Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 28.

“ESLOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
11. JULIJA (JULIO) 1957

Ob 20 letnici smrti
nadškofa A. B. Jegliča

Kdo bi mogel misliti 2. julija 1937
leta, ko je v stiškem samostanu omah¬
nil v večnost naš veliki Anton Bonaven¬
tura Jeglič, da bo njegova ljubljena Slo¬
venija imela čez dvajset let tako čisto
drugačen kulturni obraz? Gotovo nihče.
Prav nihče, razen morda edino njega
samega, ki je nekaj dni preje na celj¬
skem mladinskem taboru izgovoril
mračno napoved, ob kateri so se zgro¬
zila slovenska srca. Odkod to preroško
videnje nadškofu Jegliču o strašnem
zlu, ki bo planilo nad domovino, ko se
je vendar zdelo, da gre štiridesetletna
bogata žetev njegovega življenskega de¬
la v najlepše klasje? Jeglič ni bil v svo¬
jih govorih nikdar patetičen, nikdar se
ni posluževal mogočno donečih govorni¬
ških fraz. Odkod torej njegovo apoka¬
liptično gledanje v bodočo usodo slo¬
venskega naroda? Ali mu je bila dana
jasnovidnost iz neprestanega občevanja
z Bogom, s katerim se je posebno zad¬
nja leta življenja noč in dan združeval
v molitvi? Ali je prejel posebno navdih-
njenje? Ali pa mu je mračne slutnje
narekovala njegova ljubezen, katera, ka¬
kor vemo, ima druga pota do spoznanja
resnice, kakor pa jih narekuje razumsko
sklepanje.

Vsekakor torej nismo sprejeli Jegli¬
čevih besed dosti drugače kakor pač re¬
sen opomin nadpastirja, da je vedno
treba biti čuječ in pripravljen, ker “so¬
vražnik hudič hodi okrog kakor rjoveč
lev in išče, koga bi požrl”. Vendar, ko
bi že tedaj podrobno analizirali ogrom¬
no Jegličevo življensko delo, bi morda
mogli zaslutiti, da za njegovimi prero¬
škimi besedami tiči mnogo več kot le
navadno opozorilo. Mar ni vse svoje
življenje snoval in zbiral med sloven¬
skim ljudstvom sile za odločilni spopad
med vero in nevero, katerega je slutil,
da se z veliko naglico približuje?

Od prvega trenutka, ko je Jeglič na¬
stopil kot ljubljanski škof, je bilo oči-
vidno, da mu lebdi pred očmi kar moč
popolna sinteza slovenstva in katolici¬
zma. Jeglič je bil slovenski knez in slo¬
venski škof. Z eno roko je reševal in
organiziral na vseh straneh ogroženo
slovenstvo. Z drugo pa ga je pojil in
prepajal s krščanskim duhom, v naj¬
globljem prepričanju, da sta obe duhov¬
ni prvini, narodnost in vera, bistveni po¬
goj za obstoj in kulturni razvoj sloven¬
skega naroda.

Zato ne najdemo za časa Jegličevega
škofovanja skoraj nobenega slovenskega
kulturnega področja, katero ne bi bilo
združeno z njegovim imenom: Prva slo¬
venska gimnazija, mecenstvo slovenskim
učbenikom, borba za slovenske narodne
meje, posredovanje za pravice sloven¬
skih narodnih manjšin, pobornik za iz¬
vedbo Majniške deklaracije... A pre¬
težni del Jegličevega škofovskega delo¬
vanja je umljivo bilo posvečenega ver¬
ski in nravni obnovi ljubljanske škofi¬
je. Tu je vestno sledil pozivu Leona
XIII.: “Pojdite med ljudstvo!” Proti
razkrajajočemu liberalizmu, ki je v za¬
četku novega veka pričel vdirati tudi na
Slovensko, je škof Jeglič z odločnostjo
in apostolsko gorečnostjo nadaljeval de¬
lo, ki ga je pred njim započel škof Mis-
sia. V neverjetnem razmahu so po vsej
škofiji vstajale in se krepile dekliške in
fantovske organizacije, ki so se zbirale
pod Marijino zastavo. Kasneje Orlovske
in Orliške zveze, ki so bile Jegliču po¬
sebno pri srcu. Krščanska prosvetna
zveza s svojimi številnimi vejami je i-
mela vedno v škofu Jegliču svojega po¬
glavitnega pospeševatelja in zaščitnika.
Ko je borbeni marksizem pričel proni¬
cati med slovenske delavce, je Jeglič na
vso moč podpiral snovanje krščanskih
strokovnih in posvetnih delavskih orga¬
nizacij. A kdo bo naštel in pravično
vrednotil njegovo delo, ki ga je v dol¬
gih letih svojega škofovstva opravil na
apostolskih vizitacijah po vsej deželi,
njegovo skrb za duhovniški naraščaj,
njegova pastirska pisma, polna apostol¬
ske gorečnosti, pomen njegovih knjig
za versko in nravno vzgojo ljudstva!
Nobeno versko-kulturno področje, pa
naj je šlo za katoliški tisk ali dobrodel¬
nost, za prosvetne domove ali za kon¬
zumne zadruge, ni ušlo njegovi pozor¬
nosti.

I ruguayski predsednik na proslavi
argentinske neodvisnosti

dESK''

V torek 9. julija je Argentina sloves¬
no praznovala 141. obletnico svoje ne¬
odvisnosti. Letošnja proslava je imela
še poseben pomen: Pri njih je bil na¬
vzoč tudi predsednik uruguayske repu¬
blike Arturo Lezama, v spremstvu od¬
ličnih uruguayskih osebnosti.

Tovariška večerja

Vsako leto imajo pred praznikom ne¬
odvisnosti častniki argentinskih oboro¬
ženih sil skupno tovariško večerjo. Tudi
letos je bila. Z njo so se prejšnjo sobo¬
to začele slavnosti za državni praznik.

Na tovariško večerjo je prišel tudi
predsednik gral. Pedro Eugenio Aram-
buru. Ob tej priložnosti je imel govor,
v katerem je v imenu oboroženih sil za¬
vzel stališče do notranjih političnih
vprašanj. Dejal je, da bodo oborožene
sile izpolnile svoje obveze in napovedi
in komaj čakajo, da bi se lahko vrnile
v vojašnice na službo, katero jim zau¬
pa republika. Zavrača govorice o needi-
nosti med posameznimi vrstami orožja.
Politike opozarja na veliko odgovornost,
ki jo imajo pred zgodovino. Vzgajati
morajo politično narod, mu govoriti
resnico, ne ga pa begati z demagogijo
in prevaro ter netiti sovraštvo med
ljudmi.

Obisk uruguayskega predsednika

Predsednik uruguayskega narodnega
vladnega sveta Arturo Lezama je pri¬
spel v Buenos Aires z uruguayskim ru¬
šilcem “Artigas” v ponedeljek dopoldne.
V pristanišču so ga nadvse prisrčno
sprejeli. Navzoč je bil predsednik repu¬
blike s podpredsednikom, vsi ministri,
visoke vojaške, civilne in cerkvene oseb¬
nosti. Predsednika obeh republik, gene¬
ral Aramburu in Lezama, sta se obje¬
la. Buenosaireški župan mu je pa izre¬
kel prisrčno dobrodošlico, za katero se
je predsednik Lezama toplo zahvalil.
Dejal je, da ga na Buenos Aires veže¬
jo tesne vezi, saj je njegova žena Ar-
gentinka in se je z njo tu pred 30 leti
poročil.

S pristanišča se je nato razvil dolg
sprevod avtomobilov, v katerih so se
vozili častni gostje. Oba predsednika
sta se vozila v odprti kočiji. Po vseh u-
licah je vojska delala častni špalir. Na
Trgu San Martin se je sprevod ustavil.
Uruguayski predsednik je tu položil ve¬
nec na spomenik generalu San Martinu.

Od tu se je sprevod pomikal proti se¬
dežu uruguayskega veleposlaništva, kjer
je uruguayski predsednik stanoval vse
dni svojega bivanja v Buenos Airesu.

Sprevod svobode

V popoldanskih in večernih urah se je
prejšnji ponedeljek v pristaniškem delu
mesta v Bs. Airesu zbrala ogromna
množica ljudstva. To so bili civilni od¬

delki, ki so aktivno posegali v boje v
zadnji osvobodilni revoluciji leta 1955.
Množica se je s številnimi zastavami in
napisi v sprevodu podala na Majski trg
pred vladno palačo.

Veličastne ovacije visokemu gostu

Ko je bila vsa ta množica zbrana na
Majskem trgu, se je v vladno palačo
pripeljal uruguayski predsednik na obisk
h generalu Aramburu-ju. Predsednik
Aramburu je visokemu gostu predstavil
številne odlične osebnosti. Na splošno
željo množice na trgu sta se oba pred¬
sednika s spremstvom podala na balkon.
Deležna sta bila viharnih ovacij. Na
splošno zahtevo so nato imeli krajše go¬
vore podpredsednik Rojas, argentinski
predsednik general Aramburu in uru-
guayski predsednik Lezama. Ta je po¬
udarjal, da bodo vtisi, ki jih doživlja ob
svojem obisku v Buenos Airesu, ostali
neizbrisni v njegovem srcu.

Iz vladne palače se je uruguayski
predsednik podal na obisk k predsedni¬
ku Vrhovnega argentinskega sodišča.

Slavnostni banket v vladni palači

V ponedeljek zvečer je general Aram¬
buru priredil na čast svojemu gostu
slavnostni banket v vladni palači. Nanj
so bili povabljeni vsi ministri, predstav¬
niki oboroženih sil, visoki cerkveni in
civilni dostojanstveniki, spremstvo uru-
guayskega predsednika ter člani diplo¬
matskega zbora.

Na večerji je general Aramburu svo¬
jega gosta pozdravil s prisrčno zdravi¬
co, v kateri je poveličeval svobodo, ki
jo uživata sedaj obe državi in prijatelj¬
stvo, ki ju veže.

Za pozdrav se je toplo zahvalil uru-
guayski predsednik Lezama ter napil
argentinskemu narodu in njegovemu
predsedniku. k

Na slavnostih 9. julija

Na argentinski narodni praznik dne
9. julija je uruguayski predsednik zno¬
va prišel v vladno palačo k predsedni¬
ku generalu Aramburu-ju. Iskreno mu
je čestital k narodnemu prazniku. Za¬
tem sta oba predsednika sprejemala če¬
stitke številnih dostojanstvenikov. Z
njimi sta se nato podala peš v kate¬
dralo, kjer je bil slovesni Te Deum.

Po končani službi božji sta se oba
predsednika vozila po ulicah, po kate¬
rih so bile razpostavljene enote argen¬
tinskih oboroženih sil, ki so bile dolo¬
čene za vojaško parado. V njej je sode¬
lovalo 200 najrazličnejših letal in 20.000
vojakov vseh vrst argentinskih oboro¬
ženih sil. Trajala je več ur.

Na narodni praznik zvečer je bila v
gledališču Colon slavnostna predstava.
Udeležila sta se je oba predsednika ter
najuglednejše argentinske in uruguay-
ske osebnosti.

Obisk vojnih ladij

V sredo dne 10. julija sta dopoldne
oba predsednika obiskala argentinske
vojne ladje, ki so bile zasidrane v bue-
nosaireškem pristanišču. Vsi gostje so
bili nato na kosilu na križarki 9 de
Julio. Zvečer je pa uruguayski predsed¬
nik priredil velik sprejem v prostorih u-
ruguayskega veleposlaništva na čast
predsedniku Aramburu-ju.

Zadnji razgovori in odhod

V četrtek je predsednik sosednje re¬
publike bil na obisku pri gralu Aram-
bur-ju v predsedniški rezidenci v Oli-
vosu. Pri njem je bil tudi na kosilu.
Popoldne je bil z njim znova v vladni
palači. Prišel je po slovo, nakar je ge¬
neral Aramburu spremil svojega viso¬
kega gosta v pristanišče, kjer se je
vkrcal na rušilec Artigas in z njim od¬
plul v Uruguay.

Med svojim obiskom v Argentini je
predsednik Lezama prejel najvišje ar-
gent. odlikovanje Red Osvoboditelja.

RATIFICOSE EL ACUERDO CON
SANTA SEDE

El lunes pasado a las 16.30 se reali-
zo en el Salon Dorado del palacio San
Martin el canje de los instrnmentos de
ratificacion del acuerdo sobre jurisdic-
cion Castrense y Asistencia Religiosa
da las Fuerzas Armadas, suscripto con
la Santa Sede el 28 del mes pasado.

En esta ocasion represento al gobier-
no argentino el ministerio de relaciones
exteriores y culto, senor Alfonso de La-
ferrere, y al Vaticano, el nuncio apos¬
tol ico monsenor Mario Zanin.

Al acto, que se ha querido revestir
de gran solemnidad, asistieron ministros
del Poder Ejecutivo^ representantes de
las fuerzas armadas y altos dignatarios
eclesiasticos.

RATIFIKACJA SPORAZUMA
S SVETO STOLICO

Prejšnji ponedeljek ob 16.30 popoldne
je bila v zlatem salonu palače San Mar¬
tin izmenjava ratifikacijskih listin spo¬
razuma o vojaški jurisdikciji ter verski
pomoči članom oboroženih sil, ki je bil
podpisan s Sveto stolico dne 28. junija
t. 1.

Na tej slavnosti je zastoval argentin¬
sko vlado minister za zunanje zadeve
in bogočastje gospod Alfonso Laferrere,
Vatikan pa apostolski nuncij Msgr. Ma¬
rio Zanin.

Slavnosti, kateri so hoteli dati pose¬
ben poudarek, so prisostvovali ministri
zvezne vlade, pred sta vinilki oboroženijb
sil in visoki cerkveni dostojanstveniki.

TRAGIKOMEDIJA V KREMLJU

V Kremlju se je odigrala nova tragi¬
komedija za zapadrii svet. Hruščev in
Bulganin sta izvedla novo čistko na vr¬
hu sovjetske KP in izgnala iz sovjetske¬
ga prezidija in CKKP štiri predstavnike
stalinistične linije: Molotova, Malenko-
va, Kaganoviča in šepilova.

čistko je 3. julija napovedala sovjet¬
ska “Pravda”, ko je v uvodniku napi¬
sala, da “nihče ni tako velik, da ne bi
mogel biti izgnan iz KP.” CKKP je po¬
stavil v prezidij maršala Žukova ter
Ekaterino Furcevo, prvo žensko v vod¬
stvu ZSSR. Furceva je bila tudi dolo¬
čena, da je preko Tassa objavila svetu
novico o izgonu štirih sovjetskih velika¬
nov. Iz seznama članov novega prezidja
je razvidno, da sta bila odstavljena tu-

Le brezdelja, mrtvila, duševne otope¬
losti ni prenesel. Med nami jih živi
mnogo, ki se bodo še spominjali Jegli¬
čevih pastirskih vizitacij v podeželju.
Ko so topiči in slovesno pritrkavanje
naznanjali škofov prihod v faro; ko
so se postrojile dolge vrste šolske mla¬
dine, so zablestele narodne noše, se raz¬
gibale v čilem koraku sveže vrste fan¬
tov in deklet v krojih, so zadonela od¬
sekana povelja gasilskih čet in vetera¬
nov in je godba udarila budno koračni¬
co, ter se je škofovo vozilo v sprem¬
stvu fantovske konjenice polagoma po¬
mikalo med farno množico, tedaj so
iskreče se oči in smehljajoč obraz škofa
Jegliča, ki je z visoko dvignjeno desni¬
co blagoslavljal množico, razodevale, da
se čuti kot pastir med svojimi in da je
resnično srečen. Pa vemo, da ni ostalo
pri teh zunanjostih. Potem je škof Je¬
glič sedel v spovednico in spovedoval
dolge ure, je obhajal, birmal, obiskal
šolo, da se prepriča o verskem znanju
otrok, pregledal župnijski arhiv in če je
našel vse tako, kakor je bilo treba, ni
štedil s pohvalo.

Moglo bi se reči, da bi tudi kak dru¬
gačen škof opravljal vsa ta opravila, ki
so združena s škofovsko častjo in dol¬
žnostjo. Brez dvoma. A težko bi bilo
koga najti, ki bi bil tako silno gibalo
vsega katoliškega delovanja in nehanja
med svojim ljudstvom, kakor je bil škof
Jeglič, ki je z neutrudljivo gorečnostjo
združeval srečen dar priravnave vseh
pozitivnih sil v narodu v enoten katoli¬

ški aktivizem. Narava ga je vrhu tega
obdarila z izredno telesno silo in zdrav¬
jem, ki mu nikdar ni odpovedalo. Tudi
najtežje naloge so se mu zdele zmoglji¬
ve. Le težko je razumel tiste, ki so o-
klevali ali so jih plašila težka breme¬
na. Njegov Bog je bil močni Bog. Nje¬
gov Kristus, Kristus-Kralj. Njegova Ma¬
ti božja — Kraljica nebes in zemlje. Je¬
glič je bil mož skalnato trdne vere in
neizmernega zaupanja v božjo Previd¬
nost. Tako je stal, ves iz nadnaravnosti,
visoko vzravnan sredi svojega ljudstva.
Neprestani boji in skrbi so globoko ra-
zorale njegov obraz, pa so vendar nje¬
gove, kakor iz granita izklesane poteze,
pričale o sili volje, o notranjem miru in
o neusahli mladosti njegovega srca. Že
samo njegova pojava je ljudem vlivala
vero in zaupanje, katerega še tako bes¬
ni napadi nasprotnikov niso mogli poru¬
šiti. Takšen je škof Jeglič gradil z ne¬
umorno roko ha vseh področjih okope
in jezove proti navalu zla, katerega je
slutil, da prihaja.

Nespametno bi bilo misliti, da je vse
veliko delo škofa Jegliča med sloven¬
skim narodom bilo zaman. Brez Jegliče¬
vega graditeljskega dela za krščansko
kutluro in svetniškega žrtvovanja nje¬
govega vrednega naslednika Gregorija
Rožmana, bi zlo in hudobija, ki sta pre¬
plavila slovensko zemljo, ne zadela ob
neporušljiv jez stotisočev slovenskih
src, kamor komunizem nikdar ne bo na¬
šel vstopa.

I. Ahčin

di gospodarska in industrijska strokov¬
njaka Saburov in Pervuškin.

Ta čistka je bila največja od Stalino¬
ve smrti dalje 1. 1953. Sovjetski CKKP
je imel pred čistko osemdnevno zaseda¬
nje v Kremlju. Udeležilo se ga je 133
članov s starim prezidijem na čelu. Hru¬
ščev se je zaradi dogodkov na Madžar¬
skem in Poljskem, ki so bili deloma po¬
sledica njegovih sklepov in izjav na 20.
kongresu sovjetske KP, znašel v polo¬
žaju, iz katerega je imel samo en izhod:
ali da izgubi položaj sam, ali pa da se
loti starih Stalinovih pristašev. V tej
borbi je očividno zmagal.

Po vsej ZSSR je sovjetsko časopisje
objavilo izgon štirih z velikimi naslovi
in jih ožigosalo z ostrimi besedami kot
“protistrankarske”. Hruščev je s svo¬
jim srdom počakal do sobote, ko je v
daljšem govoru dejal, da “so bili Ma-
lenkov, Molotov in Kaganovič izgnani
zaradi protistrankarske dejavnosti in
ker so poskušali sabotirati sovjetsko
zunanjo in notranjo politiko in niso ho¬
teli verjeti, da bo ZSSR mogla kdaj do¬
hiteti USA v proizvodnji.” Šepilova pa
je Hruščev označil kot “najbolj nesram¬
nega človeka z dvojnim obrazom.” Ka¬
kor jih obtožuje Hruščev, so izgnanci
hoteli spremeniti sovjetsko zunanjo po¬
litiko, so nastopali proti zmanjšanju
svetovne napetosti ter so hoteli vpeljati
linijo, po kateri je hodil Stalin.

Na banketu, ki ga je priredilo ameri¬
ško veleposlaništvo v Moskvi ob pro¬
slavi ameriške neodvisnosti 4. julija,
na katerega so bili povabljeni tudi
člani sovjetskega prezidija, pa je Miko-
jan, star Stalinov pristaš, kateri je pri
tej čistki ostal na vrhu, uradno izjavil,
da “bo vse ostalo pri starem, kakor je
bilo prej, morda bo pa še bolje.”

Po vseh satelitskih državah so se
istočasno zamajali temelji komunistič¬
nim režimom, ker nihče ne ve, kdo bo
tam na vrsti za čistko. V Beogradu je
Tanjug objavil, da je sedaj v Kremlju
zavel veter, kakor ga je vsa leta od 1.
1948 dalje Tito propagiral. Na Poljskem
je narod čistko sprejel z velikim zado¬
voljstvom, ker upa ;  da bo mogel še moč¬
neje pritisniti na sedanji že zrahljani
komunistični režim in doseči še več svo¬
boščin. Na Češkem pričakujejo čistk v
vladi, prav tako v Romuniji, Bolgariji
in Albaniji. Samo na Madžarskem bo o-

stal položaj krut, kakor j'e, ker je rav¬
no Hruščev bil tisti, ki je z vso stalini¬
stično silovitostjo zatrl sleherno kal u-
pora. Največji strah je kremeljska čist¬
ka zanesla v vrste vzhodnonemških ko¬
munistov, ki jih še vedno vodi Stalinov
pristaš Ulbricht.

Zahodni svet ne pričakuje nobene
spremembe v sovjetskem zadržanju do
svetovnega položaja. Kakor je takoj na¬
povedal Mikojan, ki je uradno odgovar¬
jal na vprašanja na banketu v ameri¬
škem veleposlaništvu v Moskvi, in kakor
je pozneje potrdila tudi “Pravda”,
sprememb v vodstvu sovjetske zunanje
politike ne bo. Prav tako ostane nespre¬
menjen cilj, ki ga zasleduje sovjetski
komunizem: nadvlada nad svetom. Edi¬
na sprememba more nastati v odnosih
med ZZSR in Jugoslavijo, kjer se v
Beogradu Tito ne bo mogel več izgovar¬
jati na Molotova, da je krivec razdora
v komunističnih vrstah. Tako iz Beogra¬
da kakor iz Moskve bodo verjetno pri¬
šli pozivi in bodo storili korake, da se
bo Titova Jugoslavija znova povsem
vključila v sovjetski blok.

Ozadje te čistke v Kremlju tvorijo
štirje faktorji, preko katerih ZSSR ni
mogla več iti.

Prvi je že zgodovinsko vpeljana bor¬
ba za nadoblast in nujnost diktature, ki
trpi samo enega človeka na vrhu.

Drugi so notranje potrebe Sovjetske
zveze. Danes je ta država postavljena
pred dejstvo, da mora hitro in brez¬
obzirno povečati proizvodnjo tako voja¬
ških kakor gospodarskih dobrin in dvig¬
niti življenjsko raven svojega prebival¬
stva. Sovjetski državljani so videli pre¬
več daleč izven želežhe zavese.

Tretji faktor so odnosi ZSSR do nje¬
nih satelitov. Moskva je uvidela, da po¬
lagoma ,toda nezadržno drsi v položaj,
ko bi se mogla znajti kot samo ena ko¬
munistična država med tolikimi. Misel
na to se je v Kremlju porodila ob nara¬
ščanju moči rdeče Kitajske, ob uporih
na Madžarskem in Poljskem in ob zuna¬
njepolitičnih uspehih Titove Jugoslavije.

Četrti faktor je vprašanje odnosov s
svobodnim svetom. Staro stalinistično
neizprosno linijo je spoznal že ves svo¬
bodni svet ter se je pred njo zavaroval
z oboroževanjem in z obročem vojaških
in političnih postojank okoli sovjetskega
bloka. Kremelj je uvidel, da bo moral
začeti izpodnašati temelje svobodnemu
svetu s spretnejšo politiko, ki ne bo sa¬
mo jemala, ampak tudi dajala. Toda da¬
jala le toliko, kolikor bo mogel Kremelj
v naslednjem posegu zopet vzeti nazaj.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 11. VIL 1957

Da M ne ostalo le pri
besedah

Ko je posebna komisija Združenih
Narodov v New Yorku izdala svoje po¬
ročilo o stanju, ki je nastalo na Ma¬
džarskem ob vstaji lansko jesen in to
poročilo objavila, so zastopniki svobod¬
nih Madžarov v USA dne 24. junija t. 1.
sklicali zborovanje zasužnjenih narodov
in predložili resolucijo, ki zahteva, naj
bi Združeni Narodi obsodili Sovjetsko
Zvezo kot nasilnega napadalca, ki je
kršil Osnovno listino Združenih Naro¬
dov. Resolucija ugotavlja, da je 24. ok¬
tobra 1956 Sovjetska Zveza z vojaško
silo zatrla upor madžarskega ljudstva
proti komunistični diktaturi, da so sov¬
jetske vojaške edinice sodelovale pri ru¬
šenju ustavne madžarske vlade in posta¬
vile na njeno mesto vazalno vlado pod
predsedstvom izdajalca Kadar-ja in da
je dejansko začasno oblast na Ma¬
džarskem prevzela sovjetska vojska. Ka-
darjeva vlada je s pomočjo sovjetskih
oboroženih sil vpeljala režim terorja, de-
portirala in pozaprla tisoče svojih po¬
litičnih nasprotnikov in pomorila tisoče
borcev, ki so sodelovali pri uporu. Re
solucija zato zahteva naj generalni taj¬
nik Združenih Narodov na osnovi poro¬
čila posebne komisije skliče plenarno
sejo in stavi na dnevni red razpravo o
tem poročilu. Združeni Narodi naj po¬
tem sklenejo, da mora Sovjetska Zve¬
za takoj odpoklicati svoje čete z ma¬
džarskega ozemlja in da se morajo o-
praviti svobodne volitve.

Poročilo posebne komisije Združenih
Narodov navaja zbir dokumentov, urad¬
nih izjav sovjetske komande, kadarjeve,
vlade, neposrednih prič in notorno znanih
dogodkov in prihaja do zaključka, da je
Sovjetska Zveza ravnala proti osnovnim
in posebnim določilom ustanovne listine
Združenih Narodov.

Vprašanje je sedaj ali bo to poročilo
ostalo mrtva črka, ali pa bo večina
držav članic Združenih Narodov zahte¬
vala, da ta svetovna organizacija o po¬
ročilu razpravlja in napravi primerne
sklepe.

, Zborovanje je imelo namen apelirati
na zastopnike svobodnih narodov, da iz¬
koristijo poročilo posebne komisije v tej
smeri.

Govorili so zastopniki Madžarov v svo¬
bodnem svetu, zastopniki ameriških
mednarodnih in begunskih organizacij.
Za Krščansko Demokratsko zvezo je po¬
vedal Dr. Krek tele misli:

Krščanska Demokratska Zveza za
Srednjo Evropo želi pred vsem ponovno
izraziti svoje občudovanje za svobodo¬
ljubni madžarski narod in njegove bor¬
ce za osvobojenje izpod komunistične dik¬
tature in tuje sovjetske nadvlade, ki sti¬
ska njihovo domovino.

Nedavni madžarski upor, ki ga da¬
nes zopet spoštljivo slavimo, je imel mo¬
ralne in politične posledice — uspehe, ki
bodo vplivali na mednarodno dogajanje
še dolgo v bodočnost, vsaj tako dolgo,
dokler ne bodo vsi zatirani narodi osvo¬
bojeni, do zmage nad komunističnimi
zatiralci.

Z veseljem in navdušenjem glasujemo

S škofom dr. Rožmanom na obisku
pri Slovencih v Belgiji

V Quaregnonu pri Monsu

V delavskem središču Quaregnon pri
Monsu se je Prevzvišerii škof dr. Gre¬
gorij Rožman oglasil pri upokojenem
rudarju Krampušeku, ki boleha že pre¬
cej časa na stanovanju. Škofov obisk je
napravil na družino globok vtis. Gospa
je pripravila za vse kosilo, med tem ko
je Prevzvišeni še pogledal pri Križman-
čičevih iz Skednja pri Trstu. Tam ga je
gospa veselo presenetila, ko ga je po¬
zdravila s pesmico, ki jo je kot mala
deklica deklamirala škofu v Trstu, ko
jo je prišel birmat Obe družini sta se
ob bolniku tudi fotografirali. Ta kra¬
tek obisk bo vsem ostal v nepozabnem
spominu, da je prišel med nje slovenski
škof!

Po kosilu je vse spremstvo obiskalo
dom Gorjupovih, kjer so v kratki dobi
ostali otroci sami. Oče — rudar je umrl
zaradi rudarske bolezni, mama jih je pa
zapustila za veliko noč. Ena hčerka je
redovnica v Franciji pri Dunquerque-u.

V Charleroi

Mimo številnih rudarskih gričkov, od
katerih je ta ali oni že porasel, smo po
lepi cesti prevozili razna rudarska na¬
selja in se končno ustavili v mestu Char¬
leroi na stanovanju izseljenskega du¬
hovnika č. g. Zdravka Revna. Prevzvi-
šenega je pozdravil tamkajšnji ukrajin¬
ski duhovnik in družina Florijančičeva
iz Obleča v Beneški Sloveniji.

Po kratkem počitku se je Prevzvi¬
šeni odpeljal v Gilly na dom rudarja Pa¬
gona, ki tudi boleha zaradi rudarske
bolezni, in njegove žene Tončke Trat¬
nikove iz Idrije. G. škof je od blizu vi¬
del naše trpine, ki jih muči kamen na
pljučih. Sami ne vedo kako bi si poma¬
gali. Poskušajo zdaj ta, zdaj ona zdra¬
vila, ki pa nobena ne ozdravijo. Pljuča
človeku razpadajo, da jih pljuje iz se¬
be. Nekaterim nagaja srce, ker so toli¬
ko časa neprestano držali v rokah e-
lektrične svedre, zaradi česar se je tre¬
slo vse telo.

Sledil je obisk pri treh, bratih Vipav¬
cih, Ruštih, ki so vsi že upokojeni kot
invalidi in so si ustvarili vsak svoj dom
z vrtičkom. Tudi pri Poldetu Tratniku
je pogledal Prevzvišeni, kako si gospo¬
dari.

Zvečer se je škof g. dr. Rožman podal
v katoliško porodnišnico, kjer so krstili
malega Elkota iz družine Gabriela Ru-
šta. Srečni materi je škof podelil tudi
blagoslov, mala Julka je pa seveda poka-

za predlagano resolucijo, ki zahteva naj
Združeni Narodi delajo hitro in učinko¬
vito, naj nastopijo odločno proti Sovjet¬
ski Zvezi, temu surovemu kršitelju o-
snove listine Združenih Narodov.

Trdno upamo, da bodo sovjeti in vsi
drugi komunistični diktatorji prišli pred
sodišče in imeli priliko zadoščevati za
vse svoje zločine in kršitve.

Demokratične države naj sedaj po¬
skrbe, da bodo Združeni Narodi odločno
nastopili na osnovi ugotovitev, ki jih je
tako temeljito zbrala in pripravila po¬
sebna komisija.

zala, — kako je na slovenski prireditvi
spomladi deklamirala. Tudi Danilo, njen
bratranec, se je skorajžil in povedal, ka¬
ka zna po slovensko mamici voščiti za
god.

Večerjo je v imenu odsotnega dekana
mesta Charleroi priredil Prevzvišenemu
župnik De Stexhe, pri katerem je škof
tudi prenočil.

V nedeljo 23. junija so se zbrali Slo¬
venci iz okolice Charleroi, da pozdra¬
vijo Prevzvišenega. Rudar Ignac Umek
je pripeljal škofa g. dr. Rožmana pred
Zavod sv. Jožefa, kjer je navadno slo¬
venska služba božja. Na prostranem
dvorišču sta bila postavljena dva mla¬
ja z napisom “Dobrodošli”. Vse dvorišče
je bilo okrašeno. Prevzvišenega je naj¬
prej pozdravila duhovščina z namestni¬
kom dekana na čelu z g. kanonikom
Raymond-om Goor-om, duhovni vodja
delavskih katoliških organizacij okolice
Charleroi g. Robert van Irupe, prijatelj
Slovencev, industrialec, inžiner Janez
Lušicki in drugi. Belooblečena Tinca
Slamarjeva mu je povedala pozdravno
deklamacijo, Umekova Zdenka pa izroči¬
la šopek. V imenu Slovencev “črne de¬
žele” je škofa pozdravil g. F. Fabčič,
v imenu Hrvatov, ki so prišli s prapo¬
rom na čelu, je govoril g. T. Matič. Me¬
šani zbor je zapel pozdravno pesem.
Množica ljudstva se je zatem uvrstila v
sprevod ter ,s.e podala v kapelo.

K oltarju je pristopil Prevzvišeni. Sv.
mašo je imel za slovenske izseljence.
Med njegovo mašo so pevci peli del
Tomčeve Tretje slovenske maše. Dve
pesmi je zapela vsa kapela, eno (Zgod¬

nja danica) pa moški zbor. Med sv. ma¬
šo je Prevzvišeni navezal na evangelij
nekaj vzpodbudnih misli, naj Slovenci
ohranijo vero, čeprav živijo v zelo raz-
kristjanjenem okolju.

Po sv. maši je pevski zbor Jadran za¬
pel tri narodne pesmi pod vodstvom di-
rigenta-rudarja g. Ivana Kodeha. Prev¬
zvišeni je pohvalil pevce, govoril nato
o pomenu slovenske pesmi in narodnih
noš med izseljenci. Cerkvenim pevcem
je izročil lepo diplomo kot priznanje za
požrtvovalno petje pri službah božjih.
Diploma je delo rudarja Janka Rupni¬
ka. V prijetnem kramljanju se je nato
škof dr. Rožman še dolgo razgovarjal
z rojaki iz vseh krajev, s štajerske, Do¬
lenjske, Primorske, Beneške Slovenije,
pa tudi z navzočimi Hrvati.

Kosilo je bilo za ožji krog pripravlje¬
no v katoliškem delavskem domu “Notre
maison”. Tu je Prevzvišenega pozdravil
tudi g. kaplan Miljenko Uhoda, po ro¬
du Dalmatinec.

Po kosilu je g. inženir Lušicki odpe¬
ljal škofa 45 km daleč v okolico Monsa,
v Quaregnon-Lourdes, kraj, v katerem
se rojaki iz okolice Monsa zbirajo vsa¬
ko leto na romanju.

Pred cerkvijo je Prevzvišenega po¬
zdravila množica rojakov iz okraja Bo-
rinage. Njim na čelu je bil g. kanonik
Borlee iz Boussu, ondotni župnik in še
nekaj drugih. Na čelu slovenskih deklic,
ki so bile letos pri birmi,, je bila Ma¬
rica Jazbarjeva, ki je škofu deklamira¬
la, Margarita Kogejeva pa mu je izroči¬
la šopek. Po pozdravu in sprejemu so
se ljudje v procesiji podali k votlini
Lurške Matere božje, kjer je bil škofov
nagovor in pete litanije.

—ški.

Veliko zborovanje Krščansko demokratske
stranke v Buenos Airesu

Argentinska krščansko demokratska
stranka je še mlada stranka. Na eni
strani je to dobro, ker ni obremenjena
s preteklostjo, na drugi strani pa so s
tem združene razne težave; pomanjka¬
nje tradicije, pomanjkanje ustaljene or¬
ganizacije, ustaljenega članskega ka¬
dra i t. d. Kljub vsem začetnim te
žavam pa krepko napreduje, kar je zla¬
sti pokazalo javno zborovanje, ki se je
vršilo dne 4. julija zvečer na velikem
trgu Miserere v Buenos Airesu. Obisk
je bil zelo dober. Videti je bilo, da ima
krščansko demokratska stranka mnogo
pristašev zlasti med mladino, med inte¬
lektualci, med delavci in ženstvom. Z
eno besedo: temelj strankinih pristašev
tvori srednji sloj. Ista slika prevladu¬
je tudi med kandidati, ki jih je stran¬
ka ta večer proglasila za volitve v usta¬
vodajno skupščino, ki se vrše dne 28.
julija. Na zborovanju so govorili vodilni
člani stranke in sicer Jose C. Ricci, ga
Carmen Calabrese, Salvador Busacca,
Horacio Pena. Tem so sledili stebri kr¬
ščanske demokracije v Argentini: dr. M.
V. Ordonez, dr. Lucas Ayarragaray in
predsednik stranke dr. Juan T. Lewis. V
svojih govorih so govorniki dali zlasti
povdarek svoji zahtevi po radikalnih so¬
cialnih in gospodarskih reformah v du¬

hu krščanskega socialnega nauka in za¬
htevi po svobodni šoli, nerazdružljivosti
zakona in proti ločitvi Cerkve od drža¬
ve. Predsednik je ob koncu svojega go¬
vora prečital listo kandidatov za usta¬
vodajno skupščino, ki je bila sprejeta z
Velikim odobravanjem.

Političnega zborovanja Argentinske
krščansko demokratske stranke .se je
udeležilo tudi več Slovencev. V imenu
SLS je g. Rudolf Smersu predstavni¬
kom KDS čestital na uspelem političnem
shodu.

BOGATAŠ ONASSIS REŠUJE
NASSERJA

Med ladijskim magnatom Onassisom
in egipčansko vlado se vodijo razgovori
o zgraditvi petrolejskega voda vzdolž
sueškega prekopa. Onassis je priprav¬
ljen financirati graditev, potem bi on
jemal 60%, egipčanska vlada pa 40 %
čistega dobička od petrolejskega voda.
Petrolejski veletankerji bi iztovarjali
petrolej iz Srednjega vzhoda v Suezu,
drugi petrolejski veletankerji pa bi ga
tovorili v Port Saidu in odvažali dalje.
S tem petrolejskim vodom namerava
Nasser odpraviti konkurenco, ki bi mu
jo delali petrolejski vodi, katere name¬
rava zgraditi Izrael.

Zmaga jugoslovanskega kmeta

Tudi v našem časopisu smo že večkrat
posvetili pozornost jugoslovanskemu
kmetijstvu in jugoslovanskemu kmetu v
boju zoper prisilno kolektivizacijo so¬
vjetskega kova. Deset let je trajala ta
tiha borba med jugoslovanskim kmetom
in komunističnimi teoretiki. Prva leta
je bila to zelo trda borba, ki je zahte¬
vala občutne žrtve od strani kmetov.
Strašni davki, prisilno odvzemanje de¬
lovne sile, ki so je gonili s kmetov v
industrijo, zapostavljanje svobodnega
kmeta na računu kolektivnih kmetij po¬
vsod in v vsem, vse to so bili le nekate¬
ri zunanji znaki te gigantske borbe med
komunističnimi teoretiki in svobodnim
jugoslovanskim kmetom. Potem pa je
prišel polom. V Beogradu so bili prisilje¬
ni priznati polomijo svojega petletnega
načrta in zlasti zaostalost jugoslovan¬
ske kmetijske proizvodnje. Saj bi za la-
kotjo pomrli, če bi jim “usmiljeni” Ame-
rikanci ne bili prišli na pomoč. Nekaj
let so to polomijo prikrivali z izgovo¬
rom o suši, potem o poplavah, zimah in
podobnem. Toda resnica si je utrla pot:
jugoslovansko kmetijstvo je prišlo na
rob propada in z njim celo jugoslovan¬
sko gospodarstvo, ker je režim vodil do
korenin zgrešeno kmetijsko politiko.
Prisilni socializaciji se je namreč kmet
upiral z edinim orožjem, ki mu je osta¬
lo: s pasivnim odporom. Ni obdetoval
zemlje, ali pa jo je obdeloval le toliko,
da je pridelal, kar je rabil zase in za
svojo družino. Tako se je zgodilo, da je
kmetijska proizvodnja padla daleč pod

višino predvojne proizvodnje. Leto za
letom so pridelali premalo pšenice, pre¬
malo koruze, sladkorne pese, krompirja,
masti, z eno besedo vsega premalo. Do-
čim je pred vojno kmetijstvo prispevalo
k uravnovešenju jugoslovanske izvozne
bilance, je sedaj vsa leta uvoz prepo¬
trebnih kmetijskih proizvodov in zlasti
pšenice bil glavni uvozni predmet na
škodo industrijskim. Nič niso pomagali
razni administrativni ukrepi, da bi se ta¬
ko stanje izboljšalo. Končno so bili tudi
najbolj marksistično zaverovani teoreti¬
ki prisiljeni priznati, da je treba kaj te¬
meljitega ukreniti.

To korenito spremembo so sedaj uza¬
konili na zasedanju zvezne ljudske skup¬
ščine v Beogradu koncem preteklega
aprila. Na tem zasedanju so sprejeli
vrsto ukrepov, ki naj prinesejo jugoslo¬
vanskemu kmetijstvu pravi napredek.

Prvo, kar opazovalca zadene, je pri¬
znanje o popolni polomiji kolektivizaci¬
je. Zdi se neverjetno, da so priznali:
“Pri nas so se povsem preživele težnje
po “rešitvi” kmetijske proizvodnje v
oblikah kolektivizacije, ki je bila svoje¬
vrstna oblika Okspropriiranja kmetov...
S tako obliko nihče več ne računa se¬
daj niti v bodočnosti.” Kakšen “confi-
teor” za komunistične teoretike, ki so v
kolektivizaciji še pred petimi, šestimi
leti videli kmetov “raj” na zemlji! Ali
se “Primorski” in “Soča” še spominjata,
kako sta proslavljala kolektivna gospo¬
darstva v Brdih? Sedaj vemo, da so bi¬
la to le svojevrstna oblika ekspropri-

iranja kmetov (to je prisilno razlaščenje
kmetov.) Ker smo mi “od reakcije” te¬
daj nekaj podobnega napisali, smo bili
“izdajalci”.

Drugo priznanje je, da se kmetu potr¬
di lastninska pravica tudi do več kot
družinskega premoženja, to je do več
kot 10 hektarjev. Do sedaj je bilo pre¬
povedano imeti več kot 10 hektarjem
zemlje. Kdor je imel več, so ga razlasti¬
li. “V nadaljevanju razvoja ne bo nobe¬
nega zakonskega omejevanja obstoječih
velikosti individualnih posestev.”

Tretja novost je važnost, ki jo bodo
odslej naprej imele splošne kmetijske
zadruge. Vse upanje za bodoči napredek
jugoslovanskemu kmetijstva so položili
v razvoj in delovanje kmetijskih zadrug.
Te se jim zdijo najbolj primerne, da
na eni strani pomagajo k naprednemu
kmetovanju, na drugi pa da prispevajo
k razvoju socialističnih odnosov na kme¬
tih. Zadružni sistem bo torej pustil kme¬
tu zasebno lastništvo zemlje, istočasno
pa ga bo vključil v širšo gospodarsko
enoto, zadrugo. Ta mu bo pri obdelova¬
nju zemlje pomagala s svojimi stroji,
ki jih bo s skupnimi sredstvi članov in
države nabavila, z umetnimi gnojili, z
odkupom pridelkov, itd. Zato je dolgo¬
vezna resolucija o bodočem razvoju kme¬
tijstva, ki jo je sprejela zvezna ljudska
skupščina, dobri dve tretijirri posvečena
ravno organizaciji in delu kmetijskih za¬
drug. Seveda pri tem te manjka raznih
planov in načrtov, kajti socialist bi ne
bil socialist, če bi se ne igral s plani in
načrti. Tako n. pr. predvidevajo porast
hektarskega donosa pšenice za 50%;

koruze prav tako. Dalje da bo treba pri¬
delati več olja, masti, sladkorja, sadja,
gojiti več živine, trt, povečati ribolov
itd. Tisoč lepih načrtov, ki naj jih ure¬
sničijo splošne kmetijske zadruge, ta
novi rešenik jugoslovanskega gospodar¬
stva. Sklenili so tudi, da bodo zanaprej
tudi več investirali v kmetijstvu, kakih
82 milijard din na leto, dočim so do se¬
daj investirali le okrog 31 milijard let¬
no ali še manj.

Takšni so torej načrti in upanje jugo¬
slovanskih oblastnikov, ki gradijo so¬
cializem sebi v blagor, ljudstvu pa v trp¬
ko preizkušnjo. Vsekakor pa smemo zno¬
va poudariti, da je bil tihi odpor jugo¬
slovanskih kmetov tisti, ki je prisilil
marksistične teoretike v Beogradu, da
so se odpovedali nasilni kolektivizaciji.
V tem je ravno velika zmaga jugoslo¬
vanskih kmetov. To nudi jamstvo, da
bo jugoslovanski kmet tudi v kmetij¬
skih zadrugah znal ohraniti svojo samo¬
stojnost, ki ga je v preteklosti toliko
stala.

Glede boljših uspehov v jugoslovan¬
stvu smo pa zelo skeptični, ker vsi oseb¬
ni stiki z jugoslovanskimi ljudmi nam
pričajo, da tam ni nikjer pravega vese¬
lja do dela. če pa veselja ni, tudi uspe¬
hov ne more biti.

Drugi razlog za našo skeptičnost je
izkušnja: na čelu zadrug bodo še na¬
prej zvesti partijci. Ti pa so priznano
slabi gaspodarji, ker so predvsem kori-
tarji. Zato bo jugoslov. gospodarstvo ob
podpori Amerikancev še naprej života¬
rilo.

(Kat. Glas).

ARGENTINA

Argentinska vlada je v nedeljo zju¬
traj prekinila diplomatske stike z Ve¬
nezuelo. Do te odločitve je prišlo tako¬
le: V Venezueli živi že dalj časa nosi¬
lec prejšnjega režima v Argentini Pe¬
ron, ki ga je leta 1955 zrušila vojaška o-
svobodilna revolucija. Nova revolucio¬
narna oblast je tedaj Peronu dovolila
svoboden odhod v inozemstvo. Najprej
je odšel v Paraguay, kjer je kmalu za¬
čel rovariti proti vladi lastne dežele.
Zaradi protestov argentinske vlade je
moral to državo zapustiti. Podal se je
v Panamsko republiko, kjer pa tudi ni
miroval. Tudi v tej državi so ga bili
kmalu siti in je moral oditi drugam.
Tedaj se je napotil v Venezuelo, ki ima
sličen režim, kakor je bil pod Peronom
v Argentini. Živi v Caracasu in je veli¬
ke vsote investiral v razna donosna pod¬
jetja. V Venezueli se pa ne bavi sa¬
mo z gospodarskimi vprašanji, temveč
neprestano pošilja svojim ljudem navo¬
dila za izvajanje sabotažnih dejanj in
terorističnih aktov. Hujska jih tudi na
odkrit upor proti vladi osvobodilne re¬
volucije. Spričo takega stanja je ar¬
gentinska vlada vložila že več protestov
pri venezuelski vladi ter jo opozarjala,
da Peron s takim svojim zadržanjem
krši predpise zakonskih določil o poli¬
tičnem azilu. Vsi protesti arget. vlade
so ostali brez uspeha. Peron je lahko
naprej iz Caracasa hujskal proti sedanji
argentinski vladi. Med tem s.o odkrile
tudi uruguayske policijske oblasti širo¬
ko razpredeno peronistično zaroto proti
sedanji argent. vladi. Vodilne peroniste
v Montevideu so zaprli in jih poslali v
internacijo v notranjost države. Ker je
pa Peron še kar naprej dajal navodila,
za akcije proti vladi osvobodilne revo¬
lucije, je argentinska vlada naročila svo¬
jemu veleposlaniku v Caracasu brigad-
nemu generalu Carlosu Toranzu Monte-
ru, naj vloži pri venezuelskem zun. mi¬
nistrstvu najostrejši protest in naj za¬
hteva izgon Perona iz Venezuele. To je
argent. veleposlanik storil prejšnji pe¬
tek. Za svoje obtožbe je priložil tudi
konkretne dokaze. Ker tudi po tej pro¬
testni noti ni bilo kazno, da bo venezuel¬
ska vlada ugodila argentinski zahtevi, je
argentinski veleposlanik dobil iz Bs.
Airesa poziv, naj se vrne v domovino,
venezuelska vlada pa je objavila sporo¬
čilo, da je argent. veleposlanik general
Carlos Toranzo' Montero, v Venezueli
nezaželena oseba. Ko je to sporočilo ve¬
nezuelske vlade izročil argent. vladi
njen divlomatski predstavnik v Bs. Ai¬
resu dr. Atilano Carnevali, so se takoj
sestali člani vladnega vojaškega sveta
pod predsedstvom predsednika generala
Aramburuja. Zun. minister dr. Laferre-
re je podal poročilo o zadnjih dogodkih
med obema državama. Vladni vojaški
svet je nato odredil prekinitev diplomat¬
skih stikov z Venezuelo. Takoj je bil
izdan tozadevni dekret, ki določa, da mo¬
ra venezuelski veleposlanik v Argentini
v 48 urah zapustiti argent. ozemlje. To
sporočilo je argent. zun. minister dal
časnikarjem v nedeljo v prvih jutra¬
njih urah. Istočasno so bile v Bs. Aire¬
su preklicane vse slavnosti, ki so bile
praznik.

Msgr. Miguel de Andrea, neumorni
argentinski socialni in kulturni delavec,
je te dni slavil 80. letnico svojega plo-
donosnega življenja, ki je bilo vse po¬
svečeno delu za blaginjo socialno šibkej¬
ših slojev. V proslavo tega jubileja je
bilo več prireditev. Msgr. sam je imel
v katedrali zahvalno službo božjo, na
slavnostni akademiji so pa bile zbrane
najuglednejše argentinske osebnosti.
Navzoč je bil med drugim tudi predsed¬
nik republike general Aramburu, apo¬
stolski nuncij Msgr. Zanin ter številne
druge ugledne osebnosti.

Pod sedanjo vlado v Argentini lahko
vse polit, demokratske stranke za pro¬
pagando svojega političnega programa
uporabljajo tudi radijske postaje. Tako
je prejšnji teden na državni radijski po¬
staji govoril predstavnik nove argent.
politične stranke tkzv. ljudske stranke.
Govornik pa je v svojih izvajanjih za¬
čel napadati osvobodilno revolucijo, hva¬
liti pa Peronov 17. oktober leta 1954.
Ker je po sedaj veljavnih zak. predpisih
poveličevanje diktature v Argentini pre¬
povedano, so govornika prekinili sredi
njegovih radijskih izvajanj. Vso zadevo
ima sedaj sodišče. Če bo to razsodilo,
da govornikova izvajanja in trditve niso
v opreki z veljavnimi zak. predpisi, bo
na radijski postaji lahko ponovil svoj
govor, drugače pa ne.

Argentinska vlada je objavila, da po
odpravi obsednega stanja, nima več po¬
litičnih pripornikov. Vsi funkcionarji
prejšnjega režima, ki so ostali še v za¬
porih, so sedaj izključno pod sodno ob¬
lastjo in čakajo na procese.

Buenos Aires, 11. VII. 1957

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

VZ.

V zveznem parlamentu so sprejeli za¬
kon o advokaturi, ki med drugim dolo¬
ča tudi ustanovitev službe za pravno
pomoč državljanom pri ljudskih odborih.
To službo lahko izvršujejo samo prav¬
niki, ki imajo najmanj tri leta prakse &
pravnimi zadevami, zastopstvo strank
pa se more poveriti advokatom na pod¬
lagi dogovora z ljudskim odborom. Leta
1956 je bilo v Jugoslaviji 2227 advoka¬
tov. Od tega števila jih je odpadlo na
Slovenijo 106.

V rudarskih in metalurških podjetjih
v Jugoslaviji je zaposlenih okoli 180.000
delavcev. Od tega števila jih je v obeh
navedenih industrijskih panogah s stro¬
kovno kvalifikacijo samo polovica.

Gozdovi zavzemajo v Sloveniji 907.000
hektarjev ali 44% celotne površine Slo¬
venije. Poprečna zaloga lesa na 1 ha
znaša 117 kub. m. ali samo 47 normal¬
ne zaloge. Iz tega je razvidno, da slo¬
venski gozdovi še zdaleč niso takšni, da
bi bilo mogoče popolnoma izkoriščati
proizvodno zmogljivost gozdnih tal. Se¬
daj v slovenskih gozdovih morejo letno
'izsekati samo 2 milijona in pol kub. m.
lesa. To količino bi radi zvišali na 5 mi¬
lijonov. Gozdovi pa ne nudijo samo go¬
spodarskega efekta, temveč prinašajo s
svojimi posrednimi in varovalnimi funk¬
cijami tudi druge koristi. Tako vplivajo
na klimo, nudijo varstvo proti eroziji,

IZ TEDNA V TEDEN

Na egipčanskih volitvah, ki so bile
pretekli teden, je bilo ubitih 16 ljudi, ra¬
njenih pa nad 100 ter prav toliko are¬
tiranih. Volilci so mogli voliti samo Nas-
serjeve kandidate.

V Santiago de Chile so imeli zboro¬
vanje predstavniki komunističnih strank
Argentine, Brazilije, Bolivije, Chila, Pa-
raguaya in Uruguaya, na katerem so iz¬
delali načrt za kampanjo proti južno-
atlantski obrambni zvezi.

Poleg treh podmornic, ki jih je ZSSR
prodala Egiptu “za njegovo obrambo
proti zapadni intervenciji”, so v Vzhod¬
no Sredozemlje priplule tudi druge sov¬
jetske vojne ladje, nekatere skozi Gi¬
braltar, druge pa skozi Dardanele. Ame¬
riški mornariški krogi menijo, da se
sovjetska vojna mornarica namerava
“za stalno naseliti” v tem delu Sredo¬
zemlja kot protiutež ameriški šesti flo¬
ti, ki je bila tja poslana za zaščito svo¬
bodnih sredozemskih držav.

V USA so izvedli nov poskus z atom¬
sko bombo, katere eksplozijo so slišali
in čutili v premeru nad 500 km. Bila je
to ena največjih atomskih bomb, ki so
jih v USA razstrelili za poskusne na¬
mene.

vplivajo na vodni režim itd. O vseh teh
vprašanjih, ki so v zvezi s sedanjim
stanjem slovenskih gozdov, so imeli dalj¬
šo razpravo v ljubljanskem parlamentu.

Goriški ribiči obnavljajo ribji zarod
v Soči, ki je bil med vojno in v prvih
povojnih letih skoro popolnoma uničen.
Za dvig ribjega staleža so člani ribiške¬
ga društva Soča v Gorici položili v So¬
čo 40.000 soških postrvic, 3.000 postrvic
amerikank in 30.000 lipanov. Sklenili
so tudi, da bodo posvetili prvenstveno
skrb odlovu velikih soških postrvi, ki
dosežejo težo tudi nad 10 kg. So zelo
požrešne ter žro tudi lastni zarod.

Dr. Švarovo opero “Slovo od mlado¬
sti” so nedavno igrali tudi v Mariboru.
Dr. Prešerna je igral in pel kot gost
Miro Brajnik. Opero je naštudiral direk¬
tor opere Jakov Cipci, režiral jo je pa
kot gost Ciril Debevec.

Slovensko zdravniško društvo v Ljub¬
ljani je imelo občni zbor. Vodil ga je
predsednik društva dr. Drago Mušič. V
svojem poročilu se je dotaknil tudi pri¬
vatne zdravniške prakse in zopetne u-
stanovitve zdravniške zbornice. V svo
jih izvajanjih pa ni branil privatne
zdravniške prakse, ampak je naglašal,
da bo mogoče ob zadostnih objektivnih
pogojih in ob primernem subjektivnem
sodelovanju zdravnikov že v bližnji bo¬
dočnosti na pretežnem delu Slovenije
nuditi tudi v javni zdravniški službi in¬
dividualno, kontinuirano in kulturno
zdravljenje bolnikov, kakor v dobrih
privatnih ordinacijah. Večina delegatov
na občnem zboru je bila proti privat¬
nim praksam.

V Ljubljani so imeli posvet predstav¬
niki okrajnih posredovalnic dela. Ugoto¬
vili so, da je osnovna značilnost politi¬
ke posredovanja dela letos ta, da se de¬
lovna sila v industriji ne bo bistveno po¬
večala. Po novem družbenem načrtu bo¬
do podjetja morala zmanjšati število
delovne sile. Tako so ugotovili, da bo¬
do v nekem večjem industrijskem pod¬
jetju v Sloveniji “brez posebnega pro¬
blema pogrešali 600 delavcev”, v tovar¬
ni pohištva v Novi Gorici so pa ugoto¬
vili, da imajo 49% preveč kvalificirane¬
ga osebja. Pri taki politiki varčevanja,
ki so jo sedaj napovedali komunisti, se
bo število nezaposlenih še povečalo. Ne¬
zaposlenih so imeli že sedaj precej, saj
jih je bilo samo v Sloveniji marca mese¬

“Izkušnja uči, da najbolj samemu se¬
bi pomaga, kdor pri PROMETU de-
har nalaga. PROMET SRL — Cap.
100.000.— mSn (edina družabnika bra¬
ta Krištof) — 25 de Mayo 533/3» —
Buenos Aires — T. E. 31-6435.”

ca nad 11.000. Govorniki so navajali, da
se število nezaposlenih še poveča, če k
njihovemu številu pridajo nezaposlene
invalide in ostale ter nezaposlene lju¬
di, ki so stari 60 ali več let in nimajo
pogojev za pokojnino. Na sestanku so
se dogovorili, da bodo skušali nezapo¬
slene ljudi usmerjati v zaposlitev v
obrti.

Luko v Kopru so začeli poglabljati,
da bodo v njej lahko pristajale večje
ladje. Na ta način mislijo razbremeniti
reško luko.

Mešani zbor Glasbene matice in or¬
kester Slovenske filharmonije s solisti
Zdravkom Kovačem, Janezom Lipušč¬
kom, Gašperjem Dermoto, Danilom Mer¬
lakom in napovedovalcem Jožetom Ti¬
ranom je izvajal kantato v sedmih sli¬
kah za soli, zbor in orkester “Hlapec
Jernej in njegova pravica”, ki jo je na
Cankarjevo besedilo uglasbil Matija
Bravničar ob svoji šestdesetletnici. Be¬
sedilo je priredil Ferdo Delak, dirigiral
pa je Ciril Cvetko.

Jugoslovanska generalna poštna di¬
rekcija bo izdala novo serijo spomin¬
skih poštnih znamk, posvečenih jubileju
petih pomembnih kulturnih - osebnosti.
Tako bo znamka s 15 din. vrednostjo
predstavljala lik pesnika Simona Gre¬
gorčiča, znamka za 30 din bo imela sli¬
ko Antona Tomaža Linharta, znamka
za 50 din sliko hrvatskega znanstveni¬
ka Otona Kučero, znamka za 70 din srb¬
skega skladatelja Stevana Mokranjca
in znamka za 100 din sliko Jovana Ste-
rije Popoviča. Umetniške portrete bo
izdelal Božidar Jakac.

Umrli so. V Ljubljani: Janko Lam¬
pret, računovodja, Martin Svete, mest¬
ni uslužb. v p. Mihael Zupanec, Viktor
Legan, Ivanka Kocijan, upok., Anton Ži¬
gon, krojaški mojster v p., Rudi Rus,
Marija Tovornik, upok., Branko Pez¬
dir, Ana Tratnik, upok. Tob. tovarne in
Janko Bracika, pos. v Metliki, Anica
Simončič, učit. v p. v Mariboru, Anica
Klabus, vdova po trgovcu na Jeseni¬
cah, Franc. Turnšek v Celju, Helena
Klanjšek, biv. gostilničarka v Celju,
Franci Oblak, letalski poročnik, se
smrtno ponesrečil v Zadru, Francka
Kužnik na Vrhniki, Edo Mavsar, strojni
ključavnivar na Viču, Anton Kralj v Ko¬
čevju, Jerica Terček, roj. Odar, vdova
okr. gozdarja v p. v Novem mestu in
Marija Cuznar, roj. Kržišnik v Križah,
Tone Knaflič, usnjar v Kamniku, Ma¬
rija Lotrič, roj. Vrhunec v Češnjici, Ida
Perhavc, roj. Jerše v Postojni in Nace
Kopač, podčastnik v Bizoviku.

SLOVENCI V ARGENTINI

BUENOS AIRES

Gospodarski odbor Slovenske fantov¬
ske zveze in Slovenske dekliške organi¬
zacije, ki vsako leto prireja na pristavi
mladinsko prireditev in dela na ureditvi
lastnih društvenih prostorov, je nanovo
sestavljen takole: Predsednik Janez

Kralj, podpredsednik Milan Magister,
tajnik Jože Prijatelj, blagajnik Jože
Musar, gospodar Ivan Klemenčič, pro¬
paganda Marijan Šušteršič, odbornice
Mara Bidovčeva, Vera Kokalj in Olga
Prijatelj. V odboru sta še vsakokratni

predsednik SFZ in predsednica SDO.

V vodstvu Slovenske dekliške organi¬
zacije ie nastopila sprememba. Doseda¬
nja predsednica gdč. Jožica Leskovčeva
se je prejšnji teden poslovila od članic
SDO ter je v torek dne 2. julija odpo¬
tovala z ladjo v Španijo, kjer živi njen
zaročenec g. ing. Marijan Magister, s
katerim si bi ustvarila družinski dom.
V novi deželi in na novi življenski poti
želimo gdč. Leskovčevi vso srečo in ve¬
liko božjega blagoslova.

Po odhodu gdč. Leskovčeve v Španijo

SREBRNI MAŠI GG. JANEZA
KALANA IN BORISA KOMANA

G. Janez Kalan

jo je imel prejšnjo nedeljo popoldne v
Ramos Mejia. Sv. mašo je daroval ob asi¬
stenci gg. direktorja Oreharja, poddirek-
torja Juraka, Smoliča in Stanonika. Go¬
voril mu je g. župnik Mali, na koru je
pa pel ramoški cerkveni pevski zbor la¬
tinsko mašo ob spremljavi malega or¬
kestra pod 'vodstvom g. čamernika.

Po cerkvenem opravilu je bila v dvora¬
ni akademija. Moški zbor je v pozdrav
slavljencu zapel napitnico: Zadoni nam,
zadoni. G. direktor Orehar je pozdravil
navzočega ramoškega župnika, slavljen¬
cu pa spregovoril v pozdrav nekaj toplih
besed. Zatem se je razvijal program po¬
zdravne akademije, ki je trajal nad dve
uri in je poleg dveh govorov — Majhno¬
vega in Debeljakovega — obsegal dva
prizora — Mavrica in Božji klic (prvi
z nastopom otrok, drugi pa z vlogami
odraslih — še dva nastopa ramoških slo¬
venskih otrok, ki so pod vodstvom po¬
žrtvovalne učiteljice gdč. Šemrovove u-
brano odpeli več ljubkih pesmic ter konč¬
no srebrnomašniku izročali osebno vsak
po en nagelj. Iskrena in ljubka je bila
tudi deklamacija deklice Srebrnomašni¬
ku, kakor je uspela tudi zborna dekla¬
macija z akrostihonom: Bog Vas živi.
Obširni program je zaključil mešani
pevski zbor pod vodstvom g. Čamernika,
ki je zapel Slovensko zemljo, Bog in Slo¬
venija, Zdravico in Triglav. Slavljenec
se je pred zaključkom akademije ogla¬
sil ter se ginjen zahvalil za lep popol¬
dan, ki so mu ga pripravili rojaki za
njegov srebrnomašniški jubilej.

G. Boris Koman,

ki vsa leta, odkar je prišel v Argentino,
deluje v največjem argentinskem mor¬
skem kopališču Mar del Plata, je imel
srebrno mašo v kapeli v Slovanski hiši

je prevzela predsedstvo SDO podpred¬
sednica gdč. Anica štefe.

Na Gallusovem sestanku je v pone¬
deljek zvečer v zborovi pevski sobi v ob¬
liki razgovora z zborovim pevovodjem
predavala gdč. Nuša Kristanova o se¬
danjem stanju pevsko-glasbene kulture
v domovini in o vtisih, ki jih je dobila o
pevskem delu v tujini. Zanimiva izva¬
janja so udeleženci sestanka, med nji¬
mi lepo število podpornih članov, ob
koncu nagradili z aplavzom. S sestanka
so vsi navzoči poslali prevzvišenemu
škofu g. dr. Rožmanu pozdrave s čestit¬
kami k njegovi zlati maši. Po sestanku
se je v pevskem lokalu razvila prijetna
družabnost.

OSEBNE NOVICE

Nesreči. G. Jože Klun se je v soboto
6. t. m. vozil v Berezategui s svojim
motornim kolesom. Na križišču ulic je
z druge strani privozil z brzino tovorni
avtomobil in ga podrl. G. Klun si je
pri padcu zlomil nogo. Na zdravljenje
so ga prepeljali v bolnišnico v Quilme-
su.

Ga Jelisava Fajdiga je doma v stano¬
vanju padla tako nesrečno, da si je zlo¬
mila levo roko v zapestju. Obema želi¬
mo čim skorajšnjo ozdravitev.

Vsak teden ena

V DOLINCI PRIJETNI JE
LJUBI MOJ DOM...

A. M. Slomšek

V dolinci prijetni je ljubi moj dom,
nikoli od njega podal se ne bom;
pod lipo domačo najrajši sedim,
v domačem veselju dovoljno živim.

Le išči si sreče, prijatelj, drugje,
al misliš dobiti na tujem je kje?
Veliko nekteri je hodil po svet,
nazadje prot domu obrnil se spet.

Glej, rožce domače najlepše cveto,
in ptički domači najslajše pojo.

Prijatiji domači so milga srca,
ljubezen, zvestoba le biva doma.

Doma preživeti si dneve želim,
umreti se tudi doma ne bojim,
v domači gomili se spava sladko,
mi bratci, sestrice rahljajo zemljo.

na Ramon Falkonu 4158 na argentinski
državni praznik narodne neodvisnosti
dne 9. julija ob 10. uri dopoldne. Na
srebrnomašniško slovesnost je prišlo ve¬
liko rojakov. Zlasti so bili polnoštevilno
zastopani v Buenos Airesu živeči Bre¬
zovčani, pri katerih je jubilant naj pred
odhodom v emigracijo deloval kot žup¬
ni upravitelj, in pa njegovi rojaki iz
Radovlujice.

Srebrnomašnik se je podal v slovensko
kapelo v sprevodu ob asistenci gg. di¬
rektorja Oreharja in župnika Malija.
Pred vstopom v kapelo so mu izrekli pri¬
srčen pozdrav v imenu Brezovčanov Pa¬
vlovčičeva dekleta v narodnih nošah ter
mu izročila lep šopek nageljnov. Sre¬
brnomašnik se jim je za topel in iskren
pozdrav zahvalil, nato pa nadaljeval pot
k oltarju Brezjanske Matere božje. Na
njem je daroval kot srebrnomašnik sve¬
to daritev Bogu.

Po evangeliju je imel govor g. Matija
Lamovšek. Lepo je prikazal življensko
pot srebrnomašnika ter njegovo neumor¬
no delo v vinogradu Gospodovem. Zlasti
je poudarjal njegovo veliko skrb in lju¬
bezen do mladine.

Po končani maši, pri kateri je pel mo¬
ški zbor pevskega zbora Gallusa pod
vodstvom g. dr. J. Savellija, je bila za¬
hvalna pesem in blagoslov. Na vrtu Slo-
| venske hiše so se nato Brezovčani in
Radovljičani s srebrnomašnikom slikali,
zatem se pa podali v slovensko restavra¬
cijo Ilirija v Ramos Mejia, kjer je bilo
za povabljene goste pripravljeno kosilo.
Med njim je bilo več pozdravnih govorov.

SAN MARTIN

Zlata maša

Duh svetnik č. g. Karel Škulj bo ob¬
hajal 28. julija t. 1. svoj zlatomašniški
jubilej. Svojo zlato sv. mašo bo daro¬
val na ta dan t. j. 28. julija, v farni
cerkvi v San Martinu. Začetek bo ob
8, uri in ne ob 8.30 kakor druge nedelje.
Akademija v čast zlatomašniku pa bo
eno nedeljo pozneje (zaradi volitev, ki
so 28. jul.) t. j. v nedeljo dne 4. avgu¬
sta popoldne v dvorani v bližini farne
cerkve v San Martinu.

PRIMOŽ BRDNIK (5)

JAPONSKA - DEŽELA PARADOKSOV

Po enourni vožnji smo prispeli do pr¬
vega gričevja. Zanimivo je opazovati, s
kakšno spretnostjo — in s kakšnim tru¬
dom so zgradili majhna riževa polja v
terasah. Med polji tečejo potoki in pol¬
no je nekakšnih mlinskih koles na nož¬
ni pogon: z njimi zajemajo vodo in jo
“črpajo” na višje ležeča polja.

Hribovje bi razveselilo srce vsakega
gozdarja: tako smotrno in gospodarsko
pametno urejenega gozda nisem videl
še nikjer na svetu, niti v Nemčiji ne.
Vidi se, da so že pred mnogimi leti na¬
redili načrt za izsekavanje in vsak brih
je razdeljen v pasove. Kadar posekajo
kakšen pas, takoj zasadijo mlada dre¬
vesa. Krasen je pogled na cipresne go¬
zdove. Imajo tudi bukev in mnogo bo¬
ra. Japonska cedra pa je poglavje zase
in jo naravnost obožujejo. Njihova sve¬
tišča so vsa zgrajena iz ceder in neka¬
tera drevesa so stara do 1.700 let. V
tem pogledu le malo zaostajajo za kali¬
fornijskimi sekvojami, ki so najveličast¬
nejša drevesa na svetu.

Kakor imajo Italijani svoj pregovor
“Vedi Napoli e poi muori” tako so Ja¬
ponci tudi svojega skovali: “Kdor ni še
videl kraj Nikko, ne more vedeti, kaj je
Kekko.” Ta slednja beseda pomeni “do¬
bro” ali “lepo”. In res: takega svetišča
menda v vsej Japonski ni.

Na pobočju gore in sredi cedrovih
gozdov so pred tristo leti zgradili ogro¬

men kompleks svetišč. Posebnost je, da
je to kombinacija obeh ver: šintoistič-
ne in budistične, Japonci so često pri¬
padniki kar obeh veroizpovedi istočas¬
no. Budistično so sprejeli od Kitajcev,
šintoizen\ pa je samo njihov. V tem sve¬
tišču je vse pomešano: budistična “sva¬
stika” ali kljukasti križ je poleg šinto-
ističnih simbolov. Pri vhodu sta dva
ogromna kipa “bogov stražarjev”. Pa¬
gode, vhodna vrata, torii (leseni slavo¬
loki, ki so znak šintoizma), knjižnica,
kapelica, notranje svetišče — vse to je
zgrajeno v prekrasnem gaju in stavbe
so čudovito lepe. Večinoma iz cedro¬
vine, imajo na kilometre dolge rezba¬
rije. Vse je prevlečeno z rdečo, zlato,
belo, zeleno in drugimi barvami in po¬
gled na to je edinstven.

Toshogu Shrine, kakor se to svetišče
imenuje, predstavlja višek japonske kul¬
ture in umetnosti takoimenovanega ob¬
dobja Edo (1603-1868). V tem-času so
se vse oblasti v državi polastili Shogu-
ni, t. j. vojaški poglavarji iz kaste Sa¬
murajev. Cesarja so pustili brez obla¬
sti v Kyotu, sami pa so preselili glavno
mesto v Edo, kakor se je takrat Tokio
imenoval. Natančnejše bom o tem kdaj
pozneje pisal, ko bom podal kratko zgo¬
dovino Japonske.

Šoguni so bili vsegamogočni nasilne¬
ži. Do cesarja so imeli nekako podoben
odnos, kakor ga je imel Mussolini do

italijanskega kralja. V njihovi fevdalni
dobi so delali, kar so hoteli. Nekateri
šoguni pa so imeli smisel za umetnost
in mnogo dragocenih spomenikov je na
Japonskem ohranjenih prav iz te dobe.

Svetišče v Nikku predstavlja duhovno
oličenje prvega šoguna, po imenu Iye-
yasu Tokugana. V notranje svetišče sta
imela dostop samo šogun in cesarjev od¬
poslanec, Šele po odpravi šogunata, ko
je cesar sam prevzel oblast in se iz
Kyota preselil v Tokio, je samo cesar
lahko šel v notranje svetišče. In šele
po letu 1945 je tudi ta del svetišča od¬
prt ostalim smrtnikom, dasi navadni
zemljan tudi sedaj ne pride vanj.

Pred notranjim svetiščem smo si mo¬
rali sezuti čevlje in skozi različne in pre
krasno poslikane dvorane prišli do pred-
sobja. Ena izmed dvoran ima 100 zma-
jfev poslikanih na stropu in vsak je
drugačen. Veliko slik in kipov predstav¬
lja simbolične živali: tapir, opice, žira¬
fe, sloni, tigri in levi so tam v najrazlič¬
nejših oblikah.

V posebni dvorani imajo ogromnega
zmaja, naslikanega na stropu. Po sta¬
rem izročilu se zmaj “joče”, kadar na
določenem prostoru pod njih zaploskaš
z rokami. To sva tudi midva poskusila
•n res se je odmev našega ploska slišal
kakor da bi voda kapljala na kamen.

Umetniških krasot je v tem svetišču
toliko, da si jih nekateri zahodni stro¬
kovnjaki ogledujejo več dni skupaj.
Svetišče je v oskrbi menihov. Nekate¬
ri višjega reda prebivajo v svetišču sa¬

mem, nižje vrste menihi pa s svojimi
rodbinami v hišah okoli svetišča. Tam
je tudi cesarjeva vila, v kateri je bil
svoj čas gost ameriški predsednik gene¬
ral Grant.

V soteski pod svetiščem teče gorska
reka in poleg avtomobilskega in želez¬
niškega je tam tudi krasen rdeč in zla¬
to pobarvan “sveti most”, ki pa je od¬
prt samo enkrat na leto.

Po starem izročilu je namreč pred
mnogimi leti prišel v svetišče star me¬
nih, vendar ni mogel čez vodo, ker ni
bilo mostu. Takrat pa sta se pojavili
dve kači — rdeča in bela — se zvili
skupaj in po njih je menih lahko prišel
v svetišče. V spomin na ta dan odpro en¬
krat na leto tudi most.

Blizu svetišča so že pred 77 leti po¬
stavili moderen hotel. Od tam pa do že¬
lezniške postaje je prodajalnica poleg
druge in vse prodajajo različne spomi¬
ne, kopije kipov, slaščice in podobno ro¬
bo. Ves Nikko živi od tujskega prome¬
ta in romarjev.

Za krajem se začne cesta vzpenjati
strmo v hrib. Po enourni vožnji z av¬
tom preko 30 serpentin — še veliko bolj
strme so kot na Ljubelj — prideš do
Vznožja ugaslega ognjenika, izpod kate¬
rega izvira velik slap Kengo, ki je vi¬
sok čez 100 metrov. Za boljši razgled so
zgradili veliko dvigalo, v gorski steni in
razgledno teraso. Pogled je res lep, ven¬
dar Te neprijetno dirne, ko Ti povedo,
da je ta kraj najbolj priljubljena točka
japonskih samomorilcev. (Nimam sta¬
tistike pri roki, vendar mi pravijo, da

je število samomorov na Japonskem iz¬
redno veliko).

Nad slapom leži gorsko jezero Chu-
zenji, ki je priljubljena izletniška in le¬
toviška točka. Sedaj smo tik pred de¬
ževno sezono, ki traja 1-2 meseca. Za¬
to je tam še malo letoviščarjev. V av¬
gustu pa jih je polno. Na gorah okoli
jezera je še nekaj snega. In v gozdovih,
mi pravijo, živijo divje opice. Jezero in
vode, ki tečejo iz njega, so pravi raj za
ribiče in japonska vlada ima tam veli¬
ko umetno gojilnico rib-postrvi.

V Tokiu sva pred odhodom šla v ti¬
pično japonsko restavracijo za “high
elass” goste. Tu Ti moram najprej po¬
jasniti, da so Japonci zelo “elass cons-
cious”: vedno govorijo o “high elass”
in “lou elass. N. pr. ulica Ginza v Toki-
ju je za “high classP klientelo, kar v
glavnem pomeni, da so cene v trgovinah
veliko višje in prav nič ne zaostajajo
za ameriškimi. Okraj Asakuso pa ja za
“lou elass” klientelo, s temu primerni¬
mi cenami. Če to primerjaš z Buenos
Airesom, je Florida “high elass”, južno
od Av. de Mayo pa “low elass”. Najbolj
zanimivo je, da se prav nič ne obotavlja¬
jo govoriti o teh razrednih, pravzaprav
socioloških (tu ni odločilen samo denar,
temveč predvsem položaj v družbi) raz¬
likah. Vse to jemljejo kot samo po sebi
umevno, kot del tradicije. Nisem še za¬
sledil kašnega omalovaževanja ali celo
prezira, kadar govorijo o teh razlikah
prej občudovanje do “višjih” in govorje¬
ne o živi jenskih dejstvih napram “niž¬
jim.” (Nadaljevanje)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires. 11. VIL 1957

SLOVENCI

Pod tem zaglavjem smo doslej objav¬
ljali poročila o slovenskih novih nase¬
ljencih v raznih državah na svetu. Iz
raznih dežel, iz raznih kontinentov so
prihajala ta poročila. Saj so novi slo¬
venski protikomunistični naseljenci raz¬
kropljeni skoro po vsem svetu. Tako n.
pr. na dalnji čangkajškovi Formozi
zdravi Kitajce dr. Janež, v Avstraliji
živi veliko naših rojakov, od katerih do¬
bivamo redna poročila. Prav tako nam
prihajajo poročila od rojakov iz daljnih
severnih kanadskih provinc in iz argen¬
tinske Antartide na Južnem tečaju se
nam oglaša Dinko Bertoncelj ter poši¬
lja tople pozdrave. Iz ene države na sve¬
tu pa doslej še nismo imeli poročila o
novih slovenskih naseljencih pod zaglav-
jem Slovenci po svetu. To je iz Japon¬
ske. Sedaj so pa tudi tam že novi slo¬
venski naseljenci. Kar trije so. In sicer
jezuitski pater misijonar in teološki pro¬
fesor g. dr. Vladimir Kos ter g. dr. Bo¬
jan Ribnikar z gospo Vido.

Prvi je prišel na Japonsko leta 1956
dr. Vladimir Kos, jezuitski misionar.
Bralcem Zbornika-Koledarja Svobodne
Slovenije je znan po svojih vsakoletnih
pesniških prispevkih. Svoje pesmi pa
objavlja tudi še v Meddobju in v Kato¬
liških misijonih.

G. Vladimir Kos je prekmurski rojak.
Ljudsko šolo je obiskoval v Mariboru,
srednjo pa delno v Mariboru in Ljublja¬
ni. Diplomiral je na ljb. teol. fakulteti
v Pragli v Italiji leta 1945, zatem je
nadaljeval študij na Gregoriani v Ri¬
mu ter na isti univerzi leta 1953 postal
doktor teologije. V jezuitski noviciat je

PO SVETU

vstopil v Emo na Irskem, odkoder je le¬
ta 1956 odšel na Japonsko, kjer je v
Tokiju postal profesor za teologijo na
tam. katoliški univerzi. Trenutno je v
šoli za japonščino, Taura pri Yokosuka-
shi. G. Vladimir Kos poleg pesmi v slo¬
venščini piše tudi razprave v anglešči¬
ni ter japonščini, ki jo dobro obvlada,
o aktuelnih problemih. Od časa do časa
pošilja tudi reportaže za irski delavski
list Bulletin of the Sodality of Night-
vrorkers, ki izhaja v Dublinu.

G. dr. Bojan Ribnikar z gospo Vido
je prispel na Japonsko dne 18. maja t.
1. O njunem prihodu v Tokio je objavil
daljši članek gospodarski list Shipping
& Trade News dne 8. junija t. 1. s sli¬
ko obeh. V članku omenjeni list navaja
vse Ribnikarjeve življenske podatke,
njegov študij na univerzah v Zagrebu,
Padovi, Sorboni, New Yorku in v Ber-
keley, njegovo časnikarsko delo pred
vojno, med vojno in po vojni v Rimu in
Trstu, zatem njegovo zaposlitev v Ar¬
gentini in končno po letu 1951 v New
Yorku ter nazadnje v San Francisco.
Pove tudi, da je leta 1956 postal ame¬
riški državljan. Končno list navaja še
to, da se bo g. dr. Bojan Ribnikar v
prostem času vrnil k nadaljevanju svo¬
jega dela, ki ga pripravlja že več let:
k pisanju slovenske politične zgodovine
v angleščini, k čemur mu samo čestita¬
mo in želimo, da bi jo čimprej dokončal,
da nas bo po njej veliki svet mogel še
bolj spoznati.

G. profesorju dr. Vladimirju Kosu, g.
dr. Bojanu Ribnikarju in njegovi gospe
Vidi iskreno želimo, da bi se v daljnji

Japonski dobro počutili. Vse tri pa isto¬
časno prosimo, da bi ostal i še naprej
tesno povezani z veliko slovensko emi¬
grantsko družino, raztreseno po širnem
svetu.

USA

Mesečna družinska revija Novi svet,
ki izhaja v Čikagu, je z majsko števil¬
ko zmanjšala ohseg reviji na 8 strani.
Uprava revije to svojo odločitev uteme¬
ljuje z izredno podražitvijo tiska ter
“zmanjšanega zanimanja za leposlovno
branje” na drugi strani pa “televizija
v Ameriki prevzema zanimanje ljudi v
takšni meri, da razen krajevnih novic,
ljudje ne čitajo več mnogo”.

Utemeljitev uprave Novega sveta za¬
kaj je zmanjšala obseg revije, ni razve¬
seljiva in nas navdaja s skrbjo.
AVSTRIJA

Č. g. dr. Ferdinand Kolednik je maja
meseca praznoval petdesetletnico svoje¬
ga rojstva. Jubilant je v svojem življe¬
nju prehodil veliko sveta. Sedaj vodi
dušnopastirstvo v begunskem taborišču
Asten pri Linzu. G. dr. Ferdinand Ko¬
lednik je zlasti znan v svetu s svojim
prevodom Jurčičeve povesti Jurij Kozjak
v francoščino in angleščino. Njegova
zasluga, pa je tudi, da je bila ta lepa
povest prevedena skoro v vse važnejše
svetovne jezike. Zadnji prevod, t. j. 16.,
je nemški. K petdesetletnici č. g. dr.
Koledniku iskreno čestitamo.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Slovenska Beseda, kulturna revija.
Štev. 3-4. Vsebina: Ob jubileju Maj¬
ske deklaracije (Ruda Jurčec); Sloven¬
ski doprinos k svetovni kulturni civili¬
zaciji (Branimir Pistivšek); Velikonoč¬
no jagnje (Joža Vombergar); V samo-

t Družabna  j

• •

t prireditev  |

i i

SLOVENSKE!

i besede!

? |

tbo v SOBOTO, 24. AVGUSTA j

t f

v običajnih prostorih |

* v Santos Lugares j

i m

Slovensko Društvo Edinosti

VLJUDNO VAS VABI NA

DRUŽABNI VEČER

DNE 3. AVGUSTA 1957. OB 21.

Za ples in dobro voljo igra Marmong Jazz

Dvorano, v kateri bo družabna prireditev, bomo sporočili
v prihodnji številki.

ELEKTRIČNO PODJETJE

JOŽE LESKOVAR

IZVEŽBANE ELEKTRIČARJE IN POMOŽNE DELAVCE
V TEJ STROKI ZA DELO V VEČJIH STAVBAH V
CAPITALU, VELIKEM BUENOS AIRESU IN
V NOTRANJOSTI DRŽAVE.

Klicati: T. E. 7 0-2108

Č. M. iz Lanusa izreka iskreno za¬
hvalo DAJ - DAM-u (Stanko Jerebič
in Bogdan Vrtovec) in njegovemu od¬
vetniku, ker sta ji pri upravni zade-
I vi uspešno pomagala do pravice.

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascante

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

ti (A. Stepan); Bil sem prvi begunec
(P. F. Zakrajšek); Razpis knjižnih na¬
grad Slov. kult. akcije v Bs. Airesu;
Ali je bil Shakespeare katoličan? (Dr.
Julija Pajman); Dve prigodnici ob ob¬
letnicah rojstva sinov — v emigraciji in
domovini: Ob sinovi desetletnici (Jere¬
mija Kalin) — Sinetu za tretji rojst¬
ni dan 1954 (Minatti); Balantičeva
knjiga, Balantičeva družina (Doljšak
France).

Družabna pravda. Leto XI. Štev. 103.
Vsebina: Gospodarska podjetnost in mo¬
rala (Kratek povzetek predavanja na
Soc. dnevu 17. III. 1957 — Dr. Ignacij
Lenček); človeški odnosi v modernem
podjetju Soc. dan 17. III. 1957 — Dr.
Julij Savelli); Družabni prevrat v Egip¬
tu (Branimir Pistivšek); Cerkev uči;
Vzemi in beri; Iz domovine; Po svetu;
Občni zbor Družabne pravde; Za veliko
delo iščemo dobrotnikov.

DRUŠTVENI OGLASNIK
Drugi prosvetni večer Društva Slo¬
vencev bo v soboto 20. julija t. 1. ob pol
osmi uri zvečer v dvorani v Slovenski
hiši, Ramon Falcon 4158, Capital Fede-
ral. Predaval bo predsednik Slov. planin¬
skega društva v Bs. Airesu g. Robert
Petriček. Naslov predavanja je “S film¬
sko kamero po Švici in Severni Ameri”
ki” (nacionalni parki). Vsi iskreno vab¬
ljeni. Odbor.

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor; Jose Kroselj
Redaccion y Administracion:
Raznon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

Knjižnica Društva Slovencev posluje
ob sobotah popoldne od 4. do 6. ure in ob
nedeljah po maši. Knjige pa lahko dobi¬
te tudi med tednom, če je ga knjižni¬
čarka doma.

Vse, ki imajo knjige izposojene že dalj
časa kot je pa določeno po pravilih
knjižnice, prav lepo prosimo, da jih ta¬
koj vrnejo. Samo na ta način bodo tudi
drugi lahko prišli do njih.

OBVESTILA

V. kulturni večer SKA bo v soboto
13. t. m. ob sedmih v Bullrichevem sa¬
lonu, Sarandi 41, Capital Federal. Na
sporedu je II. del Maroltovega skioptič-
nega predavanja o arhitektu Plečniku.

Po težki bolezni je dotrpel dne 21. junija 1957 v ljubljanski bolnici
naš preljubi brat, svak in stric

gospod Peter Lukane

Pokopali so ga na domačem farnem pokopališču v Predosljah v ne¬
deljo dne 23. junija 1957. Vsem vaščanom in znancem ga priporočamo v
molitev in blag spomin.

Buenos Aires, Orehovlje, Joliet — USA Družina Žebre

Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija

bosta skupno počastili spomin

vseh padlih domobrancev

v nedeljo, 14. julija ob pol šesti uri v cerkveni dvorani
v Ramos Mejia.

Vsi fantje in dekleta vabljeni!

"EIJROPAK”

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete
z  živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske
družbe po uradnih cenah.

Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljate na-
EUROPAK  - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piša - Buenos Aires

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Med tem je cesarska glavna pisar-,
na od ministrstva za bogočastje zahte¬
vala nujno poročilo. Gospod Roulland je
napravil izčrpno poročilo, ki ga je za¬
ključil z izrazito hinavsko prošnjo za
milostno odločitev. Ta je prišla spet sa¬
mo s splošnim navodilom, ki je ukazo¬
vala, naj se massabielska prikazovanja
in iz njih izvirajoče nerednosti kar brž
mogoče končajo. Kako naj bi se to zgo¬
dilo, o tem je vedela cesarska glavna
pisarna prav tako malo povedati kakor
drugi uradi. Omilila je celo resnost na¬
vodila s tem, da je posebej povdarila,
naj se ogibajo vsake trdote in naj ima¬
jo obzir do religioznih občutij prirenej-
skega ljudstva. Minister Roulland se je
porogljivo nasmehnil, ker je jasno
spoznal, da se skriva v čudovitem služ¬
benem odloku obrabljen stil njegovega
gospoda, malega Napoleona. Zdaj se
tisk lahko izdivja, če se hoče. Sam se
je precej zavaroval. Vse državne usta¬
nove, od cesarja do komisarja Jacome-
ta veže ena sama vez: zadrega.

Roulland je takoj osrečil prefekta Vi¬
sokih Pirenej, barona Massyja in mu
sporočil cesarjevo dvorezno odločbo. O
Massyju ljudje niso vedeli povedati
drugega, kot da je “korekten mož”.
Vedno je opravljen v korektno črno ob¬
leko, nosi lakaste čevlje in celo v ura¬
du ima glace rokavice. Njegov visok,
izrezan stoječ ovratnik moli celo preko
korektnosti. Baron izvira iz ene naj¬
bolj korektnih družin Francije, korek¬
tno nosi vse redove in odlikovanja svo¬

je uradniške stopnje, med drugimi tu¬
di vatikansko odlikovanje svetega Gre¬
gorija. Na spošno odgovarja formuli, ki
je na potnih listih: posebni znaki: nobe¬
nih. Okraj, ki ga upravlja baron Massy,
velja na tihem v francoski upravi —
Bog ve zakaj — kot odskočna deska za
prefektna okraja Seine, v katerih leži
Pariz.

Iz Tarbesa pelje torej direktna pot do
najvišjega urada v državi. Baron dobro
ve, kaj vse stoji na kocki, če se mu
ne posreči, da uredi narodno lurško
afero v zadovoljstvo predpostavljenih
in v zadovoljstvo vseh drugih, potem
bosta šla k vragu Pariz in vsa njegova
kariera.

Komaj je Massy preletel dolgo mini¬
strovo depešo, je že sedel v kočijo. Pot
od prefekture do škofije je res kratka,
toda prefekt se iz principa sramuje, da
bi ga podložniki videli kot pešca. Nje¬
gov odnos do tarbeškega cerkvenega
kneza ni ravno napet, toda vendar zelo
hladen. Njegova milost Monsigneur
Bertrand Severe iLaurenee, ki natan¬
čno ve koliko je ura, prav rad pusti nje¬
govo ekscelenco čakati četrt urice. Spo¬
ročili so mu, da se nahaja v svoji pri¬
vatni kapelici. Monseigneur je vse prej
kakor korekten mož, ki naj bi izviral iz
korektne družine. Nasprotno! Plebejec
je, preletarec, njegov oče je bil cestni
delavec v Bearnskem kantonu. Njegovi
sovražniki so celo namigovali, da je ško¬
fova milost do svojega petnajstega le¬
ta komaj kaj znala brati in pisati. Še¬

le potlej je ta resnično nadarjeni anal¬
fabet — gnal ga je gon, ki ga imajo
vsi iz preprostih slojev — končal seme¬
nišče v Aire in z odliko opravil univer¬
zitetni študij. Baron Massy škriplje od
jeze, ker ga pusti čakati. Lisjak vseh
lisjakov je, premišlja in splašeno ogle¬
duje visoki cilinder, ki ga je bil nekoli¬
ko preveč stiskal med koleni. Toda koj,
ko je visoka kmečka Monseigneurova
postava stopila predenj, je klecnil in na¬
videzno poskušal poljubiti prstan, kar
pa je škof z ljubeznivo gesto odklonil.

“Votre Grandeu”, prične baron, “pro¬
sim vas, da mi pomagate. Stvari v Lur¬
du se razraščajo v neke vrste upor.
Samo vi morete to preprečiti, sicer mo¬
ramo napeti drage strune...”

Škofove ustnice so že po naravi u-
pognjene, kar daje obrazu sarkastično
ponosno potezo.

“Kar napnite druge strune, ekscelen¬
ca,” potrdi besede, “želim si to... ”

“Borim se za čast in svetost vere,
Monseigneur! Ta nečastna komedija jo
na moč ogroža”.

Škof nasrši goste bele obrvi.

“Kleru lurškega kantona je de¬
kan strogo prepovedal, da bi se vti-
kaval v to komedijo, kakor jo vi ime¬
nujete. ..”

“To ne zadošča, Monseigneur. Vi sa¬
mi prepovejte komedijo. Vi sami pre¬
prečite, da ta, takoimenovana prikazo¬
vanja ne osmešijo vere, pred vernimi in
nevernimi”.

Bertrand Severe se v svojem nasla¬
njaču nasloni goloboko nazaj. Roke, ki
so podobne delavčevim, opre na slono¬
koščeno naslonilo:

“In če tiči za temi prikazovanji nekaj
nadnaravnega?” reče počasi.

Korektnemu baronu Massyu je visoki
ovratnik preozek.

“Kdo more odločiti, če je kaj nadna¬
ravnega?”

“Ena sama ustanova, ekscelenca,” se
bežno nasmehne stari škof. “Sveta Cer¬
kev.”

Prefekt se odloči, da nekoliko razrah¬
lja trdo zadrgnjeno kravato.

“Votre Grandeur, imam vtis, da vi
sami ne verujete, da bi bilo v tem kaj
nadnaravnega in da obsojate burko
prav tako kakor mi.”

“Lahko da, lahko da, dragi baron,”
se spet smehlja škof. “Toda pritrdili
mi boste, da bo škof zadnji, ki bi se
možnemu čudežu postavil na pot. In
čudež, nadnaravno razodetje, je možen
vedno in povsod, tudi v moji preprosti
škofiji. Moja naloga v tem slučaju je,
da sem čuječ in zadržan. Od vas, eks¬
celenca, pa nasprotno pričakujemo mo¬
dro odločnost kakor navadno...”

Pri tem prikloni svojo belo duhovni¬
ško glavo precej globoko pred svetnim
oblastnikom v znamenje, da se lahko
poslovi.

Ne da bi zadevo rešil, se vrne baron
Massy v pisarno. Takoj nerekuje o-
krožnico za podprefekta, za lurški
policijski komisarijat, za tamkašnje
državno tožilstvo in za županstvo. V njej
zahteva poostreno nadzorstvo nad dru¬
žino Soubirous, posebno kar se tiče mo¬
rebitnih denarnih daril. Zavoljo nedo¬
voljene prodaje verskih dobrin (blago¬
slavljanja rožnih vencev za denar) bi
se morda našel prestopek, ki bi zado¬
ščal za aretacijo, če bi oblasti zvedele
za kaj podobnega, naj takoj zapro celo
družino. Za zaključek okrožnice je ba¬
ron Massy dodal, naj tisti orožniki, ki
so dodeljeni za stražo pri votlini, oprav¬

ljajo službo z vso opremo in z rokavi¬
cami. Te rokavice (iz rumenega usnja,
po predpisih za opremo) so prišle ko¬
rektnemu Massyevemu umu na misel
samo zavoljo tega, ker je hotel brez¬
telesni Gospe dokazati, da je zdaj sam,
kot poosebljena državna moč, vzel za
devo resno v roke. Vendar se je vse
zasukalo tako, da rokavice niso pome¬
nile grožnje državne moči, temveč so
bile bolj vdan poklon Gospej.

* * *

Prišel je marec. Še štirikrat, premiš¬
lja Bernardka, potlej bo petnajst dni v
kraju, prišel bo zadnji četrtek in Gospe
ne bo več. Ali res ne bo več prišla?
Rekla ni, da je po petnajstih dneh ne
bo več. To trdno zatrjuje samo teta
Bernarda. Teta Bernarda pa je močna
duša, in kot mnogo močnih duš je čr¬
nogleda ženska. V nasprotju s starši
Soubirous goji posebno ljubezen do ne¬
prijetnih stvari. Bernardka visi med du¬
šečim strahom in neskončnim upanjem.
Ali je mar nemogoče, da bi ji Gospa o-
stala zvesta skozi vse življenje? Ali se
Gospa ne more starati in postati stara.
Z njo vred, vsak dan sproti pri Massa-
bielli? Ljudje se bodo kmalu navadili
in ne bodo več prihajali. Bernardka bi
delala ves dan kakor vsi ostali ljudje.
Gospod Filip je že zelo star. Mogoče bi
mogla postati postrežnica pri gospej
Milletovi. Ah, vsako delo bi ji prav pri¬
šlo. če se Gospa prikaže vsako jutro, bi
sama prala tudi umazano perilo, kar od
vseh del najbolj sovraži. Zagrize se v to
sladko misel, da bi združenost v ljubez¬
ni mogla trajati vse življenje. Draga
misel, da bi prihodnji četrtek znal biti
zadnji, se ji zdi tako nemogoča, da se
ne more vživeti vanjo. (Nadaljevanje)

t,