Z najboljšimi željami v novo leto Vedno, ko se bliža konec leta, je čas, da se v mislih ozremo nazaj v preteklo obdobje in na hitro napravimo inventuro vsega storjenega, tudi tistega, kar bi morali storiti, pa nismo storili. Pri nas v Cinkarni je bilo leto 1981 še posebej pomembno. To je bil prvi preizkus, kako bodo novi odnosi vplivali na razpoloženje slehernega člana kolektiva, glede na novo vsebino, ki smo jo opredelili s samoupravnim sporazumom o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Cinkarna. Pri razčlenjevanju doseženih rezultatov je težko ugotoviti, kateri od razlogov je največ pripomogel, da so bili dosežki taki kot so. Izkušnje, pridobljene v letošnjem letu, nam v vsakem primeru kažejo, da je bilo pri iskanju perspektive delovne organizacije Cinkarne v preteklosti vse premalo načrtnosti. Zato ni naključje, da smo imeli toliko težav pri oskrbi z repromaterialom in s surovinami. Pri določanju nekaterih kapacitet se je vse preveč gledalo na ozke tozdovske interese.In zato tudi ni naključje, da so posamezniki pri razreševanju lastnih problemov poizkušali le-te prevaliti izven svoje temeljne organizacije združenega dela in jih ni motilo, če so se v sosednji temeljni organizaciji pojavili še v hujši obliki. Skratka, interes celotne delovne organizacije je bil močno zanemarjen. Pri koncipiranju novih rešitev je zato nujno potrebno, pridobljene izkušnje iz preteklosti, pa tudi če so bile negativne, dosledno upoštevati, kajti davek, ki ga je Cinkarna že plačala in ga še plačuje, je odločno previsok. Kljub temu, da je reorganizacija v zaključni fazi, se ne smemo zadovoljiti samo z novimi shemami. Osnovni namen reorganizacije je vsebinska sprememba Cinkarne, kar pa je običajno mnogo težje doseči. Ljudje običajno odklanjamo novosti, ker le-te zahtevajo od nas mnogo več razmišljanja, kot pa če stvari potekajo po ustaljenih navadah. Vse te probleme bomo najhitreje reševali, če bomo čim precizneje opredelili odgovornost slehernega člana kolektiva, kar seveda ne sme ostati samo pri opredelitvah, temveč je nujno potrebno, da se v polni meri pokaže tudi v praksi. Spremembe, katerim smo danes priča v Cinkarni, so tolikšne, da pri marsikomu vzbujajo tudi občutek nerazpoloženja. Toda, če se spomnimo samo na nekaj let nazaj, ko je bila Cinkarna praktično na robu propada, moramo biti odločnejši, ker se zavedamo, da tako kot je bilo, ne more več biti. Pogoji gospodarjenja pri nas in v svetu se tako zaostrujejo, da bodo uspeli le tisti, ki so najučinkovitejši, tisti, ki imajo na znotraj urejene svoje vrste. To velja posebej za nas, da bomo uspeli samo, če se poenotimo pri zastavljenih ciljih. Tu se nam prostor za določene razprave vse bolj zožuje in bo zaradi tega potrebno prenehati z neskončnimi razpravami in medsebojnimi dokazovanji o zadevah, ki so bile praktično že opredeljene. Tudi stabilizacija našega gospodarstva nam nalaga zahtevne naloge. Srečujemo se z izredno zahtevnim plačilno-bilanč-nim položajem Jugoslavije. Pokazalo se je, da je trdnost tistih programov, ki so bodisi surovinsko neodvisni od uvoza ali namenjeni za izvoz, največja. Zato v .. --r Cinkarni nihče nima pravice razvijati tiste programe, ki niso usklajeni z vsemi kriteriji družbene reprodukcije, kar se je v Cinkarni v preteklosti mnogokrat dogajalo. Z združitvijo vseh razvojnih nalog na nivoju delovne organizacije smo ustanovili pogoje za usklajen razvoj vseh dejavnosti v okviru delovne organizacije. V letu, ki nam prihaja nasproti, bodo naloge prav gotovo še zahtevnejše, toda mi zaključujemo staro leto bogatejši za veliko novih izkušenj. Če bomo te izkušnje koristno uporabili, tudi poslovni rezultati ne bi smeli biti slabši. Maks Bastl Dohodek in osebni dohodek v okviru družbenega dogovora Na pobudo uredništva Cinkarnarja objavljamo prispevek o razporejanju čistega dohodka za osebne dohodke na podlagi veljavnega družbenega dogovora o delitvi osebnih dohodkov. V devetmesečnem poslovnem poročilu so podani podatki o gibanju osebnih dohodkov ter spoštovanje družbenega dogovora v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela Cinkarne. Glede na to, da so posamezne temeljne organizacije že prekoračile zgornjo mejo pri delitvi sredstev za osebne dohodke v odnosu na določila družbenega dogovora je prav, da opozorimo na določila veljavnega samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo, po katerih Cinkarna krši družbeni dogovor v primeru, da celotna delovna organizacija prekorači izplačilo osebnih dohodkov, ki jih določa družbeni dogovor. Ob tem pa je tudi določeno, da se sprotno analizirajo vzroki odstopanj od družbenega dogovora v posameznih tozdih. Omeniti moramo, da Cinkarna kot celota ne prekoračuje mase za izplačilo osebnih dohodkov in je le-ta v okviru veljavnega dogovora. Podajamo pregled razporejanja sredstev za osebne dohodke po tozdih v primerjavi z družbenim dogovorom. V primerjavi s preteklim obdobjem so se osebni dohodki gibali v naslednjih razmerjih: TOZD Razporejeni OD per 30.9.1980 Zmanj. OD s f. 0.9334 Ce f. 0.9188 Mo Razporejeni OD per 30.9.1981 Indeks 4 : 3 Metalurgija 39.209.373 36.598.028 49.396.744 134.97 Kemija Ce 27.561.882 25.726.261 25.147.889 97.75 Kemija Mo 4.524.545 4.157.152 5.910.145 142.17 Grafika 28.717.012 26.804.459 27.038.624 100.87 Vzdrževanje 45.041.183 42.041.440 59.934.326 142.56 Transport 10.233.482 9.551.932 18.255.465 191.12 Energetika 3.520.213 3.285.767 7.916.091 240.92 Titan dioks. 37.650.808 35.143.264 40.905.018 116.40 Veflon 4.853.698 4.530.442 7.776.505 171.65 DSSS 30.655.126 28.613.495 56.839.935 198.65 Skupaj DO 231.967.322 216.452.240 299.120.742 138.19 Dohodek Dohodek Indeks TOZD per 30.9.80 per 30.9.81 3 : 2 Metalurgija 99.622.182 182.619.772 183.31 Kemija Ce 73.102.464 100.855.382 137.96 Kemija Mo 15.542.217 35.770.719 230.15 Grafika 69.060.953 118.103.111 171.01 Vzdrževanje 84.934.204 108.663.224 127.94 Transport 32.494.810 40.119.085 123.46 gt Energetika 10.161.100 37.887.388 372.87 Titan dioksid 107.851.230 114.778.028 106.42 Veflon 17.106.483 39.020.932 228.11 DSSS 42.831.096 90.957.836 212.36 Skupaj DO 552.706.739 868.775.477 157.19 Iz navedenih tabel sledi naslednja primerjava razporejenih OD v skladu z družbenim dogovorom: Rast % zaost. za % za Dejanska Razlika TOZD dohod. rast doh. izvoz ras. OD rast OD Metalurgija 183.31 + 2 40.00 34.97 + 5.03 Kemija Ce 137.96 - 5 + 1 36.44 - 2.25 + 38.69 Kemija Mo 230.15 40.00 42.17 - 2.17 Grafika 171.01 40.00 0.87 + 39.13 Vzdrževanje 127.94 - 4 26.82 42.56 - 15.74 Transport 123.46 - 1.5 23.10 91.12 - 68.02 Energetika 372.87 40.00 140.92 - 100.92 Titan dioks. 106.42 + 5 20.00 16.40 + 3.60 Veflon 288.11 40.00 71.65 - 31.65 DSSS 212.36 Popr . DO 40.00 98.65 - 58.65 DO 157.19 + 2 40.00 38.19 + 1.81 Na velike razlike v dejanski rasti OD v katere po navodilih SDK ne smemo - | prenos del in nalog komerciale, razvoja primerjavi s preteklim obdobjem in dru- popravljati na primerljive s tekočim in investicij iz tozdov na DSSS žbenim dogovorom, je vplivala reorgani- obdobjem, so naslednje: - prenos poslovanja s skladišči iz vseh zacija vseh TOZD in DSSS, ki je bila - izločitev TOZD Veflon in Energetika iz tozdov na tozd Transport izvršena s 1.1.1981, in poteka v teku bivše tozd Vzdrževanje in energetika organizacija tozda Vzdrževanje, Tran- celega leta 1981. Spremembe, ki so - prenos poslovanja z energetskimi objek- šport in Energetika v tozd skupnega najbolj vplivale na neprimerljivost dose- ti iz vseh tozdov, največ pa iz tozda pomena, ki niso vezane samo na svojo Ženih rezultatov s preteklim obdobjem, Titana dioksid na Energetiko. rast dohodka in - druge spremembe, ki so vplivale tako na rast dohodka kot tudi na prerazporeditev delavcev in s tem na rast osebnih dohodkov. Iz navedenega sledi, da so primerljivi osebni dohodki edino na nivoju DO, zato smo se s samoupravnim sporazumom o združitvi tozdov v DO Cinkarna dogovorili za usklajevanje rasti sredstev za osebne dohodke na ravni delovne organizacije. Vse TOZD so poslovale s pozitivnimi finančnimi rezultati. Če upoštevamo poleg navedenih kazalcev še podatke, da smo v naši DO v primerjavi s podskupino dejavnosti po zaključnem računu 1980 dosegli dohodek na delavca z indeksom 117, dohodek na poprečno uporabljena poslovna sredstva z indeksom 101, delež razporejenih sredstev za OD v dohodku z indeksom 88, Na pobudo stalnega predsedstva konference komunistov Cinkarne Celje je bil dne 11. decembra 1981 organiziran sestanek političnega aktiva Cinkarne, na katerem so bili navzoči delavci družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije in temeljnih organizacij, direktorji temeljnih organizacij, predsedniki delavskih svetov ter člani kolegijskega poslovodnega organa. Predsedstvo je ocenilo, da je ob zaključku letošnjega poslovnega leta nujno širše oceniti poslovne rezultate, ki bodo predvidoma letos doseženi, se seznaniti s pričakovanji v 1982. letu predvsem z vidika možne oskrbe s surovinami in repromaterialom ter možnosti povečanja izvoza naših proizvodov v prihodnjem letu. Prav tako je predsedstvo uvrstilo na dnevni red tudi oceno varnostne kulture v luči družbene samozaščite. Na podlagi uvodnih izvajanj kolegijskega poslovodnega organa in razprave udeležencev so bila sprejeta naslednja stališča po obeh točkah dnevnega reda. katera daje predsedstvo v razpravo in potrditev vsem osnovnim organizacijam zveze komunistov, osnovnim organizacijam sindikata in samoupravnim organom 1. Cinkarna Celje je že v zadnjih mesecih letošnjega leta bistveno povečala izvoz na konvertibilno področje, za leto 1982 pa bo potrebno še povečati izvoz izdelkov, saj bo od tega odvisen večji poslovni rezultat. Vse strokovne službe, zlasti pa še marketing, so se dolžne maksimalno angažirati za zagotovitev surovin za vse temeljne organizacije združenega dela v Cinkarni. Ob pomanj- Da bi bila rast osebnih dohodkov lahko še večja kot je bila dejanska, opravičujejo naslednji kazalci v primerjavi s preteklim letom, obdobjem: - porast proizvodnje 10.40 % - porast števila zaposlenih 0.88 % - porast produktivnosti 9.52 - porast devizne vrednosti izvoza 10.49 na osebne dohodke pa razporedili za 3.01 % manj kot je dovoljeval družbeni dogovor za leto 1980 menimo, da v vseh primerih postopamo skladno z resolucijo in družbenim dogovorom, oziroma dosegamo rezultate še boljše kot so dogovorjeni. kanju surovin pa bo potrebno uveljaviti tudi načelo, da bo oskrbovana v prvi vrsti tista temeljna organizacija združenega dela, ki bo realizirala večji izvoz. Zato moramo v letu 1982 uveljaviti realizacijo naslednjih treh kriterijev pri prioriteti oskrbe: - realiziran izvoz zlasti na konvertibilo; - preskrba partnerjev z izdelki, ki jim bodo omogočili proizvodnjo za izvoz - proizvodnja, ki bo ustvarila visok dohodek 2. Politični aktiv poudarja, da bomo ustrezne poslovne rezultate dosegli le maksimalno poenoteni z doslednim spoštovanjem samoupravnih aktov in sklepov samoupravnih organov, kar vključuje tudi spoštovanje veljavne organizacije dela in poslovanja. Pri tem nas mora voditi načelo, da se povsod uveljavi delovni red in disciplina, ter osebna odgovornost vsakega za dosežene delovne rezultate. Potrebno je zagotoviti fleksibilnost pri razporejanju delavcev na dela in naloge, zlasti v primerih, kadar v posameznih obratih ni surovin in je zato potrebno razporediti delavce začasno na druga dela. 3. Politični aktiv podpira podane smernice za izdelavo dolgoročnega razvojnega programarCfnkarne in naroča vodstvu delovne organizacije ter službam, da intenzivirajo koncept dolgoročnega razvoja. Predlog programa mora biti v celoti verificiran s strani samoupravnih organov in družbeno-političnih dejavnikov. Prav tako podpiramo izhodišča za pripravo samoupravnih sporazumov, ki bodo zagotovili Cinkarni dolgoročnejšo oskrbo s surovinami. 4. Pri oceni varnostnih razmer v delovni organizaciji in organiziranosti dejavnikov s področja družbene samozaščite in razvoja družbenega premoženja, so prisotni potrdili uvodno oceno, ki jo je podal tov. Slapnik ter v razpravi zlasti poudarili: - daje se polna podpora naporom, da se zaostri delovni red in disciplina v celotni delovni organizaciji. V ta namen se zadolžujejo vsi vodstveni delavci, da zagotovijo spoštovanje sprejetih dogovorov in samoupravnih aktov ter dosledno izvajajo sankcije zoper kršilce. Delavci v zavarovalni službi so dolžni izvajati strogi nadzor nad družbenim premoženjem in ukrepati v primerih poizkusov odtujevanja premoženja, neopravičenih izhodov iz delovne organizacije v delovnem času in v drugih primerih, ko gre za dejanja, ki niso v interesu kolektiva in v skladu z našimi samoupravnimi akti. - izdelava navodil in ažuriranje aktov iz tega področja - Komiteji za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, samoupravna delavska kontrola in disciplinske komisije morajo v posameznih delovnih okoljih oceniti varnostne razmere in sprejeti konkretne ukrepe. Predsedstvo konference OOZK Komisija za sklepe in stališča Objavljamo zelo staro sliko, iz obrata v Cinkarni. Ce kdo prepozna delavce ali ve kaj več o njihovem delu, prosimo, da javi uredništvu! Finančni rezultat poslovanja obdobjem: - celotni prihodek - dohodek - čisti dohodek - sredstva za OD in SP - sredstva za poslovni sklad - sredstva za akumulacijo - sredstva ra reprodukcijo v devetih mesecih 1981 din 3.679.360.500 din 868.775.477 din 498.048.969 din 344.183.573 din 124.698.688 din 217.571.067 din 345.158.196 v primerjavi s preteklim porast 63.19 % 57.19 % 37.07 % 23.80 % 75.95 % 112.07 % 57.43 % Marija Bernjak Stališča s seje političnega aktiva Obisk konzula iz DDR V novembru je Cinkarno obiskal generalni konzul DDR, dr. Gunther Berg in konzul za ekonomska vprašanja dr. Kothe z namenom, da bi se seznanila z delovno organizacijo Cinkarno, kot nosilko dru-žabniške pogodbe o skupnih vlaganjih v proizvodnjo titanovega dioksida. Dr. Berg je poudaril, da ocenjuje, da so bili v zadnjem času storjeni bistveni koraki pri razreševanju ekološke problematike Cinkarne. Demokratična republika Nemčija je prispevala 3,2 milijona dinarjev sredstev za ekološko sanacijo, prispevala pa je tudi k povečanju rentabilnosti poslovanja, kar po njihovi oceni pomeni realno podlago za razrešitev te proizvodnje. Predstavniki delovne organizacije Cinkarne so jim dali podrobno informacijo o Člani foto krožka društva Ljudske tehnike Cinkarne so delovnemu kolektivu predstavili svojo dejavnost z razstavo fotografij, ki je bila od 24. novembra do 9. decembra 1981 v novi jedilnici. Izmed številnih fotografij,s katerimi so zastopali foto krožek na mnogih razstavah v Sloveniji in drugih republikah so izbrali 31 slik, ki so jih izdelali: Marjan Bombač, Sandi Brus, Drago Lamper, Ivo Ramšak, Zlatko šentjurc, Leopold Šmon in Pavle Žele. Med člani kolektiva je bilo precejšnje zanimanje za razstavo. Nov obrat za in veziv Cinkarna Celje je tradicionalen proizvajalec repromaterialov za grafično dejavnost, saj sega začetek proizvodnje teh repromaterialov še v predvojna leta. V okviru metalurške proizvodnje smo v letu 1936 pričeli s proizvodnjo cinkograf-skih plošč za klasično jedkanje za potrebe knjigotiska, leta 1938 pa še s proizvodnjo cinkovih plošč za potrebe ofsetnega tiska. Hiter povojni razvoj grafične dejavnosti v svetu in pri nas je narekoval Cinkarni Celje, da je sledila zahtevam modernejše tehnologije tiskarn. Iz proizvodnje cinko-grafskih plošč za klasično jedkanje, se je razvila proizvodnja mikrocink plošč za enostopenjsko jedkanje, proizvodnja aluminijastih ofsetnih plošč pa je v celoti nadomestila proizvodnjo klasičnih cinkovih ofsetnih plošč. Poleg tega smo v letu 1964 pričeli s proizvodnjo tiskarskih barv za potrebe anilinskega in bakro tiska. Uspelo nam je, da smo sledili tako kvalitativnim kot tudi kvantitativnim potrebam naših grafičnih podjetij in spremljajoč te zahteve večali proizvodnjo tako po količini kot tudi asortimanu. V letu 1970 smo pričeli z licenčno trenutnem stanju poslovanja, kot tudi o devetmesečnih rezultatih. Po razgovorih sta si gosta ogledala proizvodnjo titanovega dioksida, nakar sta s predstavniki Cinkarne odšla k predsedniku skupščine občine Celje, tov. Jožetu Maroltu. Tam je razgovor potekal tudi o naši skupni proizvodnji titanovega dioksida. Obojestransko je bilo izrečeno zadovoljstvo nad doseženimi rezultati, izražena pa je bila tudi želja, da bi se odnosi med DDR in SFRJ, katerih pomemben nosilec je Celje, razvijališe uspešneje kot doslej, ter da bi obe državi dali tej proizvodnji vso podporo. Povzetek iz razgovora s tov. Bastlom Razstava v jedilnici proizvodnjo tiskarskih barv za potrebe knjigotiska in ofsetnega tiska. Predmet licenčne pogodbe je bila tudi uvedba lastne proizvodnje veziv za tiskarske barve. Lastna proizvodnja veziv zagotavlja osamosvojitev od tujih dobaviteljev, večjo fleksibilnost v proizvodnji tiskarskih barv, hitrejše in učinkovitejše zadovoljevanje kupcev glede na večje zahteve tržišča in hitri razvoj grafične dejavnosti v svetu. Z lastno proizvodnjo veziv bomo lahko sledili zahtevam tržišča po obstoječih kvalitetah barv in istočasno tudi razširili paleto na področje barv za tisk na pločevino in ostale tiskarske nosilce. S to proizvodnjo si bomo lahko zagotovili visoko kvaliteto končnih produktov, na katero bomo lahko sami vplivali pri pripravi veziv kot pri nadaljnji proizvodnji barv in bili konkurenčni tujim dobaviteljem doma in iz uvoza. V novem objektu Grafike je predvidena tudi proizvodnja organolov, ki predstavlja lokacijsko ločenje od proizvodnje ofsetnih barv, povečanje obstoječih kapacitet in prehod na proizvodnjo iz pigmentov. K investiciji Grafike V. smo pristopili v letu 1978 s pripravljanjem tehnične doku- mentacije za kapaciteto 1800 ton veziv in 2000 ton flexo in bakrotiskarskih barv ter v letu 1979 pričeli z izgradnjo obrata. Predračunska vrednost načrtovane investicije v osnovna in obratna sredstva je bila 42.987.778 din. Investicija je bila finančno pokrita s kreditom JUB in sovlaganjem naših poslovnih partnerjev. Zaradi dodatnih zahtev varstva okolja in podražitev je bilo potrebno zagotoviti še 11.607.015 dinarjev dodatnih sredstev. Končna obračunska vrednost je tako 55.301.808,- din, od tega odpade na: - vkopano skladišče vnetljivih tekočin-za proizvodnjo organolov 4.303.216,63 - proiz halo z opremo 32.217.474,20 - zunanjo ureditev 3.243.939,17 - skupaj osnovna sredstva 39.764.630,00 in obratna sredstva 15.537.178,00 Obrat smo gradbeno zaključili leta 1980. Zataknilo se je pri dobavi domače opreme, tako da smo z montažnimi deli lahko pričeli šele spomladi 1981. Poudariti je potrebno, da so vso opremo, razen manjšega dela regulacije, izdelali domači dobavitelji in da je do zakasnitve prišlo ravno zaradi specifičnosti posameznih naprav. Obrat organolov z vkopanim skladiščem vnetljivih tekočin je bil tehnično pregledan že v mesecu avgustu in zanj imamo tudi uporabno dovoljenje. Poskusna proizvodnja flexo in bakrotiskarskih barv teče v novem obratu že od meseca oktobra dalje. Reaktorji za proizvodnjo veziv Oddelek veziv je v zaključni fazi pred končnim tehničnim pregledom, ki bo še v mesecu decembru 1981. Stanka Bregar Kaj bomo naredili z našim okoljem? Fotografska razstava proizvodnjo organolov Ocena možnosti dolgoročnega razvoja Za oceno moramo najprej pregledati osnovo, iz katere lahko poiščemo možne rešitve - izhodišča: Cinkarna, kot pomembna članica celjskega gospodarstva, mora pri iskanju dolgoročnih rešitev izhajati le iz zaključenih in zaokroženih tehnoloških postopkov, kjer se bazna proizvodnja nadgrajuje s predelovalno proizvodnjo. Pri razčlenitvi dosedanjega stanja v delovni organizaciji nas njen rezultat privede do zaključka, da je prav nezao-kroženost tehnološkega proizvodnega kompleksa kriva za slabše rezultate v preteklosti. Pri iskanju prihodnosti tudi ne moremo mimo upoštevanj veljavnih pogojev gospodarjenja za naslednje obdobje. Največ težav je namreč v tem, da doslej ni bilo nobene dolgoročnosti v spremljajočih ukrepih in predpisih gospodarjenja. Želeli bi si čim manj administriranja. Naše izkušnje iz zadnjega obdobja, ko smo se usmerjali na predelavo in to takšno, ki se je razvijala neusklajeno od možnosti delovne organizacije kot celote, so, da je taka proizvodnja vse preveč odvisna od uvoza. Tako je ta naša predelava že dalj časa v slabem položaju, oziroma je trenutno njen položaj nezavidljiv. V izhodiščih moramo upoštevati tudi dejstvo, da v SRS ni več prostora, da postaneš nosilec določene razvojne usmeritve, ker so vloge nosilcev že podeljene. Če ne najdemo projekta, ki bo zanimiv in usklajen z interesi širše družbenopolitične skupnosti, ne bomo uspeli. Takšne usklajevanje pa je težavno in dolgotrajne Našteta izhodišča n:so vsa, so pa glavna. Pri popisu dosedanjih usmeritev in stanja razvojnih programov pa lahko ugotovimo le to, da to inventurne stanje prikazuje le popis želja. Ob reorganizaciji delovne organizacije smo razdrobljene razvoje posameznih delov Cinkarne združili v razvojno službo na nivoju delovne organizacije. Iz opisa predvidenih del in nalog ter programov te službe v okviru DSSS sledi, da je služba odgovorna in dolžna iskati strokovne rešitve v oblikovanju dolgoročnega razvoja na naštetih osnovah in z enotno raziskovalno metodologijo. V ta namen bomo združevali na osnovi svobodne menjave dela vseh tozdov potrebna sredstva za financiranje dolgoročnega programa, ki je ocenjen kot program širšega pomena. V zaokroženih tehnologijah se ostanki dosedanjih proizvodenj uporabljajo v naslednji stopnji kot surovina. Zaključe-nost tehnoloških krogov mora razreševati večino dosedanjih ekoloških težav in delno še energetske. Istočasno pa si je potrebno s temi tehnologijami ustvariti surovinsko bazo. Ustvarjena surovinska osnova pa bo v večji meri zmanjšala našo odvisnost od uvoza in podala pogoje za razvoj predelave. V takem položaju tudi ne bomo več pod pritiski in odvisnostmi od diktiranja cen, od zahtev po deviznih participacijah, od neugodnih pogojev sovlaganj (obveznih) itd. Na koncu moramo poudariti, da mora biti naša dolgoročna usmeritev usklajena z interesi občanov in ekonomsko ter ekološko neoporečna. Tudi ni nujno, da se bo omejila le na ozko lokacijo občine Celje ampak širše. Naša nova usmeritev na zaključevanje tehnoloških krogov in s tem na delni prehod v bazno proizvodnjo, Najvažnejši cilj resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-85 v letu 1982 je izboljšanje plačilno bilančnega in devizno bilančnega položaja SR Slovenije. Ključna naloga, ki jo bomo morali v prihodnjem letu dosledno izvajati, je izvoz blaga in storitev na konvertibilno območje z bolj produktivnim delom in intenzivnejšim dohodkovnim, proizvodnim in tehnološkim povezovanjem na samoupravnih osnovah. Težka ekonomska in gospodarska situacija v državi nam že sedaj narekuje, da bomo morali izvoz na to področje povečati za najmanj 6 %. Predvidevanja v resoluciji kažejo, da bo celotni družbeni proizvod porasel realno za 0,2 %, število zaposlenih delavcev pa za 0,3 %. Pri tem bomo morali seveda odpraviti vse pogodbe o delu, zaposlenost upokojencev in nadurno delo. Seveda pa se zaposlenost ne sme povečati v administrativnih in režijskih službah v delovnih organizacijah v gospodarstvu ali negospodarstvu. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Celje pa v administrativne in režijske službe ne šteje razvojne službe in teame. V drugih strokovnih službah se lahko zaposlenost poveča samo z zaposlitvijo visoko strokovnih kadrov na področju zunanjetrgovinskega poslovanja in kadrovske dejavnosti. Za vsako povečano zaposlitev na področju administracije in režije mora delovna organizacija predhodno pridobiti soglasje izvršnega sveta skupščine občine Celje. Če se povrnemo zopet na nujnost izvoznega prizadevanja, ki je rdeča nit Naloge, ki zadevajo neposredno prakso pri uveljavljanju raziskovalne, razvojne, predvsem pa inventivne dejavnosti, narekujejo osnovnim organizacijam sindikata in koordinacijskim konferencam v delovnih organizacijah vse večje potrebe za uveljavljanje takšne klime, ki bo omogočala stabilnejšo gospodarsko rast. Precejšnje zaostajanje za deklariranimi načeli in cilji, moramo s konkretnimi akcijami sindikata pri uveljavljanju raziskovalnega in inventivnega dela kot kakovostnega dejavnika družbenoekonomskega razvoja in gospodarske stabilizacije, vgraditi kot sestavino našega je naša nova dolgoročna usmeritev. Na to spoznanje nas je privedla današnja situacija na področju predelave, čeprav je bila predelava še včeraj idealna. In čisto na koncu mora biti naša dolgoročna usmeritev takšna, da bo zagotovila namenske količine za izvoz, da ne bomo več v situaciji, da izvažamo le viške ali na^račuh zmanjšanja dobav domačemu trgu. Dani PODPEČAN celotne republiške in občinske resolucije, bo le-ta določala tudi rast družbenega proizvoda, proizvodnje idr. Pri opredelitvi ciljev pa bomo morali izhajati iz realizacije v letu 1981 in usmeritev srednjeročnega plana. V občini predvidevamo naslednje stop- nje rasti: - industrijska proizvodnja 2 - 3 % - kmetijska proizvodnja 6 % - realni družbeni proizvod 3 % - zaposlovanje 1,5 % - produktivnost 1,5 % - izvoz 8 % - uvoz 3 % Vprašanja osebne porabe, kot tudi vprašanje osebnih dohodkov še ni dokončno določeno. O tem bodo sprejeta dokončna stališča še v letu 1981 v družbenem dogovoru Tudi vprašanje skupne in splošne porabe bo urejeno z družbenim dogovorom. Vključevanje našega gospodarstva v mednarodno menjavo in delitev dela ter v odpravo najbolj izrazitih nesorazmerij v cenah in pogojih pridobivanja dohodka -vse to pomeni, da bo politika cen v naslednjem letu naravnana k ciljem ekonomske stabilizacije in pospešitve izvoza. Zato bo potrebno odločno omejiti stopnjo inflacije tako, da rast cen ne bo presegala stopnje 15 %. Izoblikovan je tudi predlog, da osebni dohodek ne bi zaostajal za rastjo dohodka. Zagotovljena bo tudi redna oskrbljenost trga z osnovnimi življenjskimi proizvodi. Povzeto iz resolucije SRS in skupščine občine Celje nadaljnjega dela. Na posvetovanju o tej problematiki, ki ga je organiziral odbor za inventivno dejavnost pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije in gospodarska zbornica Slovenije, od 19. do 20. novembra letos v Radovljici, so bile med obsežnimi nalogami, ki jih je potrebno vgraditi v naše gospodarsko življenje in začeti izvajati, poudarjene zlasti naslednje naloge, ki zadevajo predvsem osnovne organizacije sindikata in konference v delovnih organizacijah: Pospeševanje množične inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela Najpomembnejše v resoluciji Sindikat na področju inovacij v vseh delovnih okoljih proizvodnje in v skupnih službah. Opredeliti je potrebno ekonomske, sociološke in druge vzroke, ki preprečujejo učinkovitejšo motivacijo in stimulacijo delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela za bolj množično inventivno dejavnost. Programirati raziskovalno in inovacijsko delo kot enakovredno sestavino planskih dokumentov v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Pospeševati neposredno svobodno menjavo dela med temeljnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in raziskovalnimi organizacijami na podlagi konkretnih raziskovalnih programov. Seznanjati delavce o ekonomskih učinkih inovacijskih dosežkov v proizvodnem procesu in o skupaj ustvarjeni gospodarski koristi v teh dosežkih. Okrepiti odgovornost samoupravnih in poslovodnih organov za pospeševanje inovacijske ustvarjalnosti. Delavski sveti tozdov in delovne skupnosti skupnih služb so na svojih sejah v mesecu novembru razpravljali in sprejeli naslednje: Spremembe Samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje za obdobje 1981-1985. Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS v občiniCelje: spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS se nanašajo tako na celotno področje družbenih dejavnosti, kot so posamezne SIS. Cilj predlaganih sprememb je nadaljnja krepitev samoupravnega položaja delav- INDOK center Cinkarne je ustanovljen za strokovne potrebe za celotno delovno organizacijo v razvojni službi, v okviru Delovne skupnosti skupnih služb (DSSS). Organizacijsko INDOK center zajema naslednje dejavnosti in enote: - INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKA dejavnost (INDOK dejavnost za zbiranje obdelovanje, urejanje, shranjevanje in posredovanje strokovnih informacij o dokumentih in raziskovalcih), - STROKOVNA KNJIŽNICA, - TEHNIČNI ARHIV. - MIKROFILM Z REPRO RAZMNOŽEVALNICO. Kadrovsko opravljajo predvidena dela in naloge informativno-dokumentacijske dejavnosti naslednji nosilci: - vodja INDOK centra z visoko strokovno izobrazbo, tehnična smer, s 5 let prakse, - dokumentalist z visoko strokovno izobrazbo, tehnična smer, s 5 let prakse, - knjižnjičar s srednješolsko izobrazbo tehnične ali knjižničarska smer, z opravljenim strokovnim izpitom za srednjega bibliotekarja, s 3. leti prakse. Število izvajalcev določuje obseg dela in se določi z vsakokratnim letnim Zavzemati se za večjo odgovornost pri odločanju o uvozu tuje tehnologije, da bi s tem omejevali tehnološko odvisnost našega gospodarstva od tujine. Opredeliti načela in usmeritev za nagrajevanje ustvarjalnega dela in inovacij v Samoupravnih aktih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Spodbujanje množične inventivne dejavnosti ter ustrezno vrednotenje izumov in tehničnih izboljšav mora biti trajna aktivnost sindikatov v vsaki temeljni organizaciji združenega dela, da bi s tem povečali proizvodnjo, razvili kulturo dela, povečali produktivnost dela, zmanjšali normativno porabo surovin in dosegli boljše rezultate gospodarjenja. Nalog je precej, samo s skupnim delom in angažiranjem vseh zainteresiranih bomo dosegli boljše rezultate kot doslej, to pa je tudi naša skupna naloga. Maks PEČNIK cev in občanov ter njihovega vpliva v celotnem procesu družbenega odločanja na področju družbenih dejavnosti. Samoupravna preobrazba SIS pa ne povzroča dodatnih materialnih obveznosti. Po obširnih in temeljitih razpravah na samoupravnih delovnih skupinah so delavski sveti tozdov obravnavali Pravilnik o različnih oblikah delovnega časa z registrirnimi urami, ter Pravilnik o načinu, postopku in merilih z delom pridobljene delovne zmožnosti, sprejeli sklepe o pripravi dolgoročnih planov TOZD, sklepe o združevanju sredstev za zaklonišče, ter nabavi in odpisu osnovnih sredstev. Pravno samoupravna služba planom razvojne službe, oziroma njenimi programi. Prostorsko INDOK center zavzema prostore za INDOK dejavnost (vodja, dokumentalist) strokovno knjižnico in tehnično arhivo. Mikro film z repro razmnoževalnico je šele v zametkih in še nima opreme, niti prostorov, niti nosilcev. Vsebinska dejavnost INDOK centra je za vsako dejavnost, oziroma enoto posebna: INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKA dejavnost za potrebe razvojno-razisko-valne dejavnosti zajema naslednja glavna področja: 1. Izdelava lastne baze podatkov in iskanje informacij iz lastne baze za določeno temo raziskovalne naloge (domača in tuja periodika, standardoteka, patentoteka, prospektoteka). 2. Zbiranje gesel - deskriptorjev za potrebe raziskovalcev za določeno temo za hitrejše in lažje pridobivanje eference. Posebej določeni raziskovalci določajo desktiptorje za področje: - kemije, - metalurgije, - grafike. - gradbeništva, - elektrotehnike, - strojništva, - patentov. 3. Naročanje informacij s pomočjo deskriptorjev pri specializiranih INDOK centrih. 4. Zbiranje in posredovanje sprejetih informacij. 5. Analiziranje informacij in naročanje dokumentov. 6. Bibliografska obdelava prispelih dokumentov in njihovo posredovanje. Vsak dokument, ki postane last DO Cinkarne mora biti signiran, inventariziran, klasifi-ran po UDK sistemu (univerzalna decimalna klasifikacija), dopisani deskriptorji in katalogizirani. Uporabnik dobi dokumente za nedoločen čas. Po uporabi gradivo vrne nazaj v INDOK center. 7. Izdelava katalogov (seznamov, imenikov) - katalog analitičnih informacij z informativnim (obsežnejšim) izvlečkom - katalog analitičnih informacij z indikativnim (skrajšanim) izvlečkom - katalog deskriptorjev (gesel) - katalog bibliografij (urejen seznam) objavljenih in neobjavljenih dokumentov raziskovalcev in drugih delavcev Cinkarne Celje - katalog biografij (življenjepisov) raziskovalcev razvojne službe. Pozneje bo katalog zajel tudi občasne in zunanje sodelavce DO Cinkarne - katalog SDI profilov (selektivno informiranje o novostih) in UDK katalog. 8. Izposojanje dokumentov raziskovalcem in drugim uporabnikom se opravlja kot evidentirana izposoja vseh dokumentov po predpisanih, uzakonjenih pravilih, vključno s kroženjem literature med uporabniki. Že nekaj časa to kroženje v naši DO poteka z več ali manj uspeha med visoko in višje strokovnimi delavci. Ti delavci glede na svojo strokovnost za svoje potrebe in potrebe DO pazljivo iščejo zanimivosti iz prihajajoče literature in pišejo izvlečke. Izbrane delavce imenujemo INDOK SELEKTORJE. 4. Izdajanje poročevalca INDOK centra Cinkarne opravlja redakcijski odbor, ki je sestavljen iz petih članov. Dva člana sta iz INDOK centra, trije člani pa iz ostalega dela razvojne službe. Redakcijski odbor vodi vodja INDOK centra, ostale člane pa določi KPO. Poročevalec izide vsak mesec, po potrebi lahko večkrat. Poročevalec ima stalne in nestalne rubrike, kot na primer: novo prispele knjige in literatura, indikativni izvlečki INDOK selektorjev, selekcija iz uradnih listov, patenti, novosti v kemičnih, metalurških, grafičnih procesih, novi proizvodi, vesti o naložbah, izvlečki poročil službenih po -tovanj, seminarjev, simpozijev, tekoča obvestila, novi prospekti itd.. 10. Organiziranje aference (posredovanje informacij poročevalnega značaja o lastnih raziskovalnih nalogah) in organiziranje eference (iskanje informacij v specializiranih centrih). 11. Organizirano zbiranje prospektov je tudi organizirano v INDOK dejavnosti. Prospektoteka ima katalog proizvajalcev in proizvodov. Prospekti se izposojajo in vračajo kot ostala literatura. Delo samoupravnih organov INDOK dejavnost za razvoj STROKOVNA KNJIŽNICA vsebinsko zajema naslednja glavna področja: 1. Naročanje in preskrba knjižničarskega gradiva. 2. Katalogizacija, oziroma znanstvena obdelava knjižničnega gradiva (abecedni katalog naslovov, avtorjev in stvarni katalog). 3. Urejanje knjižničnih zbirk. 4. Služba za uporabnike (vodenje kartoteke izposojenih knjig in periodike, kroženje literature, dostava knjižničnega gradiva uporabnikom, čitalnica). 5. Sodelovanje s specialnimi knjižnicami. 6. Spremljanje in uvajanje novosti pri razvoju knjižnic ob upoštevanju zakonskih določil. TEHNIČNI ARHIV zajema naslednja področja: 1. Določanje potreb za tehnično arhivo. 2. Zbiranje in urejanje tehnične arhive. 3. Urejanje arhivskih zbirk (izdelava katalogov: avtorski, imenski, stvarni). 4. Služba za uporabnike (vodenje izposo-jevalne knjige). 5. Sodelovanje s specialnimi arhivi. 6. Spremljanje in uvajanje novosti pri razvoju arhivske dejavnosti, ob upoštevanju zakonskih določil. MIKROFILM (MF) Z REPRORAZMNOŽE-VALNICO zajema naslednja glavna področja: 1. Oblikovanje informacij. 2. Snemanje, razvijanje, konfekcioniranje MF. 3. Repro razmnoževanje. 4. Razdeljevanje MF in razmnoževanje gradiva. 5. Spremljanje in uvajanje novosti ter sodelovanje z drugimi MF razmnoževalnimi centri. Financiranje INDOK centra poteka, kot celotna razvojna služba, na osnovi svobodne menjave dela s tozdi, preko programov predvidenih z letnim planom. Za normalno odvijanje vseh aktivnosti je sprejet Poslovnik o organiziranju in delovanju INDOK centra v DO, katerega bo potrdil KPO in predstavnik Republiškega komiteja za kulturo in znanost SRS, da je v skladu s predpisi. Enako se sprejemajo vsa dopolnila. Še v mesecu decembru 1981 pride na obisk ing. Meliharjeva, odgovorna oseba za kontrolo INDOK dejavnosti v registriranih raziskovalnih organizacijah in enotah. S strani centralne tehnične knjižnice (CTK) iz Ljubljane,pa “Je že bila izvršena kontrola stanja^naše strokovne knjižnice in bomo na osnovi ocene odpravili vse pomanjkljivosti. Tako lahko zaključimo naše informiranje o INDOK centru s tem, da smo za čim uspešnejšo obveščenost dolžni vsi nekaj narediti in se vključiti v delo INDOK centra. Dani PODPEČAN Izvršilni organi delavskega sveta delovne organizacije V skladu s 93. členom samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo, ima delavski svet delovne organizacije naslednje izvršilne organe: - poslovni odbor - odbor za kadrovske in splošne zadeve - komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito - stanovanjsko komisijo - uredniški odbor - občasne komisije (razpisna komisija). Člane izvršilnih organov voli delavski svet delovne organizacije med delegati delavskega sveta ali drugimi delavci delovne organizacije. Sestava izvršilnega organa mora zagotoviti zastopanost tozdov in delovne skupnosti skupnih služb. Sestava komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je določena z zakonom. Imenovani izvršilni organi imajo druge naloge oziroma pristojnosti, kot so jih imeli doslej. Poslovni odbor je napr: nekaj pristojnosti izgubil, pridobil pa Odbor za kadrovske in splošne zadeve. Poslovni odbor Pristojnosti so naslednje: 1. Predlaga - osnutke oziroma predloge samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije - daje mnenja o pomembnejšem gradivu, o katerem sklepa delavski svet delovne organizacije. 2. Daje soglasje - k službenim potovanjem delavcev delovne organizacije v tujino 3. Odloča - o dotacijah in podporah družbenim organizacijam ali posameznikom v okviru planiranih sredstev. 4. Spremlja - izvrševanje planov in drugih samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije, poslovno politiko delovne organizacije, izpolnjevanje pogodb teh obveznosti iz zunanjih samoupravnih sporazumov, izvrševanje investicij, spremlja in analizira rezultate poslovanja ob periodičnih obračunih in zavzema ob tem stališča ter daje predlog delavskemu svetu delovne organizacije. 5. Nadzoruje - izvajanje svojih sklepov - delo kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije - izvrševanje sklepov delavskega sveta delovne organizacije ter daje smernice za njihovo izvrševanje - nadzira uporabo sredstev za reprezentanco, propagando itd. - ocenjuje smotrnost in utemeljenost predlogov investicijskih projektov. 6. Imenuje - komisije za izvedbo inventur, obravnava poročila teh komisij ter predlaga ustrezne ukrepe v primerih ugotovljenih inventurnih razlik - druge občasne komisije s področja svoje pristojnosti. 7. Opravlja druge naloge po pooblastilu delavskega sveta delovne organizacije. Odbor za kadrovske in splošne zadeve Pristojnosti so naslednje: - obravnava kadrovska vprašanja v delovni organizaciji in daje predloge za izvajanje kadrovske politike - s planom izobraževanja skrbi za izobraževanje delavcev v okviru delovne organizacije in izven nje usmerja strokovno izobraževanje delavcev - predlaga osnove štipendijske politike in dodeljuje štipendije v delovni organizaciji - pripravi predlog višine regresov za letni dopust in predlaga višino regresa za družbeno prehrano - usmerja in nadzira uporabo sredstev za rekreacijo - obravnava vzroke izostankov z dela, nesreč pri delu in poklicnih bolezni ter predlaga ukrepe za izboljšanje stanja - usmerja počitniško prakso dijakov in študentov - nadzira uporabo sredstev, določenih za izobraževanje - opravlja druge naloge po pooblastilu delavskega sveta Komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito Pristojnosti so naslednje: a) na področju splošne ljudske obrambe - sprejema in dopolnjuje obrambni načrt delovne organizacije skladno s planom delovne organizacije ter načrti in ukrepi družbenopolitične skupnosti - usklajuje obrambne priprave delovne organizacije, civilno zaščito z obrambnimi pripravami drugih temeljnih organizacij, občine in krajevne skupnosti - predlaga elemente planov in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojen delavski svet, - organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere - skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite - v soglasju s pristojnimi občinskimi organi določa delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo b) na področju družbene samozaščite - spremlja in dopolnjuje program samozaščitnih aktivnosti in varnostnih ukrepov ter skrbi za njegovo izvajanje - usmerja in spremlja delovanje narodne zaščite - sodeluje s krajevnimi skupnostmi in drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela z namenom, da se usklajujejo določene dejavnosti družbene samozaščite - predlaga delavskemu svetu delovne organizacije kandidata za načelnika narodne zaščite - skrbi za usposabljanje in varnostno vzgojo delovnih ljudi, - poroča delavskemu svetu o svojem delu in o stanju na področju varnosti in O družbene samozaščite - predlaga pristojnim organom, da ustrezno ukrepajo v zvezi z vprašanji na področju varnosti in družbene samozaščite - imenuje (na predlog načelnika narodne zaščite) enega ali več pomočnikov za opravljanje določenih nalog narodne zaščite - opravlja druge naloge, določene v statutu, pravilniku o uresničevanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in s sklepi delavskega sveta. Stanovanjska komisija Pristojnosti so naslednje: - predlaga letni plan razdelitve sklada skupne porabe - stanovanjski del - obravnava prošnje za dodelitev stanovanj in kreditov - opravlja oglede stanovanj prosilcev za pridobitev stanovanja in kredita. Oglede opravlja dvočlanska komisija, v primeru pritožbe pa tričlanska - sprejema predlog vrstnega reda prosilcev stanovanj in ga da v javno razpravo - rešuje pripombe na predlog vrstnega reda in predlaga vrstni red prednostne liste - sklepa o dodeljevanju in zamenjavi stanovanj ter odpovedi stanovanjske pravice v skladu s tem sporazumom in z zakonskimi določili Vso gradivo v eno Na sestanku, ki je bil 23. novembra 1981 in so se ga udeležili predsedniki delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb, sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, predsedniki izvršnih odborov organizacij Zveze sindikatov, je bilo dogovorjeno, da vse gradivo za seje delavskih svetov tozdov in DSSS ter izvršilnih organov zbira pravno samoupravna služba - tajništvo samoupravnih organov. - pripravlja predlog vrstnega reda za dodelitev kredita - določa višino limita kreditov za tekoče leto - pripravlja predlog razdelitve kreditov za tekoče leto - pripravlja predlog o nakupu stanovanj za samske delavce - razpravlja o drugih vprašanjih s področja stanovanjskih zadev - sprejema pritožbe Uredniški odbor Pristojnosti so naslednje: - odgovoren je za redno izhajanje glasila in prilog - odgovoren je za načrtovanje vsebine posameznih številk glasila Cinkarnar - odgovoren je za pomoč pri zbiranju prispevkov in pridobivanju novih dopisnikov - obvešča urednika o dogajanjih v delovni organizaciji Občasne komisije Delavski svet delovne organizacije lahko za opravljanje občasnih izvršilnih funkcij imenuje občasne izvršilne organe in jim določi z ustanovitvenim sklepom njihovo področje dela in pristojnosti. Pravno samoupravna služba službo Strokovne službe morajo gradivo z ustrezno obrazložitvijo dostaviti tajništvu samoupravnih organov najmanj deset dni pred sejo delavskih svetov tozdov in delovne skupnosti skupnih služb. Termini sej delavskih svetov tozdov in delovne skupnosti skupnih služb bodo opredeljeni v programu dela pravno samoupravne službe. Pravno samoupravna služba Aleksandru Sergejeviču Puškinu, ki je v njem prebil del svojega življenja. Razkošje v zlatu, različnih marmorjih z vseh predelov sveta, velikih tapiserijah, svečnikih, ogledalih in kristalnih lestencih, nas je popolnoma prevzelo. Tudi po večerji, ko smo prišli na letališče, letala za Gruzijo še ni bilo. Na letališču smo najprej složno prepevali naše najljubše pesmi, a ko nas je prišel mirit letališki delavec, smo posedali, poležavali skratka čakali do 2.30 ure. Tako smo se preko Kavkaških gora vozili ponoči in prišli v južni del evropskega dela SSSR prav na zajtrk. Po zajtrku smo si z avtobusom na hitro ogledali mesto, vodič pa nas je seznanil z znamenitostmi republike Gruzije in zgodovino Gruzijcev. Gruzija obsega 69.700 kvadratnih kilometrov in ima okoli pet milijonov prebivalcev. Od tega je 70 % Gruzijcev, čeprav tam živi kar 97 narodnosti. V tujini živi kar 700.000 Gruzijcev v Turčiji in Iranu. Gruzijci so starodaven narod, ki sodi k južni veji Indoevropejcev, po poreklu so Iberijci. Potomci le teh so se ohranili še do danes pod imenom Baski. Tbilisi, ki leži ob reki Kuri, je izredno lepo mesto, mesto toplih izvirov kot pravijo, saj so v mestu številni zdravilni vrelci. Že samo ime »Tbili« pomeni v gruzijščini »topli«. Tudi poprečna letna temperatura je visoka 12,7 °C, poleti 24°C, pozimi pa 5°C. Klima je tudi prijetna in zdrava. Mestne četrti se v terasah vzpenjajo po pobočjih hribov in se stikajo na kamnitih obronkih. Višina mesta se giblje od 380 do 727 metrov nad morjem. Veliko je arhitektonskih spomenikov, na enem izmed vrhov pa stoji spomenik matere Gruzije, njihov simbol. V eni roki drži čašo za prijatelje, v drugi pa meč za obrambo proti sovražniku. Gruzija je najbolj razvita republika v SSSR. Močno imajo razvito industrijo -gradnja lokomotiv, hidrogliserjev, raket -strojništvo in vse druge veje industrije. Tudi v kmetijstvu prednjačijo saj pridelajo 90 % mandarin in pomaranč v SZ ter vse sadje,razen tropskega. Pridelajo 160 vrst breskev in 290 vrst grozdja, po katerem slovijo po vsem svetu. Omeniti moram še gruzinski čaj, katerega reklamo vidimo Bili smo v Sovjetski zvezi Piše: Mira Gorenšek LENINGRAD - TBILISI Po dveh dneh v Leningradu smo imeli predviden odhod letala v Tbilisi ob 12. uri, toda let je bil prestavljen na 24. uro. Zato smo popoldan izkoristili še za ogled mesta Puškin, nedaleč od Leningrada. Mesto je nastalo v začetku osemnajstega stoletja, obenem s Peterburgom. Tu si je car zgradil svojo letno rezidenco z velikim dvorcem, razkošnimi dvoranami, parki in spomeniki. To je prikaz najsijajnejših primerov arhitekture tistih časov. Med zadnjo vojno so Nemci dvorec porušili in potrebno je bilo veliko sredstev, dela in časa, da so ga spet obnovili, čeprav še vedno ne v celoti. Mesto je dobilo ime po največjem ruskem pesniku Panorama Tbilisija GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE december št. 2 Želje in obveze ob novem letu Novo leto. Pričakujemo ga delovno in polni upanja, da bo še bolj ustvarjalno, kot preteklo leto. Koliko in kaj smo naredili in česar nismo, bodo presodili tisti, ki naše delo spremljajo. Mi pa vemo, da bi bilo prav, ko bi si kljub svojim delovnim obveznostim, ki nam jih narekuje delo, znali v prihodnje svoj prosti čas bolje organizirati v raznih sekcijah, kulturnih društvih in drugje. Tako bi razbili našo zadržanost in odtujitev drug od drugega, kar pa je velikega pomena za posameznika in za rast družbe. Na nas mladih sloni in je uperjena vsa bodočnost na gospodarskem, političnem in kulturnem življenju. V boj za stabilizacijo in za utrjevanje našega političnega samoupravnega sistema se moramo vključiti aktivneje, sploh sedaj, ko se v določenih okoljih pojavljajo drugačna gledanja na določene rešitve, katere smo mi že zdavnaj zavrnili v našem socialističnem razvoju. Zaobljubili smo se za pot samoupravnega socializma in sedaj je čas, da te besede zaobljub, katere smo izrekli še na zadnji poti našega tovariša Tita, izpolnimo v bitki, v kateri moramo zmagati. Zato bodimo mladinci delavni, pogumni, napredni in ustvarjalni, dokažimo, da smo tudi mi generacija, katera je znala uporabiti svojo revolucionarnost in prispevala k napredku in blaginji naše domovine! Vsi, ne samo mladi, si želimo, da bi naše življenje v prihodnje potekalo v miru in sožitju vseh narodov sveta, kajti samo tako je zagotovljen naš življenski obstoj in razvoj. S to mislijo se mladinci Cinkarne pridružujemo novoletnim čestitkam in željam vseh delavcev naše delovne organizacije. I. T. Novice iz občinske konference ZSMS Celje Občinska konferenca ZSMS iz Celja sproti obvešča vse predsednike osnovnih organizacij o raznih tekmovanjih, priredit- vah, skratka o vsem, kar je novega na političnem in kulturnem življenju mladih v občini Celje in izven nje. Da bi bile te informacije vidne in podane širšemu krogu mladine, vas bomo skušali ob vsaki izdaji mladinske priloge obveščati o dogajanjih, ki so za nas aktualna. Občinska konferenca ZSMS Celje -Center za izobraževanje in propagando razpisuje akcijo »Mladi novinar 1982«. Ustava SFRJ in Ustava SRS ter ostali zakoni s področja informiranja ter sistemskega urejanja obveščanja in ne nazadnje kongresni dokumenti ZSM Slovenije opredeljujejo informiranje kot eno izmed temeljnih oblik dela, ki je hkrati tudi njen predpogoj za nemoteno delovanje delegatskega sistema. Pravica slehernega občana in delovnega človeka naše družbene skupnosti je, da obvešča oziroma informira druge o delu njega samega ter okolja, kjer ta delovni človek in občan živi in dela. Akcijo »Mladi novinar 1982« razpisuje z namenom, da bi mlade v vseh okoljih zainteresirali in stimulirali za njegovo delo na področju informiranja in propagande v Zvezi socialistične mladine Slovenije. V akciji »Mladi novinar 1982« lahko sodelujejo vsi člani ZSMS ter vse 00 ZSMS. Osnovne organizacije ZSMS lahko predlagajo za to priznanje njene člane, če le-ti izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. Prispevati so morali k razovju in delovanju samoupravnih odnosov v okolju, kjer živijo in delajo; 2. S svojim delom so morali pripomoči k boljšemu organiziranju in delovanju informativnega sistema v ZSMS; 3. Na področju informiranja in propagande morajo delovati vsaj dve leti; 4. Sodelovati morajo v sredstvih javnega obveščanja, kjer je zaželjeno, da imajo objavljenih vsaj pet prispevkov; 5. Njihovo delo mora biti kontinuirano, kar je nujen predpogoj za uspešnost dela; 00 ZSMS morajo sproti pošiljati Centru za obveščanje in propagando pri OK ZSMS predloge za podelitev priznanj posameznim mladinkam in mladincem, oziroma najkasneje do 30. aprila 1982. Izmed prispelih predlogov bo posebna žirija Centra za obveščanje in propagando predlagala Centru za obveščanje in propagando predloge za republiško priznanje »Mladi novinar 1982«. Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Celje, Občinska Zveza kulturnih organizacij Celje, Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Celje in Zveza prijateljev mladine Celje razpisuje NASO BESEDO 82, srečanja mladih in pionirskih gledaliških skupin, gledali- ških krožkov, recitatorskih skupin, kulturnih skupin, ki pripravljajo kulturno-vzgoj-ne in kulturno-animacijske prireditve, literarnih skupin, mladipskih ip pjpnjpskih likovnih skupin in krožkov, vokalnih in instrumentalnih skupin, ki izvajajo pop in rock glasbo in samostojnih izvajalcev, ki izvajajo svoje ali tuje pesmi (v sodobnem izrazu) ob lastni instrumentalni spremljavi. Namen naše besede 82: - poglabljanje zanimanja za slovensko besedo, gledališko ustvarjalnost, kulturno vzgojo in kulturno animacijsko dejavnost, plesno izraznost, likovno ustvarjalnost med mladimi ljudmi, literarno dejavnost ter glasbeno dejavnost mladih, ki izvajajo pop in rock glasbo - poživljanje in vsebinsko usmerjanje dejavnosti na področju gledališke, plesne, literarne, likovne, glasbene in ostale kulturne vzgoje mladega rodu - bogatenje dela gledaliških, recitatorskih, literarnih in likovnih krožkov - poživljanje in vsebinsko usmerjanje na področju pop in rock glasbe - predstavljanje najboljših in najizrazitejših ustvarjalnih dosežkov mladi slovenski javnosti - podeljevanje priznanj za najboljše ustvarjalne dosežke mladih na vseh področjih kulturne dejavnosti, ki jih vključuje programska usmeritev Naše besede Naša beseda 82 ni tekmovanje, ampak pomeni pregled, oceno in prikaz ustvarjalnih dosežkov mladih kulturniških skupin v sezoni 1981/82 na vseh področjih kulturne dejavnosti, ki jih vključuje. Vse skupine, ki se bodo prijavile za sodelovanje pri Naši besedi 82, so dolžne, da na lepakih, gledaliških listih, sporednih in ostalih javnih obvestilih, s katerimi bodo reklamirale svoje prireditve, obvestijo, da prireditev poteka v okviru Naše besede 82. V našo besedo 82 so enakovredno vključene uprizoritve celovečernih besedil, krajših gledaliških besedil, enodejank in dialogizacij, proslav spominskih dne-vov, akademij, literarnih večerov, uprizorjenih kulturno-vzgojnih in kulturno-animacijskih klubskih sporedov, veselih večerov, satiričnih kabaretov, nastopov gledaliških, recitatorskih in literarnih krožkov, plesnih sporedov, razstave mladih likovnih ustvarjalcev in samostojnih nastopov vokalno-instrumentalnih skupin pop in rock glasbe ter posameznikov, ki izvajajo svoje ali tuje pesmi (v svobodnem izrazu) ob lastni instrumentalni spremljavi. Pri Naši besedi 82 lahko sodelujejo samo tiste skupine, ki jih v pretežni večini sestavljajo mladi do 27. leta starosti. Skupine in samostojni izvajalci naj prijave pošljejo v dveh izvodih do vključno 15. februarja 1982. leta na naslov: OBČINSKA ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ CELJE, 63001 Celje, Gregorčičeva ulica 5, p.p. 65 Prijava mora vsebovati: - naziv nastopajoče skupine - navedbo avtorja, naslov ter tip prireditve - natančen zasedbeni seznam sodelujočih - naziv mentorja in strokovnega sodelavca - čas trajanja prireditve - tehnično opremljenost in tehnične zahteve v zvezi s prireditvijo Občinska prireditev NAŠA BESEDA 82 bo v Celju predvidoma od 15. do 20. marca 1982. leta. — o - Zveza socialistične mladine Slovenije Zavod SR Slovenije za šolstvo Zveza prijateljev mladine Svet za razvijanje tradicij NOB pri RK SZDL, Zveza bralnih značk Slovenije. razpisuje akcijo za pridobitev KIDRIČEVE BRALNE ZNAČKE Namen te akcije je organizirana in prostovoljna oblika vzgoje mladega bralca za poglobljeno in kritično branje družboslovnih del, ki opisujejo našo revolucionarno preteklost. Ker je ta akcija sestavni del sistema družbenopolitičnega izobraževanja članov ZSMS, je potrebno vanjo vključiti mlade iz vseh področij njihovega dela in življenja, se pravi da se akcija odvija v osnovnih organizacijah ZSMS v srednjih šolah, na fakultetah, v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Udeleženci so razdeljeni na tri težavnostne stopnje: I. stopnja: bronasta Kidričeva značka II. stopnja: srebrna Kidričeva značka lil. stopnja: zlata Kidričeva značka Seznami del so po težavnosti prilagojeni posameznim stopnjam. Udeleženci akcije I. in II. stopnje morajo prebrati najmanj troje del, udeleženci III. stopnje pa pet del. Akcija poteka od dneva objave razpisa do zaključka tekočega šolskega leta. Vse podrobne informacije dobite pri Eriki Esih, predsednici mladine 00 DSSS. Irena Tirnanič Dvajseti rojstni dan Z božajočim pogledom je spremljala let nežnega metulja z velikimi rumenimi krili Jutranja rosa je že izginjala in puščala za seboj umite cvetove travnih rož, ki so se ponosno pozibavale ob lahni poznopolet-ni sapici. Ni preučevala imena vseh teh številnih trav, ki so plale ob rahlem dihu prijetno toplega vetriča, le nemo in podzavestno je opazovala vse številne lepote prečudovite narave. Šumenje bližnjega hudourni- ka jo je postavljalo v resničnost, čeprav je velika vrba žalujka zasanjeno šelestela s svojimi dolgimi tankimi vejami in skrivala v svoji krošnji prečudovit svet pozabe. Jasa, na kateri je stala in ji je veter kuštral dolge svetle lase, ni bila velika; toda zdela se ji je kot neskončno obsežna ravan in na njej se je čutila osamljeno in zapuščeno. Vitka bela breza, ki je ponosno stala na robu jase, katera se je končala z majhnim grmičevjem, se ji je zdela kot sanjska podoba, ki prinaša srečo, in kot začarana je strmela vanjo. Hotela se je otresti vsakdanjosti in stopiti v ta prečudovit svet narave, toda preveč grozeče se je zgrinjal nad njo črn oblak obupa, žalosti in strahu. Bila je mlada, lepa. samozavestna; imela je svojo družbo in fantje so tekmovali med seboj, kdo ji bo bolj naklonjen. Bila je preveč samozavestna, da bi jih upoštevala. Vedno je izbirala sama in dobila vse, kar je hotela. Polomija se je začela s tem, da je na svojem rojstnem dnevu v napol pijanem stanju dopustila Mateju, da jo je zapeljal, čeprav se je tega zavedala šele drugo jutro, ko se je zbudila ob njem. Bolela jo je glava in šlo ji je na bruhanje. Opotekla se je pod tuš in se pošteno oprhala, si ogrnila jutranjo haljo in zbežala v gozd nad vikendom. Zakopala je obraz v dlani, vendar ni jokala. Ni bila tiste sorte dekle, ki preliva potoke solz ob življenjskih tragedijah. Srepo se je zazrla v z mahom porasla tla in v jezi, ki je tlela v njej, pohodila cvet, njej neznane rože. Sedla je na prhel štor in si prižgala cigareto. Z rokami si je objela kolena in sklonila glavo na prsi. Tako je sedela, dokler je ni Matej poklical in ji brezbrižno dejal, da odhaja. Z veliko naglico je pospravila sobo in majhno kuhinjo, se uredila, zaklenila vrata ter zapustila samoten kraj, za katerega je še pred dnevom mislila, da je najčudovitejši, za praznovanje njenega dvajsetega rojstnega dne. Doma je kot ponavadi sitnarila, zvečer pa odhitela v disko. Ob pogledu na majave sence v dimu, se ji je zdelo vse nekam tuje in odvratno. Smrad po alkoholu, prepotenih telesih in po cigaretah jo je odbil nazaj in komaj se je obdržala na nogah. Njen bledi obraz je bil vročičen, kot njene oči in z vso naglico se je vrnila domov. Ni več našla notranjega miru in z največjo muko se je prisilila, da ni mislila na nič, razen na spanec, ki je končno le prišel. Še bolj utrujena in bleda je drugo jutro vstala in še bolj bedno je bilo njeno duševno počutje. Zapadla je v depresijo in ni več našla izhoda. Zagnusil se ji je ta moderen tempo življenja, brezmiselno se ji je zdelo to večno tekmovanje s časom in kar naenkrat si je zaželela miru in tišine. Sedla je v avto in se brez cilja vozila po široki asfaltni cesti. Podzavestno je zavila na makedamski odcep proti gozdu in se kmalu znašla na gozdni poti. Pustila je avto in se peš napotila naprej. Prispela je na majhno jaso in se ustavila. Ni vedela kako dolgo je opazovala metulja, cvetove trav, krošnje dreves; poslušala ptičje petje in šelestenje listja. Vedela je le to, da je sama na samotnem kraju in da tako osamljena še nikoli ni bila. Toda kaj je njena siromašna notranjost pred tako bogato in lepo zunanjostjo narave, ki jo obdaja? Počutila se je ponižano in osramočeno in v prsih jo je močno žgalo. Topa bolečina jo je dušila in zdelo se ji je, da ji jeklene klešče stiskajo grlo in da ji pekoča bolečina zapira oči. S tresočimi rokami se je zgrabila za prsi in v obupu dvignila glavo proti nebu, kot da bo pomoč prišla od zgoraj. Zaprla je modre oči in nekaj mokrega in grenkega se je zaiskrilo v njih. Na robu vek se je grenka tekočina zlila v kotiček lepih oči in majhna solza se je potočila po belem licu. Odprla je oči in bolečina, ki je stiskala njeno srce je začela popuščati. Solze so ji v potokih lile po obrazu, njeno telo pa se je streslo v krčih onemoglega, obupnega joka, razočaranega dekleta. Svet pred njo se je rušil, v njenem srcu je divjal vihar in nevihta je pustošila in uničevala bit njenega življenja in nje same. Telo se je počasi umirjalo in se sproščalo. Potok solza je usahnil, rahlo ihtenje je utihnilo. Ozrla se je okrog sebe in opazila, da se mrači. Rumeni metulj se je še vedno spreletaval od cveta do cveta in ji sedel na ramo. Prijela ga je v dlani in ga ponesla k ustnicam. Solza je padla na nežno metuljevo krilo in rahla sapica iz njenih ust ga je odpihnila. Sonce je zahajalo in zadnji žarek je oplazil metulja, ki se je oddaljeval. Mokro krilo se je zalesketalo v tisočerih barvah, toda le za hip, nato sta metulj in žarek izginila. Pomirjena in polna naravne lepote se je obrnila in s trdnim sklepom, da se vrne, odšla. Minka Volasko - Hej, Janez, ti stari cinkarniški mladinec, a si se vrnil nazaj v Cinkarno? Imaš pa res srečo! Kaj ne veš, da si zopet član uredniškega odbora! - Ja, kaj so pa delali doslej mladinci, saj smo jim dali dobre napotke za nadaljnje delo? - Verjetno so bili preobremenjeni z ostalimi akcijami! L. H. tudi na našem televizijskem programu. Pridelajo kar 98 odstotkov vsega čaja v SZ Znan je tudi njihov kruh, ki je podoben našim lepinjam. Popoldan smo se odpeljali na zgornjo ploščad gore Mtac minda, ki se dviga kar 727 metrov nad morjem. Tja je mogoče priti na tri načine, po cesti dolgi 7 kilometrov, z žičnico ali z 80 let staro gondolo, speljano po tirih. S ploščadi je prekrasen razgled na vse mesto. V preteklem letu je bila dejavnost gasilskega društva zadovoljiva. Naloge, ki smo jih sprejeli na letni konferenci, smo med letom izvršili. Ostalo pa je še nekaj neuresničenega, to je ustrezen prostor za gasilsko dejavnost. Sedanji dom je preutesnjen za celotno opremo in orodje. Prav tako je nujno, da bi imelo društvo svoje društvene prostore v katerih bi se shajali člani društva. S tem problemom se srečujemo že nekaj let in še do danes ni rešen. Menimo, da tega ni mogoče odlagati v nedogled, kajti ugotavljamo, da je to tudi eden izmed vzrokov, da ne moremo pridobivati novih članov v naše gasilsko društvo. Orodje in oprema, ki jo imamo, zagotavlja delo društva. Društvo ima kombinirano vozilo, enoorodno vozilo, ki je že izrabljeno, dve visokotlačni črpalki, tri črpalke za odpadne vode, tri baterije na ogljikov dioksid (COTf, tri baterije na prah in ostalo pripadajoče orodje v tem letu smo dobili tudi rešilni avto. Društvo posveča veliko skrb strokovni vzgoji. Vaje potekajo redno tedensko. Udeležujemo se tudi vseh predavanj in posvetov, ki jih organizira Občinska Novo reševalno vozilo Kombinirano gasilsko vozilo Rada bi omenila, da smo na jugu evropskega dela SZ dobili občutek, da se ne čuti tako zaostren red in režim, kot na severu Tudi izložbe so bolj založene, osebni standard ljudi je videti višji. Ljudje so prijazni, videti so srečnejši, živahnejši, nasmejani Prav lak občutek smo dobil naslednji dan, ko smo se pripeljal; v Armenijo. (Nadaljevanje prihodnjič) zveza. Povezava s sosednjim društvom je dobra, saj se tudi udeležujemo raznih njihovih proslav in nastopov. Sodelovali smo na občinskem tekmovanju s člansko desetino, z desetino veteranov, pripravili pa smo tudi ekipo gasilske enote, civilne zaščite, ki se je udeležila občinskega tekmovanja. Člani društva opravljajo tudi dežurno službo poleg treh poklicnih gasilcev. Dežurna služba, ki poteka v turnusu, zelo bremeni člane, saj morajo najprej opraviti svoje redno delo, nato pa Požarna varnost v Z nastopom zime smo dolžni opozoriti na ukrepe, ki se jih je potrebno držati v zimskem času, da bi zavarovali gasilske naprave pred zmrzovanjem in preprečili morebitne druge nevšečnosti. Vse ročne gasilne aparate na vodo in peno je potrebno spraviti v tople prostore. Vodo v sodih je potrebno zavarovati z dodatkom soli ali drugim protizamrzovalnim sredstvom. Zidne hidrante je treba, če so izpostavljeni, zaščititi, podzemne hidrante sproti očistiti, da so lahko dostopni. Poostriti moramo kontrolo nad uporabo električnih žarilnih peči in drugih ogrevalnih naprav. Premogove ogorke moramo odlagati le v požarno varnem okolju in jih tako zavarovati, da jih veter ne more odnašati, kolikor niso prej pogašeni. Upoštevati moramo predpise o hrambi Delegatska šola »za« in »proti« Uvod je zmeraj najtežji, če odštejemo seveda naslov. Od obeh je odvisno, ali bomo sestavek v časopisu oziroma reviji, sploh prebrali. Če bi imel devetmesečni pregled »Poslovni uspehi v obdobju 1. januar do 30. september 1981« ali »Zaključni račun za 1981« malo manj suhoparen naslov, npr: »Kaj vse so morala doživeti porabljena sredstva v letošnjem letu v Cinkarni «, bi morda vsaj naslov prebrali z nasmehom. Seveda bi bila vsebina še vedno nejasna. Številke kot številke. Informator št. 34 predstavlja prijetno osvežitev v obliki grafičnega prikaza, seveda pa je vprašanje, če vsi res vidimo to, kar bi radi videli. Na videz nima uvod nobene zveze z naslovom. Vendar je to samo videz. še dežurno službo. Nujno je, da služba čim prej dobi ustrezno število poklicnih gasilcev, da bi na ta način razbremenili članstvo. Društvo ima v svoji sestavi tudi desetino v tozdu Kemija Mozirje, ki tam skrbi za požarno varnost. Ima tudi za to potrebno orodje. Veliko dela je bilo opravljeno med letom na področju raznihstoritev-kot so: prevoz ponesrečencev, črpanje vode kontrola ročnih gasilnijj, aparatov, kontrola hidrantov, skratka vse, kar spada v varstvo pred požari. V tekočem Ie1u smo sodelovali tudi v akciji NNNP na področju Cinkarne, pa tudi v zvezni vaji Celje 81. Udeležili smo se zaključne vaje v tednu požarnega varstva, ob dnevu gasilca ter proslave ob 100-letnici celjskega gasilstva. Opisali smo dejavnost društva z željo, da se nam pridružijo novi člani našega kolektiva, ker menimo, več ko nas bo, lažje bomo opravljali svoje naloge. S. Leskovšek zimskem času kurilnega olja in plina, da ne bodo prekoračene dovoljene količine v zato določenih prostorih. Predvsem je treba paziti, ko talimo razne naprave z odprtim ognjem, da ne pride do požara. Cigaretnih ogorkov ne odmetavajmo, ampak jih odlagajmo v zato določen prostor oziroma posodo. Navedli smo le nekatere, po naši presoji najbolj pomembne požarno varnostne ukrepe v prepričanju, da jih boste upoštevali. S. L. Zaključni račun, obravnavanje poslovnih uspehov, sta bili glavni temi delegatske šole. Obstoječe probleme smo obdelali z ekonomske, politične, sociološke, psihološke in kaj jaz vem še kakšne strani. Obdelava je bila na dostopni strokovni ravni, predvsem zato, ker so razlagalci uporabljali slovenski je^ik skoraj brez tujk. Ne glede na formalno izobrazbo delegata, mora ta obvladati določene stopnje strokovnosti, ki jo lahko dobi v obstoječi delegatski šoli. Jasno, da ne bo postal niti računovodja, niti psiholog, lahko pa bo sebi in drugim lažje odgovoril »Zakaj tako?« in »Zakaj ne drugače?« s pripombo seveda, da ga takšno vprašanje zanima. Razčiščevali smo pojem »svobodna menjava dela«, izvedeli smo dovolj zanimivih novosti s področja SLO in družbene Delo gasilskega društva Aktualno razmišljanje samozaščite. Zanimivi sta bili tudi torkovi predavanji o »Družbenoekonomskih odnosih« in »Kadrovska politika ter usmerjeno izobraževanje«. V sredo pa smo se smejali lastnim napakam, v za nas zelo izvirni temi, ki se je na kratko imenovala »Sestanki«. Zaključni računi bi naj bili tista os, okoli katere bi se morali vrteti. Predvsem drugače vrteti. Splošno gospodarsko stanje je menda porazno, nekateri celo delamo v tozdih, kjer praktično ni kaj delati zaradi pomanjkanja surovin. Zaključni računi in tovrstna poročila pa kažejo optimistično sliko. Kako najti v tem optimizmu možnost za pesimistično vprašanje, kot npr.: Koliko prikazanega denarja je plod dela in koliko je posojil? Zahod (verjetno zaradi stopnje razvitosti) že dolgo uporablja v svoji ekonomiji osnove iz Marksovega Kapitala, da je samo delo ustvarjalec nove vrednosti. Po domače povedano, kilogram krompirja je, ali pa ga ni. Prikažemo lahko, da obstoja, vendar je razlika med tem ali resnično obstaja, ali pa je samo na papirju in služi za uravnavanje bilance. Res pa je vprašanje, koga sploh zanima odkod denar; glavno da je. Samo ne bi smeli pozabiti, da krompirja, ki ga ni, tudi pojesti ne moremo. Lahko se nam zgodi, da bomo imeli dovolj denarja, pa ne bo z njim kaj kupiti. Vsega tega se v obstoječih zaključnih računih ne najde. Postavlja se vprašanje, ali je tak način podajanja zaključnega računa posledica namernega ali nenamernega zavajanja, ali izključno posledica neznanja delegata. Resnica je najbrž nekje v sredini. V vsakem primeru se bodo lahko eni in drugi krivci skrili za delegatski sistem, ko ne bo tistega krompirja iz bilance nikjer mogoče dobiti. Delegat se mora izobraževati, če hoče pravilno in na pravem mestu postavljati vprašanja, samo »korajža« je premalo. Še vedno pa mora računati z dejstvom, da bo v obstoječi situaciji še prevečkrat izpadel kot nekakšen Don Kihot. Kot zanimivost morda še to. Ameriški delničarji zahtevajo zaradi lažjega razumevanja od svojih finančnih služb, zaključne račune z 11. postavkami, iz katerih je predvsem razvidno, koliko nove vrednosti je dal vložen denar. Posojil ni zraven. Te stvari so za »njihovo SDK« natanko obdelane, kot npr.: tudi mi zaključni račun v glavnem obdelamo za SDK, za neposrednega proizvajalca pa gotovo ne. Če primerjamo samo števili 11 in 80 (okrog 80 postavk ima menda zaključni račun, ki ga dobimo vpogled pri nas) je že to kvalitetni skok s količine na kakovost. Za konec pa še malo kritike, ker vse v delegatski šoli pač ni bilo tako, da ne bi moglo biti še boljše. šola je bila iz stabilizacijskih razlogov skrčena s petih na tri dni. Tretji dan je bila izvršena dodatna »stabilizacija«, ko sta odpadli kar dve predavanji, brez posebne obrazložitve z avtorjeve strani. Predavatelj (predavatelja) je bil menda tako zaposlen, da ni utegnil vodstvu Delavske univerze in s tem seveda tudi nam delegatom, sporočiti, da ga ne bo. Morda je celo mislil, da je iz stabilizacijskih razlogov bolje čim manj vedeti o »Aktualnosti v celjskem gospodarstvu« in »Razvoju socialističnih samoupravnih odnosov«. To sta naslova tem, ki sta odpadli in o katerih nismo delegati v sredo vedeli nič več, kot v ponedeljek, ko smo začeli z delegatsko šolo. Tako smo med dvema urama čakanja soglasno ugotovili, kakšna sreča je, da se vsaj nekatere podobne reči odvijajo v Dubrovniku, ali vsaj v Portorožu, ker je tako udeležba s strani poslušalcev kot s strani predavateljev zagotovljena. (V opravičilo neresnemu predavatelju še to: od menda 13.000 evidentiranih delegatov, nas je bilo na predavanju 9, od tega sva bila 2 delegata iz Cinkarne. Ostali statistični podatki, ki niso skoraj nič boljši od podanih, so na razpolago pri Delavski univerzi). Med drugim smo tudi predlagali, da v obdobju po končani bitki za stabilizacijo, prenese- Civilna zaščita v samozaščite Celotno obrambno in samozaščitno delovanje delovnih ljudi obsega aktivnosti za zaščito ljudi in dobrin ter preprečevanje vseh nevarnosti, bodisi tistih, ki nastajajo ob naravnih in drugih nesrečah ali morebitnih izrednih razmerah, ali v vojni. Varovanje pridobitev naše družbe, življenja in premoženja, družbene lastnine ter mirno in varno delo in življenje,so temeljni cilji tega delovanja. V tem primeru tudi civilna zaščita s tem, ko uresničuje funkcijo zaščite in reševanja prebivalstva ter materialnih dobrin v miru in v vojni, uresničuje obenem tudi funkcijo družbene samozaščite. Povezanost med splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spoznavanje njune medsebojne pogojenosti bi bilo nepopolno, če ne bi omenili pomembnih obrambnih komponent, kot sta civilna zaščita s sistemom opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja ter vloge, ki jo imata v družbeni samozaščiti. Praksa je v glavnem presegla dileme v zvezi z vlogo, ki jo imata omenjeni obrambni komponenti v družbeni samozaščiti. Glede na to, da so vse organizirane sile splošne ljudske obrambe hkrati tudi subjekti in sile družbene samozaščite, velja to seveda tudi za civilno zaščito in za sistem opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja. Civilna zaščita kot del celotnega sistema splošne ljudske obrambe ima v celotnem obrambnem mehanizmu natančno določene obrambne naloge, brez katerih si ni mogoče zamisliti uspešne obrambe. Te naloge so po svojem značaju izrednega pomena za uspešno delovanje družbene samozaščite. POMEN CIVILNE ZAŠČITE ZA DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Civilna zaščita kot del sistema ljudske obrambe je najširša oblika pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi in občanov, delovnih in drugih organizacij pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih mo delegatsko šolo v Dubrovnik. Gotovo te vzamejo bolj zares, če si se pripeljal z avionom od daleč, kot pa če si tako rekoč skočil iz sosednje ulice in istočasno opravil še svojo časovno obvezo od 6 - 7 oziroma od 13 - 14 v delovni organizaciji za vogalom. Seveda izvajalca tega sklepa še nismo našli, kar pa ni nič posebno novega za sklepe, ki jih oblikujemo na sestankih. Ne glede na to, da se spodrsljaj lahko vzame tudi s povsem smešne plati, končni vtis je bil pokvarjen. Na ta način dajemo prav ljudem, ki v delegatski šoli ne vidijo drugega kot dodatni vir zaslužka za Delavsko univerzo. Res pa je, kot pri vsaki stvari, tudi v delegatski šoli posameznik in družba kot celota dobi samo toliko, kolikor vanjo vloži, najde samo tisto, kar v njej išče (ni mišljen denar). Zato še enkrat »ZA« za delegatsko šolo. A.F. funkciji družbene dobrin pred vojnimi učinki. Čeprav je organizirana in se pripravlja za vojne potrebe, sodeluje tudi v času miru »v zaščiti pred elementarnimi nesrečami in drugimi večjimi nesrečami ter pri zaščiti in reševanju ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin.« Vloga, ki jo ima v času miru, je pomembna zlasti za družbeno samozaščito. S tem, ko deluje v času miru, se civilna zaščita, poleg tega, da je neposredno koristna za družbo, hkrati najkonkretneje uri za vlogo, ki naj bi jo imela v vojni. Civilna zaščita je organizirana v družbeni bazi - v naseljenem kraju, krajevni skupnosti, temeljni organizaciji, združenega dela in delovni organizaciji, združuje pa se v enoten sistem na ravni občine. Težišče njenega dela [e tam, kjer je težišče dejavnosti družbene samozaščite. Tako za civilno zaščito kot tudi za družbeno samozaščito je značilna množičnost. Zato ima prav civilna zaščita glede na kraj, kjer se ustanavlja, na svojo množičnost ter naloge, za katere je namenjena, med vsemi obrambnimi komponentami največ stičnih točk z družbeno samozaščito. Množičnost je ena glavnih oblik civilne zaščite, saj zajema številne občane. V civilni zaščiti morajo obvezno služiti vsi moški od 16. do 60. leta in vse ženske od 16. do 55. leta starosti, razen oseb: 1. ki služijo v stalnem sestavu JLA in TO 2. vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored 3. pripadniki milice 4. nosečnice in ženske z otroki, mlajši kot sedem let 5. osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti. Ne glede na 4. točko prvega odstavka tega člena, so lahko v vojni razporejene v civilno zaščito: zdravnice, inženirke, teh-nice in druge nujno potrebne strokovnjakinje, ki imajo otroke, stare manj kot sedem let, če sta jim med opravljanjem dolžnosti v civilni zaščiti zagotovljena nega in varstvo otrok. Člani civilne zaščite postajajo s tem, ko -e se učijo in urijo, si pridobivajo določeno znanje in ko uresničujejo samozaščitno funkcijo, ščitijo sebe, svoje družine, bližnjo in daljno okolico, vedno bolj kvalicirani subjekti družbene samozaščite. S svojim usposabljanjem za to, da pomagajo sebi in svoji najbližji okolici tedaj, kadar je kdo poškodovan ali ranjen, ob požarih, rušenjih itd., kar se utegne zgoditi ob manjših elementarnih in drugih nesrečah, postajajo znatno odpornejši in zanesljivejši v izrednih razmerah. Spričo tega sta organiziranost večine delovnih ljudi za samopomoč in njihova izurjenost zanjo najneposredneje in najkonkretneje vsebovane v funkciji družbene samozaščite. Tudi lociranost civilne zaščite je pomembna za samozaščito. Tc je najožja družbena baza - stanovanjska hiša, ulica, vas, temeljna organizacija združenega dela, delovna organizacija, krajevna skupnost, ker tam delovni ljudje in občani živijo in delajo. Na takšnih krajih se razvija in deluje tudi družbena samozaščita oziroma tam so stične točke, ki združujejo navedeni dve zaščitni funkciji. Organiziranost civilne zaščite je prvi pomemben pogoj za njeno učinkovitost. Zanjo je značilna obveznost, to pa je hkrati eno izmed jamstev za to, da bo uspešno delovala. Raznovrstnost zaščitnih ukrepov, ki jih organiziramo ima namen, da bi ljudje preživeli uničenje in da bi pred njim rešili tudi materialne dobrine. Obvezniki civilne zaščite so razporejeni v splošne enote tozda ter v posebne ali specializirane enote DO Cinkarne. Omenjene enote so na vseh pomembnejših točkah v delovni organizaciji, kar jim omogoča, da lahko učinkovito in naglo intervenirajo pri reševanju in odpravljanju posledic, zlasti še, ker delujejo v takšnem okolju, ki ga poznajo. Zato je civilna zaščita praktično najbolj množična organizirana sila družbene samozaščite v delovni organizaciji, saj ima organizirane enote, svoj štab, poveljnike enot in poverjenike, ki so v vseh obratih delovne organizacije. Mobilnost je naslednja pomembna značilnost civilne zaščite. Naloge, ki jih Ima civilna zaščita ne trpijo počasnosti, kajti reševanje iz požara, prva medicinska pomoč, reševanje iz ruševin, odpravljanje posledic nesreč in vojn, zahtevajo učinkovitost in naglico, to pa je zelo pomembno tudi z vidika družbene samozaščite. Usposabljanje in množična priprava delavcev za opravljanje nalog civilne zaščite sta ena najpomembnejših sestavin pri organiziranju civilne zaščite. Obvezno usposabljanje ponuja precejšnje možnosti. Znanje, ki se pridobi s tem usposabljanjem, je zelo pomembno s stališča družbene samozaščite. Usposobljenost delavcev za te naloge jih navdaja tudi z določenim občutkom varnosti. Preventiva je posebnega pomena tako za civilno kot tudi za družbeno samozaščito, ustrezno pa lahko preventivno ukrepajo samo usposobljeni ljudje. S preventivnim ukrepanjem se odstranjujejo viri ogrožanja, zmanjšujejo se posledice in prepre- čujejo razni negativni pojavi pa tudi morebitne podtalne akcije, kar je v neposredni funkciji družbene samozaščite. Z dobro organiziranostjo delovne organizacije, vštevši tudi ukrepe civilne zaščite, lahko pravočasno odkrivamo sovražnikove naklepe, onemogočamo njegove akcije in zmanjšujemo njihove negativne posledice, če se bomo tako organizirali, bomo vzeli sovražniku pogum in ga bomo odvrnili od tega, da bi se spuščal v avanture, o katerih lahko domneva, da bi bile obsojene na neuspeh. Civilna zaščita ima poseben pomen pri odpravljanju negativnih posledic teh aktivnosti. Tako bomo na primer s tem, da delavce in materialna sredstva pravočasno zaklonimo in zaščitimo, obvarovali delavce in materialna sredstva. Če bi bili delavci ranjeni, jim moramo s hitro prvo medicinsko pomočjo ohraniti življenja. Se pravi, da s tem, ko usposabljamo delavce za prvo medicinsko pomoč kot ukrep civilne zaščite, že izvajamo ukrep družbene samozaščite. Takšno aktivnost civilne zaščite morajo nujno podpirati vsi subjektivni faktorji v delovni organizaciji. Požar lahko izbruhne zaradi malomarnosti in neznanja, pa tudi zaradi zavestne sovražnikove aktivnosti. Za gašenje, zlasti začetnih in manjših požarov in za odpravljanje njihovih posledic, ne glede na to, kako je kakšen požar nastal, se V mesecu oktobru je odšla v pokoj sodelavka Dragica BLATNIK. V Cinkarni se je zaposlila 1973. leta kot materialni knjigovodja v kontinuirani inventuri in to delo opravljala vse do upokojitve. Med vojno je bila zaposlena v Tapetništvu Celje, kjer je opravljala šiviljskadela, nato se je zaposlila pri Hidu - tovarni perila in v Topru, kjer je bila zaposlena najprej kot šivilja, od 1948. leta naprej pa je delala v knjigovodstvu. Dragica Blatnik Podobna dela je nekaj let opravljala še v Kovinotehni. Vsega skupaj je bila zaposlena v Cinkarni osem let. Kakšnih posebnih doživljajev, ki bi se ji globoko vtisnili v spomin, ni doživela. Povedala pa je, da so sedaj pogoji dela mnogo boljši, kot so bili pred leti. Pohvalila je tudi delavci usposabljajo s poukom v okviru civilne zaščite in industrijskega gasilskega društva. Prav v primeru požarne zaščite lahko najbolje vidimo, kako je civilna zaščita v funkciji družbene samozaščite. Da bi pred požarom obvarovali, najsi bo zaneten kakorkoli: stavbo, delovni stroj, avto itd., se uresničujeta v tozdu, obratu, ustrezna protipožarna zaščita in kontrola. Z njima ugotavljamo tudi druge pojave, ki ogrožajo zaščitni objekt, zatorej z njima neposredno uresničujemo tudi ukrep družbene samozaščite. Z drugo vrsto zaščite in kontrole - z Narodno zaščito (pred vlomom, sovražnikovim vpadom, sovražnikovim ogledovanjem itd., kar so tipični ukrepi družbene samozaščite) pa hkrati zagotavljamo tudi zaščito pred požarom, za katerega ni nujno, da bi ga povzročila sovražnikova aktivnost. Za celotno zaščito pred vsemi vrstami ogrožanja so odgovorni vsi subjekti delovne organizacije. Pri izvajanju te zaščite ne more posamič obstajati noben izmed njih. Le vsi skupaj s tesnim sodelovanjem in izpolnjevanjem svojega dela obveznosti v okviru splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, so jamstvo za uspešno zaščito delovnih ljudi in delovne organizacije pred vsakovrstnimi ogrožanji, tako v miru kot v vojni. Peter Pejanovič prehranjevanje delavcev in primerjala kakšne so bile malice takrat, ko je bila mlada. Dejala je, da so si hrano nosili s seboj, jedilnic in bifejev niso poznali. Na letovanja, katera je organizirala Cinkarna, ni hodila. Tudi drugih ugodnosti, katere je organiziralo naše podjetje, se ni posluževala, čeprav je imela možnost. Sedaj, ko je doma in ima prostega časa dovolj, čeprav ji dela nikoli ne zmanjka, pogreša sodelavce in okolje, kjer je delala zadnja leta pred upokojitvijo. Poznali smo jo kot skrbno in tiho delavko, ki je vestno in marljivo opravljala svoje delo. »V času upokojitve bom čuvala vnučka in se še bolj posvečala družinskemu življenju,« nam je ob koncu razgovora dejala Dragica Blatnik. Tudi Anton PLEVNIK je v mesecu Poslovili smo se od sodelavcev oh oktobru prenehal z delom in odšel v pokoj s 40. leti delovne dobe. Rodil se je 3. januarja 1930 v Šmarju pri Jelšah. V Cinkarni je pričel delati 1952. leta v topilnici, kjer je delal vse do konca njegovega obratovanja do leta 1970. Od takrat pa do danes je delal v cinkovem belilu. Še preden se je zaposlil v Cinkarni, je delal pri Gozdni upravi v Podčetrtku. Ko smo ga vprašali, če je v teh letih, kar je delal v Cinkarni, bil zadovoljen s prehrano, nadrejenimi in z informiranem, nam je odgovoril, da nima pripomb. Poudaril je. da je morala biti na delovnih mestih disciplina, ker so 'e tako dosegli boljše rezultate. Pred leti je bil član delavskega sveta delovne organizacije, drugje ni sodeloval. Ob konci nam je tovar š Plevnik dejal, da bo sedaj, ko službenih obveznosti n;ma več. delal na zemlji in v vinogradu in še s tem, kolikor bo mogoče, prispeval k boljšim rezultatom dela. Tudi mi jima želimo, da bi se v domačem krogu dobro počutila, pri delu pa dosegla to, kar načrtujeta. Irena Tirnanič Kadrovske vesti VSTOPI V MESECU NOVEMBRU 1981 DSSS Razvojna služba: pripravnik V, Marketing: vodja poslovnega dela, Organizacijska služba: splošni organizator, Pravna služba: strokovni delavec v pravni službi, Investicijska služba: pravnik »S«, Varnostna služba: poklicni gasilec, Splošna služba: vratar. TOZD METALURGIJA Valjarna: četrti valjač, tretji tesar, PIK: pripravnik vode. TOZD KEMIJA Cinkovo belilo: pomožni valjač, Rastni substrati: opravljalec filtrov. TOZD VZDRŽEVANJE Strojni: dva tretja ključavničarja, prvi ključavničar, tehnični risar. TOZD ENERGETIKA: pomočnik kurjača parnega kotla, Elektro: dva tretja obratna električarja, drugi obratni električar, pripravnik »S«. TOZD TiOa Osnovna proizvodnja: dva četrta polivalentna delavca, delavec na filtraciji. TOZD VEFLON Skupne službe: dva pripravnika »S«. IZSTOPI V MESECU NOVEMBRU 1981 FERCEC Aleksander, sejalec v cinkovem prahu, ČUČEK Marjan, prvi zidar -Gradbeni obrat, KUZMINSKI Stjepan, tretji valjač - Valjarna, TURK Anton, v cinkovem belilu, ČOLIČ Lazar, pomočnik kurjača v cinkovem belilu. UPOKOJENI SO BILI: DJEMALI Redjep, skupna delovna doba v Cinkarni 21 let 4 mesece, Valjarna -livar elektro peči. ČEPIN Martin, skupna delovna doba v Cinkarni Celje 28 let 5 mesecev, rastni substrati - pakovalec tržnih produktov. KLENOVŠEK Anton, skupna delovna doba STANE KARNER bo letos dopolnil 62. leto. Svojo zgodbo je opisal takole: »Zaradi pomanjkanja dela v svojem poklicu sem bil šest mesecev brez zaposlitve. Na Zavodu za zaposlovanje so mi nekega dne povedali, da bi sicer lahko dobil delo v Cinkarni, kar verjetno ne bom sprejel, ker ne ustreza kvalifikaciji peka. Brez pomisleka sem se odločil za zaposlitev, čeprav nisem bil navajen dela v tovarni. Delati sem pričel v kemiji, kjer sem se kmalu vživel v novo okolje. Za svoje delo sem dobil pismene pohvale pa tudi udarniško izkaznico. Po osmih letih sem bil po službeni potrebi premeščen v kadrovsko splošni sektor na delovno mesto vodje pomožnih služb. Tudi v to delo sem se hitro vključil. Ker sem imel izredno voljo do dela, sem skušal vse probleme reševati sproti tako, da je delo službe dobro potekalo. Jezilo me je, če je kdaj kje »zaškripalo« in ni vse potekalo tako, kakor bi moglo. V Cinkarni sem bil zaposlen 34 let in 6 mesecev. Pogosto sem hodil v podjetje tudi ob nedeljah in praznikih pa tudi ob prostih sobotah, da bi se prepričal, da delo poteka v redu. Vsem, ki so odšli v pokoj želimo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva. Z. Š. Jubilejne nagrade Skupna delovna doba 10 let AMON Milan, delovodja v avtotranspor-tu, GAŠPARIČ Josip, četrti delavec v proizvodnji, GAJŠEK Božidar, tretji delavec v proizvodnji, HORVAT Drago cpravnik naprav za meh. obdel. v kemiji oANC Adolf, tretji vzdrževalec, JUS Edvard, četrti delavec v proizvodnji, KAČIČNIK Marjan, tretji vzdrževalec v proizvodnji, KOVAČIČ Ivanka, peti delavec v proizvodnji, LAMPRET Jože, pripravljalec pulpe LESKOVŠEK Franc, četrti delavec v proizvodnji, MALGAJ Ivanka, evidentičar kadrov, MUŽAR Andela, snažilka v samskem domu, PAJEK Franc, četrti delavec v proizvodnji, PUKMAJSTER Srečko, drugi laborant, ŠOPEK Dubravko, skupinovo-dja v Kemiji, TURK Dragica, pakovalka tiskarskih plošč. Skupna delovna doba 20 let GRAČNAR Jože, delavec na filtraciji, MAROLT Bojan, glavni inženir predelovalnih obratov, PERČIČ Danijel, vodja kadrovsko socialnega oddelka, TIRINGER Franc, peti valjač. Skupna delovna doba 30 let BLAŽIČ Alojz, skupinovodja v Kemiji, KOZMUS Aleksander, izdelovalec embalaže. Fotografije za to številko glasila so prispevali: Zlatko Šentjurc, Adolf Vrečer in arhiv tiskarne Cinkarne. Šport in rekreacija PRVENSTVO CINKARNE V ŠAHU je bilo odigrano od 16. do 18. oktobra v našem počitniškem domu v Logarski dolini. Tekmovanja se je udeležilo 12 tekmovalcev. Igralo se je po Bergerjevem sistemu. Čas igranja za partijo je bil 20 minut za posameznika. Prvo mesto je osvojil Ružič Vojislav in s tem postal prvak Cinkarne za leto 1981. Prvenstvo je osvojil brez poraza; šestkrat je zmagal in petkrat remiziral ter tako zbral 8,5 točk ali 77 % vseh možnih točk. Ostali so osvojili naslednja mesta: 2. Lazič Miodrag 8 točk - 73 %, 3. Šnajder Jože 7,5 točk - 68 %, 4. - 5. Tasič Milan 7 točk - 64 %, 4. - 5. Mežnar Mirko 7 točk -64 %, 6. Jančič Jože 6,5 točk - 59 %, 7. Počivalšek Vinko 5,5 točk - 50 %, 8. Celestina Stane 5 točk - 45 %, 9. Pohole Ivan 4 točke - 36 %, 10 -11. Kovačič Franc 2,5 točk-23%, 10-11. Puh Karel 2,5 točk - 23 %, 12. Praznik Avgust 2 točki - 18 %. mM lili Pii Hilli Sindikalno ekipno šahovsko prvenstvo Celja za leto 1981 Prvenstvo je bilo odigrano v novembru v šahovskem domu Celje. Moštva so bila razdeljena v tri lige po jakosti. Mi smo igrali v prvi ligi, kjer je poleg našega moštva igralo še osem moštev. Igralo se je po Bergerjevem sistemu z igralnim časom 15 minut za posameznika. Vsaka ekipa je štela 4 člane in 2 rezervi. Rezultati tekmovanja: Cinkarna : Železarna Štore 1,5 : 2,5, Zlatarna : Cinkarna 3 : 1, Cinkarna : Žična 3,5 : 0,5, Kovinotehna : Cinkarna 2 : 2, Cinkarna : PKMš 3 : 1, Emo : Cinkarna 1 : 3, Cinkarna PTT Celje 2,5 : 1,5, Ingrad : Cinkarna 3,5 : 0,5. Prvo mesto je osvojil Ingrad Celje s 24,5 točkami in postal sindikalni ekipni prvak 2. Železarna Štore 24,5 točk, 3. Kovinotehna 19 točk, 4. Emo 18,5 točk, 5. Cinkarna 17 točk, 6. PTT 16 točk, 7. Zlatarna 12,5 točk, 8. PKMŠ 11,5 točk, 8. Žična 3 točke Za naše moštvo so igrali: Dečko Franc 5 partij, Vlado Zelenovič 4, Lazič Miodrag 5, Mežnar Mirko in Vojislav Ružič 7 ter Franc Tasič 3 partije. Uspeh posameznikov je bil naslednji: Dečko Franc 2,5 točk - 50 %, Zelenovič Vlado 2 točki - 50 %, Lazič Miodrag 3,5 točk - 70 %, Ružič Vojislav 4,5 točk - 64 %, Mežnar Mirko 2,5 točk - 36 %, Tasič Franc 2 točki - 67 %. Mirko Mežnar Nagradna križanka J/KM P LITER ZVRST EPOV PRITISK ENAKI ČRKI Sestavil: LESKOVŠEK Tomaž VRSTA PAPRIKE CC IZVIR OSEBNI ZAIMEK DARILO PREDPLA- ČILO sp FLUOR H,O j |S im P ► VEZNIK TEKOČINA Bji p JI m IZDELOVA- LEC PLOČEVINE m WM7JM F.^j| iBHM NADZORNIK ARGENUHA AvrrbzN H m usm B4S OSLA VEZNIK ODPOSL FILOZOF OKRASNI ŽENA TEBANSK HRVAŠKA REVIJA ENAKI ČRKI T. MOŠKO IME ŠVEDSKA FRANC SMER GRM KRALJA TONA REDKO- BESEDEN HOKEJIST JESENIC (AVSENIK) PREGLED Čvrst rob TKANINE 6 NOČNA PTICA FILM. PRVA SORODNIK ŽIRAF VRTNA HIŠICA ENAKI ČRKI TOVARNA V LJUBLJ STENI IN ZAČIMBA MOŠKO IME IZDELEK PODRAVKE 4 3 ŠOLSKI ODBOR PREDPONA IZPIT LAT SELEN VABLJIV 10 PRIVEZI VZHOD ČRNO BEL TEŽKO DELO 5 RIM ŠTEV ŽVEPLO VRSTA DREVESA DEL UBOGI LJUDJE VODNA ŽIVAL IELESA L BIVSi 1 ČOKOLADNA GRAM S. TELOVAD OKRAJ KIS PIJAČA SLOVANOV ČEŠKO ŠPANIJA AVTO \ IME OZN KRIST MONOGRAM DOBA MESTO ' 9 PRIIMEK TOVARNA OLJA OBALI T MOŠKO 9 PASJE LAJANJE > IME Črka KISIK v 11 ZEMELJSKI DOMAČA ŽIVAL GOZD PLAZOVI ŠERCER DUHOVNI VODJA ORANJE T. ŽENSKO IME BOŽJA POSLANKA (Ž IME) ŠILING (OKRAJŠ ) REDKO MOŠKO IME PRITRDIL- NICA VZHOD SUMERSKI BOG SOLMIZAC ZLOG PERUNIKA MESTO ZAH OD PRUTA 2 DOMAČE ŽIVALI DRUŽINA ZVERI 13 NAS POPRAVLJALEC UR Časovna ENOTA BLAZEN OBDAJA SOLMIZACIJ SKI ZLOG A.O.SPLlT VZKLIK THE 7 LJUDSKA REPUBLIKA MOŠKO LJUBKOV EKONOMIK (OKR ) RIMSKA ŠTEVILKA (KONEC) 15 Črka IME RIM ŠTEV OTOK V BODENSK JEZERU RADIOAKT ELEMENT M NOŽ 8 12 SEVER TOVARNA V CELJU: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Uredništvo Cinkarnarja je za novoletno nagradno križanko razpisalo naslednje nagrade: 1. nagrada: 500,00 dinarjev 2. nagrada: 300,00 dinarev 3. nagrada: 200 ,00 dinarjev Rešitve pošljite uredništvu Cinkarnarja do ponedeljka, 11. januarja 1982. ^3^ W Vidite, tudi meni so sedaj naloženejiove naloge! Moram vas naučiti skromnosti.' Moje (ne) realne želje ’82 Vse za stabilizacijo, za boljšo organizacijo, za izpolnjene plane, za dinarje privarčevane, za zmanjšanje energije, za boljši položaj industrije, za dvig rezultatov, za čimveč elaboratov, za epohalne inovacije, za uničevanje inflacije, za plače realne, za boleznine minimalne! Če vsak bo maksimalno angažiran kaj kmalu cilj bo realiziran. Takrat se učil bo vsak šolar, dinar velja več kot ameriški dolar. vaš stabilizirani dedek Mraz KI EEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEi Rj KI 0 0 ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra 0 ra ra ra^EEEEEEEEEEEEE rarasirarasrarararararararassrararas ra Naša jelka DOLARSKE SANJE Po zadnjih debatah o dolarskih oziroma marčnih cenah, me vsako noč mučijo hude sanje. Pravzaprav ne bi bile hude, če bi bil Američan ali vsaj Nemec, pa sem le Slovenec in kot takšen, domač turist. Sanjalo se mi je, da sem pridrvel za šank in se zadrl: »Halooo kelner, en špricar prosim! Tistega za šestdeset centov.« Kot domačemu turistu v večini primerov pač gre, sem dobil jasen odgovor: »Jesi li pijan ili se zezaš?« Še bolj sem se zadrl: »Špricar za šestdeset centov!« Kelner mi je pa lepo mirno odgovoril: »Jebi se!« Ker sem kulturen človek, sem dostojanstveno odkorakal v drugi hotel in spremenil taktiko: »Prosim en špricar za devetdeset pfeningov!« »Zezaj ti nekog drugog!« mi je rekla lepa črnooka natakarica. »Pa kaj ste vsi ponoreli, saj samo prosim, da mi natočite špricar za devetdeset pfeningov! Čisto nič drugega, ker sem že večerjal.« Natakarica mi ni niti odgovorila. Z vzravnano dalmatinsko ponosno držo je odšla. Za njo je bilo še moč slišati: »Ovaj je pijan ili lud!« V tistem trenutku sem se zbudil in urno svojo veliko žejo pogasil s čisto navadno klorirano vodo, plačano z našim ljubim dinarčkom. A. D. PREGLED FAKTORJEV, KI VPLIVAJO NA OBRAČUN OD - Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din. za mesec november Faktor Povp. fakt. Povp. fak. Skupni STROŠKOVNO MESTO variab. točk za za uspeš. faktor dela norme dela 3,28 D S S S (povprečni) 0100 Skupne službe DO 3,28 3,28 0101 Varnostna služba 3,28 3,28 0103 Posebna finančna služba 3,28 3,28 0104 Kadrovska služba 3,28 3,28 0105 Pravna služba in samoup. 3,28 3,28 0106 Splošna služba 3,28 3,28 0107 Družbeni standard 3,28 3,28 0108 Računovodska služba 3,28 3,28 0109 Plansko analitska služba 3,28 3,28 0110 Organizacijska služba 3,28 3,28 0111 AOP služba 3,28 3,28 0112 Razvojna služba 3,28 3,28 0113 Investicijska služba 3,28 3,28 0114 Marketing 3,28 3,28 3,28 TOZD METALURGIJA (povprečni) 0215 Skupne službe 3,28 3,28 0216 Keramika 2,35 1,25 3.60 0217 Sušilnica ferosulfata 3,21 3,21 0218 Žveplova kislina PIK 3,14 3,14 0219 Žveplova kislina s pir. praž. 3,25 3,25 0220 Pražarna ferosulfata 3,21 3,21 0221 Žveplova kislina iz ferosulf. 3,21 3,21 0222 Cinklv prah 3,17 3,17 0223 Sekundarna proizv. cinka 3,23 3,23 0224 Baterijske čašice 3,21 3,21 0225 Žičarna 3,13 3,13 0226 Žlebarna 3,25 V 3,25 0227 Valjarna 2,93 0,39 3,32 3,28 TOZD KEMIJA CELJE (povprečni) 0330 Skupne službe 3,28 0331 Barvila Celje 3,47 3,47 0332 Soli in pigmenti 3,28 3,28 0333 Litopon 3,26 0,02 3,28 0334 Cinkovo belilo 1,90 2,89 2,89 0335 Modri baker 3,47 0,16 3,63 0336 Rastni substrati 3,19 3,19 0338 Mase za gradbeništvo 3,28 3,28 0340 Modra galica - - 3,28 TOZD KEMIJA MOZIRJE (povprečni) 0441 Skupne službe 3,10 0,09 3,19 0442 Barve in premazi 3,03 0,37 3,40 3,28 TOZD GRAFIKA (povprečni) 0545 Skupne službe 3,28 3,28 0546 Tiskarna 3,28 3,28 0547 Tiskarske plošče 3,28 3,28 0548 Preparati za grafiko 3,28 3,28 0549 Tiskarske barve 3,28 3,28 TOZD VZDRŽEVANJE 3,28 (povprečni) 0655 Tehnol. pripr. dela in konstrukcija 3,28 3,28 0656 Skupne službe 3,28 3,28 0657 Strojno področje 3,28 3,28 0658 Elektro področje 3’28 3^28 0659 ARM področje 3,28 3,28 0660 Gradbeno področje 3 28 3,28 0661 Pralnica, šivalnica in čev. delav. 3’12 0,16 3^28 TOZD TRANSPORT IN SKLADIŠČA 3,28 (povprečni) 0775 Skupne službe 3,28 3,28 0776 Železniški promet 3,23 0,05 3^28 0777 Avtopark 2,86 0,42 3,28 0778 Skladišča 2,78 0,50 3,28 0779 Nakladanje in razkladanje 2,48 0,80 3,28 TOZD ENERGETILA 3,28 (povprečni) 0862 Skupne službe 3,28 3,28 0863 Para 3,28 3,28 0865 Voda 3,28 3,28 0866 Plin 3,28 3,28 0867 Zrak 3,28 3,28 0868 Električna energija 3,28 3,28 TOZD TITANOV DIOKSID 3,30 (povprečni) 0990 Glavni laboratorij 1,67 2,804 3,30 0991 Skupne službe 1,67 2,804 3,30 0996 Nevtralizacija 1,67 2,804 3,30 0998 Površinska obdelava 1,67 2,804 3,30 0999 Osnovna proizvodnja 1,67 2,804 3,30 TOZD VEFLON 3,70 (povprečni) 1069 Skupne službe 3,57 3,57 1070 Elementi za koroz. med. 2,Q7 0,87 3.74 1071 Galvana 3,66 3,66 1072 Predelava PTFE 2 76 1,01 3,77 1073 Predelava gume 2,56 1^22 3,78 1074 Predelava umet. mat. 2,17 1,53 3,70 Humor PREPOVEDANE INVESTICIJE Odkar so negospodarske investicije prepovedane, so se v naši »fabriki« začele dogajati zelo čudne stvari. No, če sem iskren sva do takšne ugotovitve prišla samo midva s Pepetom. Ostali sodelavci so zatrjevali obratno in me povrhu vsega še cinično izzivali. Zato sem si izbral vas bralce za razsodnike. Jasno in glasno born. povedal, kaj me teži. Vi pa razspditefv tozdu »AVTOMOBIL« so se kar nenadoma referendumsko odločili, da bodo gradili garaže. Že ob prvem pogledu v gradbene načrte sem se razburil: »Tovariši, ta investicija je namenjena le administrativnemu delu!« Energično so me zavrnili češ, da sem malo usekan in da zaviram napredek naše fabrike. Kaj sem mogel? Z eno besedo povedano, nič! Referendum je uspel z 98 % ZA. Tista dva odstotka proti, predstavljava midva s Pepetom. Investicija je iz dneva v dan rasla, kot gobe po dežju. Vsak dan je dobivala lepši videz. Čez šest mesecev je bila slavnostna otvoritev. Izkazalo se je, da sem imel popolnoma prav. V spodnjem delu zgradbe je bilo šest garaž. V zgornjih, moderno urejenih prostorih pa pisarne, kakršne bi še pisec pravljic težko opisal. Dva meseca za tem so v tozdu »PLOČEVINA« razpravljali o nujni gradnji nove, moderne jedilnice. Vsi po vrsti so trdili, da je stara jedilnica nefunkcionalna in nehigienična. Tudi tokrat moj glas proti, ni imel nikakršnega učinka. Ob otvoritvi te NUJNE jedilnice, pa se je spet izkazalo, da sem tudi tokrat pravilno presojal. V spodnjem delu zgradbe je bila skromna jedilnica, kakršne bi se še spufani oštir sramoval. O kuhinji ni bilo niti sledu, čeprav se je pred referendumom veliko razpravljalo, da je prevoz prehrane iz bližnje gostilne obupen in da si delavec resnično zasluži kvalitetni topli obrok. V zgornjih prostorih pa je bilo enaindvajset najmodernejših pisarn. V vsaki sobi je bil na dan slavnostne otvoritve prekrasno dekoriran narezek in seveda buteljke zaščitenega vina. Delavci pa so v svoji »jedilnici« dobili vsak svojo polovico kranjske in JUPI. Na takšen in podoben način je v pičlem letu zrasla v naši fabriki marsikatera »nujna« investicija. V teh primerih pa je bilo precej več pisarniških prostorov, kot pa referendumsko oziroma plansko predvidenih investicij. Pa naj še kdo reče, da vsaka prepoved nima vsaj dveh lukenj. Skozi eno te porinejo in se znajdeš v zosu, skozi drugo pa le z majčkeno masla na glavi hladnokrvno uideš. A. D. K novoletnemu humorju so pomagali prispevati Milan Alaševič, Amadeo Dolenc in Lenart Horvatič Občni zbor Planinskega društva Navada je, da proti koncu leta naredimo pregled oziroma obračun dela med letom. Tudi cinkarniški planinci smo se 18. decembra 1981 zbrali na Gričku, kjer smo imeli občni zbor planinske sekcije. »Oj, Triglav, moj dom« je zadonelo po prostoru. Nastopil je moški pevski zbor Ivan Cankar iz Celja, ki je s to pozdravno pesmijo začel kulturni program. Pevci so člani PD Železničar iz Celja. Sledil je nastop pionirjev - planincev osnovne šole Veljko Vlahovič, ki so izvajali ritmično točko, nakar so pevci zopet zapeli. Pionirka - planinka je recitirala pesem, ki so jo sestavili pionirji planinci na nekem izletu, ko so čakali na avtobus, da so se vrnili domov. Za konec kulturnega programa pa so pevci zapeli še dve pesmi. Predsednik planinske sekcije Adi Vrečer je pozdravil navzoče. Občnega zbora so se poleg cinkarniških planincev udeležili tudi predstavniki osnovne šole Veljko Vlahovič, predstavnika iz PD Aero Celje, predstavnik PD Železničar iz Celja, predstavnica VVZ Tončke Čečeve iz Celja. Našemu vabilu sta se odzvala tudi predsednik KPO Cinkarne, tovariš Maks Bastl, in direktor marketinga tovariš Vladimir Zelenovič. Opravičil se nam je tovariš Dušan Gradišnik, predsednik PD Celje, nekaj gostov pa verjetno ni moglo priti zaradi slabega vremena. Pred samim pričetkom uradnega dela občnega zbora so darovalci žebljičkov lete pribili na drog zastave planinske sekcije. Žebljičke so darovali: iz Cinkarne tovariš Bastl, tovariš Zelenovič, tovarišica Nada Bedek in tov. Marija Pečnik, od gostov pa tov. Fric Dosedla in tovarišica Zdenka Borovnik iz Osnovne šole Veljko Vlahovič ter tovariš Danilo Škrbinek, predsednik izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije. Uradni del občnega zbora je vodil tovariš Viktor Skale, v delovnem predsedstvu pa sta bila še tovariš Bojan Horvat in tovarišica Marija Skutnik. Tovariš Adi Vrečer je v svojem poročilu prikazal delo Planinske sekcije v dveletni mandatni dobi. Ne samo, da pripravljamo izlete v naše gore, cinkarniški planinci delujemo tudi navzven. Sodelujemo s planinskimi društvi in sekcijami iz Celja, z MDO Savinjska, s PD Ruše in še nekaterimi. Naše sodelovanje je prekoračilo meje SR Slovenije, saj smo povezani s PD Treskavica iz Sarajeva, od letos naprej pa tudi s PD Metalurg iz Titovega Velesa. Kot mentorji planinskemu krožku na Osnovni šoli Veljko Vlahovič nadaljujemo s pričetim delom. Prav tako se vključujemo tudi v razne akcije, kot n. pr. delo pri novem planinskem domu v Logarski dolini. Enake ali še večje naloge bomo uresničevali tudi naprej. Marsikaj o delovanju pionirskega planinskega krožka na osnovni šoli Veljko Vlahovič nam je povedala pionirka -planinka. Zahvalila se nam je za pomoč z željo, da se sodelovanje še nadaljuje. Enake želje je izrazil tudi ravnatelj šole, tovariš Dosedla. Poročilo v imenu PD Celje je podal tov. Hinko Kožar. Pozdravne besede in želje za bodoče sodelovanje so izrazili tudi ostali gostje. Vzpodbudno je sodelovanje z VVZ Tončke Čečeve, kjer bomo pomagali pri uvajanju planinstva med najmlajše - cicibane. Tudi besede tovariša Maksa Bastla, predsednika KPO Cinkarne so bile pohvalne. V planinske vrste je treba vključiti čimveč Cinkarnarjev, naše delovanje naj bo množično. Sledila je razrešnica staremu odboru in volitve novega odbora. V novem odboru so: Adi Vrečer - predsednik, Slavko Cankar - podpredsednik, Marija Pečnik -tajnica, ter člani Drago Lamper, Janez Bošnjak, Hinko Kožar, Nada Bedek, Tomo Žolgar, Andrej Ivančič in Franc Marzek. Po volitvah je Adi Vrečer podelil priznanja planinske sekcije Viktorju Grabarju, dolgoletnemu planincu in cinkarni-' škem upokojencu, nadalje Hinku Kožarju in Zdenki Borovnik, vodji pionirskega planinskega krožka na osnovni šoli Veljko Vlahovič. Dva cinkarniška planinca, Ivan Horvatič in Vinko Tajnšek sta prejela knjigi za opravljeno slovensko planinsko transverzalo. Za dolgoletno vsestransko sodelovanje na področju planinstva je prejel skromno darilo tudi Viktor Skale, Adi Vrečer pa za uspešno vodenje planinske sekcije. Po končanem občnem zboru smo si ogledali še nekaj diapozitivov. Drago Lamper nam je prikazal »posnetke iz nočnega pohoda na Raduho ter posnetke s prve planinske metalurgijade v Titovem Velesu. Tovariš Jože Zupan, član AO pri PD Celje nam je prikazal vzpon slovenske mini odprave na Daulaghiri v letošnjem letu. Marija Pečnik Nov proizvod Silikolor V Cinkarni smo spet bogatejši za nov proizvod SILIKOLOR. Na trgu je bilo namreč dalj časa čutiti potrebo po premazu, ki bi obarval in zaščitil fasado, to je betone, klasične omete, opeko, klinker, naravni kamen itd. TOZD KEMIJA MOZIRJE je pristopila k raziskavam in tudi že pričela v mesecu avgustu s proizvodnjo barve Silikolor B - beli Silikolor C - v barvnih niansah SILIKOLOR je nepropustna barva, ki pa ne napravi filma, zato prepušča zrak, »diha«, ker je silikolor odporen proti delovanju kemikalij, raznih vrst plesni in ultravioletnih žarkov, ostane fasada trajno sveža, kot nova. Silikolor je izdelan na osnovi silikonov (umetnih snovi), ki imajo to lastnost, da posušeni odbijajo vodo, zato nam silikolor zagotavlja: - suhe fasade, zidove iz betona, opeke, klinkerja, kamna itd. - boljšo toplotno izolacijo - čiste, lepe in trajne fasade - da ne bo nastal mah na fasadah - da ne bo delovala kemična korozija na fasadah, zidovih itd. Silikolor nanašamo na suho in čisto podlago s čopičem, valjem ali brizganjem. Naslednji sloj nanesemo, ko je predhodni že popolnoma suh. Pri poskusih smo ugotovili porabo 1 kg silikolorja na 3 do 4 m* za dvakratni nanos. Ta poraba je orientacijska in je odvisna od hrapavosti površine sten in materiala na katero nanašamo silikolor. J S »CINKARNAR« - Izdaja Cinkarna Celja, metalurško kemična Industrija, Celje. Naklada 2300 Izvodov. Val člani delovne organizacije Cinkarna In upoko|encl dobivajo glasilo brezplačno. Izha|a mesečno. Ureja uradnički odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Goreniek, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Uredništvo glasila »Clnkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon: 33-112 Interno 236 Tisk: Tiskarna Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za Informiranje v Izvrinem svetu skupičlne SRS je glasilo oprotčeno plačevanja davka (it. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974).