z našimi opernimi umetniki 21.40 Sodobni literarni portret 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.55 I/, slovenske poezije ČETRTEK 9. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.0.3 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Marijan Hladnik: Priprava za spomladanska pogozdovanja 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Enajsta šola 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob I7.IH) 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe inelodnc 22.20 Sonate.i J. ( de Motuloville-t-i 23.05 Literarni nokturno 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.(K) Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zahavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.(X) Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas lfj.(X) Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji II. del 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kult uro Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev 22.(X) Pesmi za glas in orkester 23.55 Iz slovenske poezije 10. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 1 1.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Tone Tajnšek: Raziskava jesenskega in pomladanskega oranja za sladkorno peso 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14.22 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.45 Naš gost 16.(X) Vrtiljak I 7.00 St udio ob 17.(X) 18.05 Moment musical 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 2(UX) Stop popa 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Nočni program — glasba Drugi program H.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zahavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel oh Mediteranu 14,00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 16.(X) Prometni leksikon lfj.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva I 7.40 Odmevi z gora 1 7.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo jazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program I 9.05 Radijska igra 19.37 Miniature baročnih inojsi rm 20.15 Z jugoslovanskih koncert nib udrm 22.1X1 V nočnih urah 2230 Mednarodna radijska univerza 22.411 Iz jugoslovanske operne literature 23 15 1/ komornih opusov 23.55 I/, slovenske poeziji NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 24. februarja: 1. sprega, 7. imamat, 13. tresalo 15 Omajadi, 16. rikša, 17. tar, 19. nagec, 20. dol, 21. Lornjon, 24. DPA, 25. ras, 27. boter, 28. gat 29 malik, 31. Nobel, 33. kava, 34. M, 35. Area, 37. senat, 38. bus, 40. lente, 42. pat, 43. emocija,' 46. ars, 47. ot, 48. erin, 49. leto, 51. ak, 52. Rostand, 54. aromati, 56. antena, 57. anatom. Prejeli smo 108 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Zinka Rus, C. kokr-škega odreda 21, 64000 Kranj, 2. nagrado (60 din) dobi Boja Stojanovič, Janeza Puharja 5, 64000 Kranj, 3. nagrado (50 din) dobi Cilka Kotnik, Poštna 4, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti Rešitve pošljite do torka, 7. marca na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. IZBRALI SMO ZA VAS 1 2 3 4 5 6 7 8 9 no - 11 12 13 M 15 16 ■ 1 18 ■ 20 21 ■ 22 ■ 23 24 25 1 ■ 28 29 30 31 r 33 ■ 36 37 L 38 39 40 ■ " ■ 44 45 46 \ I * 48 ■ 49 50 ■ ■ 53 54 55 56 57 58 59 - 8. marec je pred nami in pri MURKINEM ELGU v Lescah že čaka cela gora zavitkov samega lepega. Prav tako je v Murkini MODI v Radovljici in vseh drug% njenih poslovalnicah. Zavijajo tudi po naročilu. Če boste žene obdarovali z Murkininu darilnimi boni, bodo torej lahko izbirale. Tudi pri tržiškem MERCA TORJU smo našli nekaj zanjo: garnituro za friziranje. Z vsemi pripomočki, kot so fen, navijalec, krtače, glavniki itd, ki sodijo zraven, se modno počesati ne bo več težko. Cena: 721,60 din Vodoravno: 1. hiperoksid, 7. kdor se poklicno ukvarja z maskiranjem igralcev, 13. pretiskanje, 14. goropisec, kdor se ukvarja i orografijo, 16. japonski denarni drobiž, 17. zbirka psalmov, de brevirja, 19. vojskovodja, ustanovitelj perzijske države, 20. država v jugovzhodni Aziji na polotoku Indokina, 22. kdor je po btc-ru iz Azije, 23. menjava, pri ženskah klimakterij, 24. muslimansko žensko ime, naslovna pesem plošče Ibrice Jusiča, 26. kraj i jugovzhodni Norveški, 27. ime angleškega filmskega igralca Guia-nessa, 28. resasta dlaka, resina, 30. Beotijec, prebivalec Aonm 32. znak za kemično prvino renij, 33. avtomobilska oznaka « Doboj, 35. jugoslovanski dirigent in skladatelj, Oskar, 37. kovinski del žarnice, 39. športna dejavnost, 41. sveti bik pri starih Egipčanih, 43. izloček ustnih žlez slinavk, 46. velik tjulenj arktičnih morij, 47. reka ponikalnica na kraškem Gackem polju v Liki 49. želatina iz azijskih morskih alg, 50. nižji rob strehe, s katerega s« odteka voda, napušč, 51. ženska, ki se drsa, 53. doba, vek, 54. posvojenec, adoptiranec, 56. toga, presojna, na otip steklasta tkan^ na, 58. zaliv ob zalivu Ise blizu Nagove na japonskem otoku Honšu, 59. v južni Indiji pripadnik najnižje kaste; človek brei pravic. Navpično: 1. v grški mitologiji trojanski kralj, mož Hekube Hektorjev in Parisov oče, 2. francoski slikar, mojster impresionizma, Pierre-Auguste, 3. latinski veznik in, 4. statua, soha, delo kiparja, 5. starorimsko ime za naš otok Vis, 6. ponesrečena reč spa ka, 7. naprava, s katero se navija vlečna vrv, 8. italijanski sančni pesnik, satirik, pamfletist, Pietro, 9. gobice, beli nabirt\ft& ustni sluznici in jeziku pri dojenčkih, 10. kratica za kilogram 11 madžarski skladatelj, avtor glasbe za madžarsko himno, Fereru 12. ime nemškega pesnika R. Maria Rilkeja, 13. vloga Dragana Nikolića pri TV seriji Odpisani, 15. tolovajski tovariš razbojnika Friceja v Golijevi Sneguljčici, 18. paličica, prevlečena z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev, 21. požeruh, snedenec, 23. težko žele: no kladivo, 25. starožidovski kralj, 29. s prestavitvijo črk nastaU nova beseda, 31. pivski vzklik: do dna!, 33. temnosiva krava. M ograja iz kamna, 36. snežni zameti, 38. kovaško ognjišče, višanje 40. ropotanje, 42. skup, več stvari skupaj kot celota, 44. olje, mazilo iz korenin indijske rastline, 45. japonski slikar Tatsuo. 4* glavno mesto afriške države Gane, 51. Dmitrij T. Ušakov, 52. kratica za agronom, 55. kratica za post seriptum, pripis, 57. Anton Ingolič. Tudi lep prt, posebno še, če je okrašen z narodno motiviko, bo primerno darilo za dan žena. V ZARJINI specializirani trgovini TEKSTIL na Je senicah smo poslikali tovrstno metrsko blago v rdeči, zeleni in beli barvi. Širina 140 cm. Material je leacril in je prime ren tudi za zavese. Cena: 67,90 do 11 H,50 din za m Brez besed Na Kok rinem oddelku ženskih pletenin v GLOBUSU so tudi dobro založeni z vseh vrst jopicami, puloverji, kompleti. Nekaj kompletov in pletenih oblek, kot sta tile dre na naši sliki, pa prodajajo še p<> posebno ugodni ceni. Cena: :i49j22 do 446.55 din \r . V kranjskem hotelu ie lep <--0s //, delujejo pod oh»0dbor, ki je pripravil minule zimske igre, je stvar drugače postavil. Hvalevredno, da so poskrbeli, da so dobili tekmovalci v velesla lomu na Jezerskem kosilo ali bone, prav nič hvalevredno pa ni, da so pri tekih v Nemiljah organizatorji meni nič tebi nič po tek movanju odšli, »popokali« in zdravo! Tekači so bili upravičeno užaljeni, saj so se njihovi alpinski kolegi pošteno najedli, sami pa so lačni odhajali in se zdaj spra šujejo, zakaj vendarle takšen odnos do njih in do smučarskena teka? Koroški Slovenci na Dunaju Dunaj - Predsednik republike Avstrije dr. Rudolf Kirchschlager je sprejel v torek, 28. februarja, na Dunaju delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev. Slovenci so predsedniku avstrijske republike podrobno razložili vzroke zaskrbljenosti zaradi položaja manjšine na Koroškem, ki je posledica protislovensko naperjenih zakonov in nestrpnosti v praksi. Člani delegacije Narodnega sveta so dr. Kirch-schlagerja opozorili tudi na sodne postopke zoper zavedne Slovence na Koroškem, ki ne temeljijo na pravnih, temveč političnih in protirnanj-šinsko naperjenih osnovah. Vse skupaj položaj naše narodnostne skupnosti na Koroškem še poslabšuje, so menili zastopniki Narodnega sveta. Sporočilo za tisk poudarja, da je predsednik avstrijske republike poudaril nujnost ustvarjanja ozračja medsebojnega zaupanja in pozorno poslušal stališča manjšine. -jk Pred praznikom invalidov samoupravljanje. Pokrovitelj*"? nad zaključno prireditvijo a*; bi na prošnjo društva prt**^ OZD Planika, kjer so »tidnfi e» veliko naredili za razreševtsjf invalidske problematike in tf poživitev dela aktiva invahšV Izvršni odbor društva je are jel predlog republiške n« društev invalidov SRS, naj bilo vsakoletno tradicioaai* praznovanje mednarodnega fcr va invalidov (v Sloveniji ji«* nad 130.000, v Jugoslaviji pa W kot 1,4 milijona) posvečeno tsi spominu na herojsko bitko 9 ranjence v letu 1943, ko je kftt čez porušen most na Neref preneseno nad 4000 ranjene«* invalidov in bolnih. Kranj — Kranjsko društvo invalidov je na eni svojih zadnjih sej izvršnega odbora že potrdilo program letošnjega praznovanja mednarodnega dneva invalidov. V marcu bodo člani socialne komisije skupaj s poverjeniki in aktivi invalidov v OZD obiskali vse svoje težje pokretne invalide, v pokritem zimskem bazenu pa bo društveno »trim« plavanje za značko delfina. Praznovanje pa bi 1. aprila letos strnili s kulturno prireditvijo pod letošnjim geslom — Invalid proizvajalec in samoupravljavec. Geslo je logično nadaljevanje gesel iz preteklih let, saj je vedno več invalidov vključenih v usposabljanje in produktivno delo, v društveno in družbenopolitično življenje in K. Pava Ta teden so pri Institutu Golnik izročili svojemu namenu moderno prat** z zmogljivostjo 1000 kg perila na dan. Za obnovo pralnice so se odloči/i. ierje bila prejšnja oprema že zastarela in tudi ni več zagotavljala ustrezne po£ox dela in varnost pri delu. Nova pralnica je veljala 5 milijonov din, prenovam prostori in sodobni stroji za pranje, sušenje in likanje perila pa omogoči* razen večje produktivnosti tudi b