A,,, 2^,.,,„.275-304 MysH»,„M,k_____________________________275 ,„,„,,.,_..„„ Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku med 17. in 19. stoletjem BORIS GOLEČ doc, dr. zgodovinskih znanosti, višji znanstveni sodelavec Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Novi trg 2, SI—1000 Ljubljana e-pošta: bgolec@zrc-sazu.si IZVLEČEK Glede na minimalno rabo slovenskega jezika v uradovanju vse do srede 19. stoletja ne preseneča, da še nedavno ni bil izpričan noben urbar ali vsaj urbarialni register v slovenščini kotjeziku ljudstva. Šele dobro desetletje je po zgolj obrobni omembi %nan izgubljeni slovenski urbar i^prve tretjine 17. stoletja. Z novima odkritjema se je bera urbarjev in sorodnih fevdalnih popisov v slovenskem jeziku povzpela na tri, po vsebini, obliki in namenu sicer %elo skromne primerke. Razprava analizira okoliščine in razloge %a njihov nastanek, ki so pri vsakem nekoliko drugačni. Hkrati opozarja na specifičen pojav t. i. kajkavskoprekmurskih urbarjev /^ obdobja 1768—1775. Gre %a tiskane fiormularje %aposamezne vasi v Prekmurju, obrobnem koščku slovenskega ozemlja, kije spadalo pod Ogrsko. Je^ik teh urbarjev, raztresenih po različnih hraniščih v Sloveniji in na Madžarskem, bo potrebno šele natančno proučiti in temu ustrezno pravilno poimenovati. Braslovče URBARIALIA SLOVENICA - FOLLOWING THE TRAIL OF LAND REGISTERS AND REGISTERS OF TRIBUTES WRITTENIN THE SLOVENE LANGUAGE BETWEEN THE 17th AND 19th CENTURY Considering the minimum use ofithe Slovene language in administrative matters till the mid- 19th century, it comes as no surprise that until recentlj there was no evidence ofiland registers or registers ofitributes written in the Slovene language. It is onlj firom a marginal note discovered some tenjears ago that we know ofi the existence ofi a lost Slovene land register dating back to the fiirst third ofi the 17th century. Taking into account two other discoveries, the collection ofi land registers and similar fieudal inventories written in the Slovene now encompasses three specimens, ali ofi them rather modest as to their contents, form and purpose. Each ofi them having characteristics ofi its own, the article aims to analjse circumstances and reasons fior their creation and calls attention to the so-called Kajkavian-Prekmurje land registers created between 1768 and 1775. These are printed fiorms fior individual villages in Prekmurje, a region on the firinge ofi the Slovene territory that was once part ofiHungary. The language ofi these land registers, scattered around various institutions throughout Slovenia and Hungary, isjet to be thoroughlji researched and appropriatelj denominated. KEY WORDS: land registers, the Slovene language, the Croatian language, the Kafkavian language, Prekmurje, Bela Krajina, Gradac, Bloke, Braslovče UDK 347.236.2:811.163.6"16/18" Prejeto: 10. 10. 2006 21 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Če si pri slovenistih izposodimo ugotovitev, da je bil slovenski jezik pred Trubarjem (samo) zapisovan, od leta 1550 pa so ga tudi pisali,1 predstavlja v uradovalnem jeziku podobno, čeprav manj ostro prelomnico leto 1848: dotlej so slovenščino pri uradovanju predvsem zapisovali in jo šele po tem letu začenjali v večji meri zares uporabljati. Tako ne preseneča, da zvrsti dokumentov, značilne predvsem ali izključno za fevdalno dobo, ki jo je sklenilo prav leto 1848, najdemo v slovenščini le za po-kušnjo ali sploh ne. S tem prelomnim letom so se slovenskemu jeziku namreč šele začele odpirati širše pravne in dejanske možnosti za dokončno normiranje in uveljavitev v javnosti.2 Nasprotno je bila pisana uradovalna slovenščina, kolikor je je pred sredo 19. stoletja sploh nastalo, namenjena skoraj v celoti samo ustni rabi. V slovenščino so prevajali množicam namenjene oblastne ukaze, zapisovali pa sodne prisege preprostih, nemščine neveščih ljudi, ter razne službene in vdanostne prisežne obrazce; ti so postajali od druge polovice 18. stoletja čedalje redkejši, saj je v tem času razumevanje nemškega jezika prodrlo s šolsko izobrazbo tudi do malo izobraženega človeka. Slovenski jezik je bil tako eden redkih jezikov Habs-burše monarhije, v katerem niso sestavljali vladarskih privilegijev, niti takih z najskromnejšo vsebino, in mnogih drugih zvrsti samostojnih dokumentov pravne oz. dokazne narave. Količinsko in vsebinsko nadvse skromni pisani primerki uradovalne slovenščine so ostajali vse do srede 19. stoletja omejeni na interno rabo, v najboljšem primeru kot dopolnilne dokazne priloge k nemškim dokumentom. Izjem, ki potrjujejo pravilo, je, in to je pomenljivo, komajda za vzorec, a še te so se slej ko prej omejevale na neko zaprto okolje.3 Povsem razumljivo je torej, da ne poznamo v slovenščini pisanih urbarjev kot tipičnega dokumenta fevdalne dobe. Urbarji so namreč prenehali nastajati natanko v letu, s katerim je uradovalna slovenščina šele začenjala svoj pohod. Tudi v tem pogledu je slovenski jezik eden redkih modernih evropskih jezikov in bi mu morda našli primerjavo samo pri jezikih baltskih narodov in nekaterih jezikih jugovzhodne Evrope. Dejstvo, da v fevdalni dobi, ko sta družba in uprava temeljili prav na zem- 1 Prim. I. Grdina, Od Brionskih, str. 14. 2 Prim. S. Vilfan, Pravna zgodovina, str. 458—461. 3 O slovenskem uradovanju in zvrsteh slovenskih uradovaf nih dokumentov do srede 19. stoletja prim. predvsem: S. Vilfan, Pravna zgodovina, str. 458—460; M. Orožen, Uradovalna slovenščina; E. Umek (ur.), Slovenšana v dokumentih, E. Umek (ur.), I?( roda v rod. ljiškem gospostvu, na Slovenskem niso nastajali v ljudskem jeziku niti osnovni registri fevdalnih obveznosti, je vsekakor zelo zgovoren kazalec takratne veljave slovenščine kot pisnega upravnega jezika. Tako je pravzaprav svojevrstno odkritje sleherna najdba še tako skromnega slovenskega urado-valnega besedila, nastalega pred sredo 19. stoletja in pri nekaterih zvrsteh deloma tudi še pozneje. Ura-dovalnim tekstom v slovenščini seveda še zdaleč ne gre pripisovati epohalnosti, zato pa je vsak zase vreden pozornosti. Tudi dandanašnji, ko se je objavljanje tovrstnih besedil, drugače kot pred stoletjem in več, otreslo narodnoobrambnih dokazoval-nih teženj narodove samobitnosti in upravičenosti do obstoja ter lastnega razvoja. Pričujoče besedilo bo govorilo o obstoju dveh skromnih, doslej neznanih dokumentov urbarialne narave, nastalih v zadnjem stoletju fevdalne dobe, in hkrati podalo pregled dosedanjega vedenja o slo-veniki v urbarjih. Morda bi pri tem kdo z zadoščenjem dejal, da imamo v naboru uradovalne slo-venike končno "prvi slovenski urbar". A ob tem ni moč prezreti dejstva, da je "urbarialia slovenica" skupaj z najnovejšimi odkritji nadvse skromna: iz prve tretjine 17. stoletja je prišla do nas zgolj omemba neohranj enega slovenskega priročnega urbarja, iz druge polovice 18. stoletja se je v prepisu ohranil glavni del danes izgubljenega urbarja, najzgodnejšega po vsebini znanega primerka te zvrsti uradnega zapisovanja v slovenščini, celotno bero pa sklene desetinski register z začetka 19. stoletja, edini tovrstni dokument, ohranjen v izvirniku. Trije "slovenski urbarji" so torej po obsegu in vsebini zanemarljivi primerki v poplavi nekaj tisoč nemških, italijanskih ter tudi latinskih in madžarskih urbarjev in urbarialnih registrov s slovenskega ozemlja. Njihova maloštevilnost je samo izjema več, ki potrjuje pravila celih stoletij: slovensko se govori, piše pa ne ali zgolj izjemoma, če je to res nujno potrebno. V okvir naše obravnave sodijo v širšem smislu tudi t. i. "kajkavsko-prekmurski" urbarji, nastali kot tiskani formular v letih od 1767 dalje med splošno urbarialno regulacijo na Ogrskem. Glede na jezikovne posebnosti in tesno povezanost s sosednjim kajkavskim prostorom jih namreč ni mogoče brez zadržka imenovati slovenski niti prekmursko slovenski, čeprav zlasti pri poimenovanju podložniš-kih obveznosti vsebujejo številne prekmurske izraze. V še večji meri je prekmurščina zastopana v vprašanjih in odgovorih podložnikov posameznih vasi, ki so jih zapisali med pripravami na izpolnitev samih urbarjev. Prekmurski urbarji terezijanske do- ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk m Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 be so sicer v slovenski kulturnozgodovinski zavesti komaj prisoten pojav in je nanj že zato vredno ponovno opozoriti. Zaradi specifičnih okoliščin nastanka in posebnosti njihovega jezika jim je v prispevku odmerjeno posebno mesto. Doslei znana "u.bariaKa slovenica" Raziskovalci slovenske preteklosti in jezika so v urbarjih našega narodnega prostora že zgodaj opazili ne tako maloštevilne ljudske izraze. V pregledih slovenske zgodovine, jezika in arhivske dediščine se, denimo, redno pojavlja znani velesovski urbar iz leta 1458, v katerem najdemo ponavljajoči se slovenski izraz za rž (rescb) in kratek izrek nabožne narave.4 V tem primeru je zapis slovenske besede za žito resnično posebnost, ki daje slutiti, da pisar nemara ni poznal nemške ustreznice. Običajni ur-barialni izrazi so namreč vedno in povsod pisani nemško in le manj uveljavljeni, predvsem razne lokalno omejene dajatve, so v tujejezičnem urbarju v ljudski, slovenski obliki, kot npr. poje^da, ograda, pogača, mavrah idr. Takšne in podobne jezikovne drobce, največkrat zgolj posamezne besede, je opazilo in zabeležilo kar nekaj raziskovalcev preteklosti.5 Posamezne pojme bomo našli tudi v vseh dosedanjih objavah srednjeveških in zgodnjenovo-veških urbarjev za slovensko ozemlje. Neprimerno pogostejši, tako rekoč pravilo, so v urbarjih zapisi slovenskih osebnih imen in priimkov, dokler jih od druge polovice 18. stoletja, kot v pisanih virih nasploh, praviloma ne zamenjajo uradne oblike, na večini slovenskega ozemlja seveda usklajene z nemškim pravopisom.6 Razumljivo je, da v urbarjih večjo pozornost kot antroponimi, toponimi in posamezni slovenski izrazi pritegnejo slovenski vložki, pa naj gre za vsebino, povezano z urbarjem kot takim, ali za poznejše vsebinsko povsem samostojne marginalije, ki so jim nepopisani listi urbarjev služili kot še uporaben papir. Takšne in drugačne mlajše pripise v slovenščini je mogoče opaziti v kar nekaj urbar- 4 ARS, AS 1074, Zbirka urbarjev, 1/49 u, urbar dominikanskega ženskega samostana Velesovo 1458 — 16. stoletje; prim. D. Juričič Cargo, L. Žnidaršič Goleč, Vodnik po ur- barjih, str. 305-306. Omeniti kaže, da je Pavle Blaznik sistematično obdelal slovenske urbarialne in upravne izraze škofjeloškega območja, začenši z najzgodnejšimi iz 14. stoletja (P. Blaznik, 6 Slovenica v arhivalijah). O pisnem normiranju osebnih imen in priimkov v 18. stoletju prim. B. Goleč, Ormo^ v stoletjih, str. 84 in priloge na str. 133 si. jih.7 Nemara so najzanimivejši primerki ljudskega pesništva iz drugega desedetja 18. stoletja v urbarju graščine Slatna pri Litiji.8 Od zapisov, nastalih sočasno s preostalim besedilom urbarja in v organski povezavi z njim, pa so mi znani zgolj slovenski opisi meja deželskih sodišč oziroma slovenski mi-krotoponimi v sicer nemških opisih meja. 9 Morda bi sicer našli še kje kak obroben slovenski zapis v zvezi z dajatvami, vse, kar presega to raven, pa bi bilo že samo po sebi odkritje. Glede na povedano je za zgodovinarja pravi mali čudež, če naleti na še tako lapidaren zapis o urbarju, ki naj bi bil kot celota napisan slovensko. Omembo prvega in doslej edinega takšnega urbarja iz belokranjskega Gradca so predhodniki sicer odkrili že pred časom, vsekakor vsaj pred četrt stoletja. Kolikor mi je znano, je na gradaški slovenski urbar prva mimogrede opozorila Maja Žvanut, 10 ne da bi se poglobila v okoliščine dokumenta, ki vsebuje zapis o omenjenem urbarju. Gre za zapuščinski inventar Janeza Jurija barona Purgstalla, sestavljen leta 1640 v gradu Gradac. Inventurni komisarji so tu med drugimi dokumenti popisali štiri urbarje: slovenskega iz obdobja 1625—1629 (ein windisches vrbari vndter No. 1 von 25 bis in 29.jar), ki mu kronološko sledijo nekaj let mlajši nemški urbar (ein teutsches deto) ter dva brez oznake jezika.11 Neznana roka — najbrž gre za rokopis arhivistke Majde Smoletove — je v inventarju pri prvem urbarju s svinčnikom pripisala: "slovenski urbar!!", s tem pa pritegnila pozornost poznejših uporabnikov. Objava podatka o obstoju urbarja izpod peresa Žvanu-tove me je nato napeljala k osvetlitvi okoliščin njegovega nastanka. Tako sem o gradaškem urbarju, o katerem vemo z gotovostjo le, kdaj, kje in v katerem jeziku je nastal, pisal leta 2000 v Arhivih v 7 Prim. D. Juričič Čargo, L. Žnidaršič Goleč, Vodnik po urbarjih. 8 J. Kos, E. Umek, Dve slovenski pesmi, str. 218-220. " Največ slovenskih opisov meja poznamo za dolenjsko de-želsko sodišče Ortnek, nastalih med letom 1655 in koncem 18. stoletja (prim. B. Goleč, Iz zgodovine uradovalne, str. 149—152, v opombah tudi hranišča virov in objave). Iz druge polovice 17. stoletja se je ohranil opis meja viš-njegorskega sodišča (prav tam, str. 152—154) in iz okoli leta 1700 za sodišče Turjak (B. Goleč, Iz zgodovine pisarniške, str. 94—95). Kronološko si sledijo še opisi meja deželskih sodišč: Svarcenek—Zavrh 1711 (S. Rutar, Završniška gos-poščina, str. 26-28), Bled 1749 (B. Goleč, Iz zgodovine pisarniške, str. 99—100), Bovec 1757 (S. Rutar, Zgodovina Tolminskega, str. 233) in Turjak 1767 (B. Goleč, Iz zgodovine pisarniške, str. 96—97). 10 M. Žvanut, Od vitega, str. 35. 11 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 80, P-23, 29. 3. 1640, str. 1. m Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 razpravi o uradovalni slovenščini 17. stoletja.12 Ker medtem ni prišlo na dan nič, kar bi lahko vedenje o urbarju kakor koli dopolnilo, se ob njem tokrat ne kaže posebej ustavljati. Glede na odkritje dveh novih sorodnih dokumentov je treba zgolj popraviti trditev, da "kolikor je znano, ne obstaja noben primerek slovensko pisanega urbarja niti ne poznamo drugih omemb obstoja takšnega dokumenta." Še vedno pa gre za najstarejši izpričani dokument te vrste na Slovenskem in za nič manj izjemen primer kakor pred šestimi leti, ko sem ga predstavljal. Kot bomo videli v nadaljevanju, je kronološko drugi slovenski urbar, od gradaškega mlajši skoraj poldrugo stoletje, prav tako nastal v okolju, v katerem pisana uradovalna slovenščina ni bila nekaj nenavadnega, tj. na širšem območju notranjskega Loža. Ni naključje, da gre tako kot pri Beli krajini za ozemlje na meji s Hrvaško. Na obe obmejni območji so namreč s Hrvaškega prihajali zgledi, če že ne kar neposredne spodbude za skromno uporabo ljudskega jezika v vsakdanjem pisnem uradovanju. Tako kot je bilo v hrvaških pokrajinah urado-valno pismenstvo v domačem jeziku neprimerno bolj razvito kot na slovenskih deh,13 je od poznega srednjega veka nastalo in se ohranilo tudi precejšnje število urbarjev v vseh treh dialektih sedanjega hrvaškega jezika, tj. v kajkavščini, čakavščini in što-kavščini.14 V zelo majhni meri so se tovrstni zgledi iz hrvaške soseščine dotaknili slovenskega etničnega obrobja. O neposrednem zgledovanju lahko sklepamo pri prej omenjenem gradaškem urbarju iz obdobja 1625—1629. Hrvaški dokumenti na belokranjskih deh in izpričano tudi v samem gradaškem gospostvu namreč niso bili nikakršna izjema. Zapuščinski inventar iz gradu Gradac, v katerem je omenjen slovenski urbar, navaja tako tudi neko hrvaško zadolžnico (ein Crabatischer Schuldtbrief).^ Se več, iz leta 1593 se je ohranil celo hrvaško pisani urbar za gospostvo Medika, nastal v času, ko je bilo to obmejno gospostvo zastavljeno ogrsko-hrvaš-kim plemičem Erdodijem in je v metliškem gradu delovala hrvaška pisarna.16 12 B. Goleč, Iz zgodovine uradovalne, str. 144—146. 13 Samo v zbirki Acta Croatica v Arhivu HAZU je blizu 6000 (!) dokumentov v hrvaščini, nastalih od leta 1428 do konca 18. stoletja. 14 Prim. R. Lopašič, Hrvatski urbari. 15 B. Goleč, Iz zgodovine uradovalne, str. 144—145. 1^ Objava urbarja: D. Kos, Urbarji %a Belo krajino, str. 323— 363. Avtor kritične izdaje jezik urbarja sicer označuje kot kajkavščino (str. 24), vendar so v njem jasno prepoznavni elementi ikavske različice štokavščine. Kaikavsko-pre,™* Klanski u,batii V drugačnih okoliščinah so se v poznejšem času, v šestdesetih in sedemdesetih letih 18. stoletja, na drugem koncu slovensko-hrvaške soseščine pojavili t. i. kajkavsko-prekmurski urbarji, tiskan izdelek administracije absolutistične države, nastal za potrebe urbarialne regulacije na Ogrskem. To je Marija Terezija ukazala leta 1766 zaradi kmečkega nezadovoljstva in nemirov, njen cilj pa je bila uvedba enotnega urbarja v celotnem Ogrskem kraljestvu. Samo regulacijo so izvedli pooblaščeni županijski uradniki in je najprej zajela šest nemirnih županij zahodne Ogrske, tudi Železno in Žalsko, med kateri je bilo razdeljeno Prekmurje. Izraz "kajkavsko-prekmurski urbarji" povzemam po slovenistki Martini Orožnovi, ki je na urbarje bežno opozorila v razpravi o uradovalni slovenščini druge polovice 18. stoletja (1980). Njena omemba je obetala monografsko objavo s temeljito znanstveno obravnavo urbarjev, vendar do izdaje žal ni prišlo.17 Vedenje o terezijanskih urbarjih tega prostora, nastalih od leta 1767 dalje, je tudi zato še vedno pre-senedjivo slabo razširjeno tako med zgodovinarji kakor med slovenisti. Kolikor sem lahko ugotovil, so urbarje drugo za drugim prezrla vsa temeljna dela o slovenski zgodovini, slovstvu in arhivski sloveniki. Zdi se, kot bi se ta precej nenavadni pojav vztrajno izmikal našemu ozaveščenju, še posebej v osrednje-slovenskem prostoru. Ker urbarji niso doživeli samostojne obravnave ali objave, jih preprosto "še vedno ni", pa čeprav je morda omenjanje sem in tja "vznemirilo" vsaj prekmurski prostor, i8 Podatek Martine Orožnove o obstoju dveh urbarjev za vasi Ropoča in Ižakovci, sicer brez navedbe hranišča ali referenčne literature, me je posredno napotil k prekmurskim fondom in zbirkam Pokrajinskega arhiva Maribor. Tu sem poleg več urbarjev našel gradivo, ki priča, po kako vijugasti poti se je vedenje o tem pojavu prebijalo do strokovne javnosti. Urbarjem so se na njihovi poti v vseslovensko kulturnozgodovinsko zavest vedno znova postavljale nepričakovane ovire. Tako je že leta 1927 neki Alojz Turk s Ptuja poslal komentirani prepis urbarja za Beltince uredniku revije 1' M. Orožen, Uradovalna slovenščina, str. 156. V isti razpravi izpred dobrega četrt stoletja je avtorica zapisala, da je že prispevala tipkopis razprave o jezikovnih značilnostih urbarjev za predvideno izdajo urbarjev pri Pomurski za-ložbi(st,173,op.4). 18 Urbarjev se ni dotaknilo niti znanstveno srečanje o prekmurski narečni slovstveni ustvarjalnosti v Murski Soboti leta 2003. Prim. J. Vugrinec (ur.), Prekmurska narečna. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk m Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Časopis za zgodovino in narodopisje,19 a prispevek ni nikoli izšel.20 To je za lep čas ustavilo širjenje vedenja o tem fenomenu. V letih pred 2. svetovno vojno se je za urbarje zanimal pravni zgodovinar Metod Dolenc, ki mu je prekmurski rojak Anton Vratuša celo izročil jezikovno študijo o urbarju za vas Sebeborci v gornjelendavskem gospostvu, vendar ta prispevek prav tako ni bil nikjer objavljen. Vprašanja urbarjev se je, potem ko je zaman iskal Vratušev rokopis, veliko pozneje, v šestdesetih letih minulega stoletja, sistematično lotil Va-nek Šiftar. Ugotavljal je, da "ti urbarji še niso znani slovenski javnosti in tudi ne preveč poznani naši znanosti" (1967),21 toda tudi njegovo načrtno delo v županijskih arhivih v Sombotelu (Szombathelv) in Zalaegerszegu ni obrodilo želenega sadu. Sledove Siftarjevih prizadevanj za znanstveno obravnavo in objavo vzorčnih primerkov urbarjev najdemo danes v njegovi zapuščini v PAM,22 nekaj njegovega tipkopisnega gradiva pa tudi v fondu Prekmurske arhivalije.23 Kopije dveh urbarjev, za Ižakovce in Ropočo, je Šiftar izročil Martini Orožen in nameraval njeno jezikoslovno razpravo skupaj s svojo študijo objaviti v monografiji, vendar ta, kot je bilo že zapisano, ni nikoli zagledala luči sveta. 24 Iskanje terezijanskih urbarjev po bibliotečnih bazah podatkov ostaja tako vse do današnjih dni neuspešno. O tej problematiki sta sicer v zadnjih dvajsetih letih izšli razpravi porabske rojakinje Marije Kozar-Mukič. Prva je krajši prispevek o jeziku urbarjev, objavljen leta 1986 v pri nas težko dostopni madžarski slavistični reviji.25 Druga razprava, natisnjena 1995 v Zborniku soboškega muzeja, pa govori o življenju prekmurskih Slovencev v 18. stoletju in 19 20 21 22 23 24 25 PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/5. Prim. S. Kos, Bibliografsko karalo. PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/9, Vanek Šiftar - poročilo 15. 2. 1967. - Isto poročilo tudi v: PAM, PAMB/2139, Šiftar dr. Vanek, šk. 92, 92/8. - Vratušev rokopis o jeziku sebeborskega urbarja je Šiftar dvajset let iskal na raznih naslovih, vse do leta 1989, ko se je rokopis po naključju našel in je danes v Šiftarjevi zapuščini (prav tam, šk. 92, 92/8, Sebeborski urbar; o iskanju in najdbi rokopisa tudi: šk. 92, 92/7, Korespondenca). Šiftarjevo gradivo o terezijanski davčni regulaciji v: PAM, PAMB/2139, Šiftar dr. Vanek, šk. 87-92. PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/9. Šiftarjeva korespondenca s Pomursko založbo priča, da je založba objavo terezijanskih urbarjev uvrstila v svoj knjižni program za leto 1977 in ponovno za leto 1989/90, govori pa tudi o nedorečenostih glede objave in o določenih nesoglasjih (PAM, PAMB/2139, Šiftar dr. Vanek, šk. 92, 92/7, Korespondenca). Glede na to, da Šiftarjeve študije v njegovi zapuščini ni, kaže, da dela vendarle ni dokončal. M. Kozar-Mukič, Jezik urbarjev. se jezika zgolj dotika.26 Avtorica jezik urbarjev dosledno imenuje "slovenski" in ga označuje kot "zapis takratne žive prekmurske govorice, v kateri pa se je pod vplivom stoletne cerkvene rabe udomačilo tudi veliko kajkavskih besed." Po njenem lahko "urbarje Slovenske okrogline" štejemo za prvo tiskano uradno besedilo v prekmurskem narečju. Toda pri analizi jezika in črkopisa vendarle ne more prezreti zelo močne kajkavske komponente.2? Terezijanski urbarji, nastali po navodilih patenta Marije Terezije o davčni regulaciji na Ogrskem iz leta 1766, so torej pokrili slovensko ozemlje v mejah Ogrskega kraljestva. Urbarski formular s tiskanim besedilom so dobila vsa naselja v skupno 43 ogrskih županijah in ga bila na podlagi izpraševanja podložnikov dolžna izpolniti z lokalnimi podatki. Zaradi etnične raznolikosti podložnega prebivalstva so v Železni in Žalski županiji pri tisku formularjev uporabili tri jezike: madžarskega, nemškega in slovenskega (tako ga imenujem v nadaljevanju). V teh treh jezikih, od kraja do kraja različno, so nato popisovalci {conscriptoreš) vnesli tudi podatke.28 Iskanja in evidentiranja prekmurskih terezijanskih urbarjev v največ obetajočih hraniščih — županijskih arhivih v Sombotelu in Zalaegerszegu — se je, kot je bilo že povedano, pred desedetji sistematično loteval Vanek Šiftar, za njim pa za Železno županijo Marija Kozar-Mukič. Po Šiftarjevi navedbi naj bi bili v obeh arhivih ohranjeni urbarji za več kot sto prekmurskih vasi;29 pri tem rokopisni seznam v njegovi zapuščini navaja urbarje za 98 krajev in posebej za 102 kraja t. i. "9 točk" {novem punctd), tj. vprašanja podložnikom in njihove odgo- vore. 30 Tako Šiftar kot Kožar-Mukičeva sta se pri svojem delu osredotočila na najpomembnejši hranišči, obe zunaj meja Slovenije, in pustila ob strani morebitna hranišča prekmurskih urbarjev doma. Sam sem se zato pri iskanju omejil na slovenski prostor. V Pokrajinskem arhivu Maribor, katerega fondi in 26 M. Kozar-Mukič, Podatki o načinu. - Na razpravo me je opozoril kolega dr. Andrej Hozjan, za kar se mu iskreno zahvaljujem. 2? M. Kozar-Mukič, Jezik urbarjev, str. 115 si. 28 M. Kozar-Mukič, Podatki o načinu, str. 77-78; PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/9, Vanek šiftar-poročilol5.2.1967,str.l. 29 PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/9, Vanek Šiftar - poročilo 15. 2. 1967, str. 1. PAM, PAMB/2139, Šiftar dr. Vanek, šk. 92, 92/4, Dr. Horvath Ferenc, Index locorum conscriptionum urbaria-lium. 30 2» Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 DK^K^vc^.^ zbirke so obetali največ, sem našel sedem terezi-janskih urbarjev: tri urbarje v izvirniku za Prekmur-je in enega za Medžimurje ter tri urbarske prepise.31 V zbirko Prekmurske arhivalije so leta 2006 uvrstili še kopije dveh drugih urbarjev in nekaj vprašalnikov s podložniškimi odgovori, ki mi jih je odstopila prof. dr. Orožnova, gre pa za že omenjene Siftarjeve fotokopije iz sombotelskega županijskega arhiva.32 Poleg naštetega je v Sloveniji še nekaj tovrstnega gradiva. Tako hrani Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti Siftarjeve fotokopije delov treh že znanih urbarjev33 ter v izvirniku dva nekoliko mlajša urbarja z latinskim oz. madžarskim obrazcem.34 Sklepamo lahko, da so terezijanski urbarji za Prekmurje raztreseni tudi po različnih hraniščih zunaj javnih arhivov in knjižnic, tem prej, če vemo, da so različico beltinškega pred 31 32 Izvirniki urbarjev se nanašajo na Gornje Petrovce in Adri-jance (PAM, PAMB/1847, Lipovšek Gašper, šk. 1) ter medžimurski Stanetinec (PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/10). V prepisu so ohranjeni urbarji za beltinško graščino (prav tam, 1/5) ter Šiftarjeva tipkopisna prepisa urbarjev za Gornjo Lendavo in Beltince, shranjenih v Županijskem arhivu v Sombotelu (prav tam, 1/9; oba tudi v: PAM, PAMB/2139, Šiftar dr. Vanek, šk. 92, 92/4). PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/23 (urbar naselja Ižakovci) in 1/24 (urbar naselja Ropoča). — Prof. dr. Martini Orožnovi se kar najlepše zahvaljujem za prijaznost in sodelovanje. — V zapuščini V. Šiftarja je le fotokopija urbarja za Ropočo (PAM, PAMB/2139, Šiftar dr. Vanek, šk. 92, 92/2); v popisu fonda najdemo sicer tudi urbarja za Gornjo Lendavo in Ižakovce ter objavi na- 33 34 menjeni referat M. Orožnove (šk. 91, 91/12), vendar arhivske enote z navedeno vsebino ni na ustreznem mestu. Gre za urbarje vasi Ropoča, Ižakovci in Gornja Lendava (Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Domoznanska zbirka, Fo 162 in Fo 167). — Gornjelendavski urbar je nastal v treh različicah: slovenski, nemški in madžarski. Prav tam, fasc. 74 in Ro 212. - Izvirnik urbarjev za Mursko Soboto iz leta 1783 z madžarskim obrazcem (fasc. 74) je deponiran v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota in je del stalne razstave, drugi izvirnik brez naslovnice in z latinskim obrazcem pa se nanaša na del zgornjega Prek-murja in na več mestih navaja letnico 1780 (Ro 212). — Za informacije se iskreno zahvaljujem Andreju Pavlicu, sodelavcu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk JSi Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 letom 1927 našli v neki kmečki hiši v Vidoncih, 35 izvirnik stanetinškega pa je Pokrajinski arhiv Maribor leta 1992 pridobil z nakupom.36 Natančneje bi zato kazalo pregledati predvsem vse prekmurske in porabske arhive rimskokatoliških župnij. 37 Terezijanski urbarji za prekmurski prostor so vsekakor zanimiv pojav, četudi jezikovno niso izključno slovenski, ali bolje rečeno, samo prekmursko slovenski. Nastali so namreč na obrobju etničnega ozemlja, v pokrajini, ki ni sodila v isti dr-žavno-politični okvir kot glavnina Slovencev in tako tudi dolgo ni bila vključena v skupni kulturno-jezikovni razvoj. Dolinsko Prekmurje kot del Žalske županije je povrhu tega skoraj sedem stoletij (od 1094 do 1777) spadalo v zagrebško škofijo, prvi prekmurski pisci in prevajalci pa so se lahko naslonili le na kajkavsko tradicijo. 38 O tem, v katerem jeziku so prekmurski terezijanski urbarji pravzaprav pisani, v prekmurščini, kajkavščini ali v kaki vmesni jezikovni mešanici, bodo lahko sodili jezikoslovci.39 Pri tem bo treba med drugim upoštevati dejstvo, da urbarji niso nastali hkrati — za Železno županijo so jih natisnili leta 1767, za Žalsko pa šele 1775 — in da se med seboj jezikovno razlikujejo tudi primerki za vasi iste županije.40 Se večje razlike je seveda pričakovati pri rokopisnih odgovorih na t. i. 9 točk, saj jih je pisalo veliko uradniških rok. Nekaj je pri tem gotovo: kajkavska komponenta je v urbarjih vsekakor močno zaznavna. Urbarski formularji enake vsebine pokrivajo posamezne vasi Prekmurja kakor tudi Medžimurja, med katerima v času njihovega nastanka niti ni bilo jasne jezikovne ločnice, temveč kvečjemu narečna meja na Muri. Tako bi bilo morda še najustreznejše poimenovanje "prekmursko- 35 36 37 38 39 40 PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/5. Prav tam, 1/10. Vodnik po župnijskih arhivih iz leta 1975 sicer v prekmurskih župnijskih arhivih ne pozna nobenega urbarja, vendar je mogoče, da se morebitni terezijanski urbarji skrivajo med zgolj sumarno navedenim spisovnim gradivom (E. Umek, J. Kos (ur.), Vodnik,po župnijskih arhivih,. Prim. V. Novak, I^bor prekmurskega slovstva, str. 36 si. Vprašanje samega poimenovanja jezika sicer nemara ni izključno jezikovne narave. Označevanje jezika izvirnikov in prepisov urbarjev v internem vodniku Pokrajinskega arhiva Maribor se, pomenljivo, ravna po današnjih pojmovanjih. Jezik in pisava urbarjev za prekmurske kraje sta opredeljena kot "prekmurski jezik — kajkavščina z madžarskim črkopisom", za Stanetinec v Medžimurju pa kot "hrvaški jezik — kajkavščina". Kot je ugotavljal že Vanek Šiftar na podlagi primerjave dveh urbarjev, beltinškega in gornjelendavskega, teh ni tiskala ista tiskarna, vidna pa naj bi bila tudi "velika jezikovna razlika" (PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/9, Vanek Šiftar - poročilo 15. 2. 1967, str. 2). medžimurski" ali "medžimursko-prekmurski" urbarji, pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da so, začenši z letom 1773, uporabljali enake formularje tudi v Civilni Hrvaški. Zanimivo je, da je varaž-dinska različica tiskanega dela41 identična različici, ki jo v Prekmurju srečamo v Gornjih Petrovcih in Adrijancih. Razlike med varaždinsko in gornje-petrovsko različico so le v tabelaričnem delu — v urbarialni tabeli za dajatve in obveznosti, adrijanske tabele pa žal ne poznamo. Za ponazoritev si oglejmo vzporedno objavo začetka tistih treh tipov urbarskih formularjev, ki jih v izvirniku ali prepisu najdemo v Pokrajinskem arhivu Maribor.42 Razlike v jeziku in črkopisu so očitne, vendar je jasno, da gre za tri različice, izpeljane iz skupne osnove, ki so jo za posamezne natise zgolj prirejali. Izhodiščna različica je bila slej-koprej kajkavska oziroma močno zaznamovana s kajkavščino. Kriteriji priredb — regionalni, narečni, individualni — predstavljajo posebno vprašanje, ki presega namen te obravnave. Različice vsekakor niso pogojene (samo) upravno, tj. glede na to, ali so namenjene vasem v Žalski oz. Železni županiji. Še manj je razmejitev med njimi naslonjena na današnjo narodno in jezikovno mejo na Muri. Različico 2 najdemo namreč tako v Ropoči in Gornji Lendavi (današnjem Gradu) na Goričkem (Železna župa-nija), kakor tudi v medžimurskem Stanetincu (Žalska županija). Od urbarjev in prepisov le-teh, shranjenih v Pokrajinskem arhivu Maribor, je izpolnjenih šest — za Ižakovce, Ropočo, Gornje Petrovce, Adrijance in madžimurski Stanetinec ter deloma za Beltince, oba Siftarjeva tipkopisa pa sta zgolj prepisa urbarskega obrazca. Glede rabe slovenščine v rokopisnih odgovorih, tj. v izpolnjenih delih v obrazcu, podlož-niških tabelah in končnih poročilih, lahko ugotovimo naslednje. Največjo bero slovenskega jezika, pod sicer močnim kajkavskim vplivom, je najti v urbarju za Ivance, izpolnjenem šele poznega leta 1782. Tu je slovenski celo naslov: "Urbarium lvanc^a S\ela njihove Excellen^ie Gos^podineh Grofov JanuJJa j Gjuraja Csaki S^padajuchegd". Kot pri vseh drugih urbarjih je končno poročilo latinsko, prav tako so latinizirana osebna imena podložnikov (Blasius, Ste- 41 V. Pavliček, Vara^dinski urbariumi, str. 3 si. 42 Urbarja za Gornje Petrovce in Adrijance - izvirnika: PAM, PAMB/1847, Lipovšek Gašper, šk. 1; urbar za Stanetinec - izvirnik v: PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/10; urbarja za Beltince in Gornjo Lendavo — tipko-pisna prepisa: prav tam, 1/9; urbar za Beltince v prepisu: prav tam, 1/5; urbar za Ivance, izpolnjen 1782: prav tam, 1/2; kopija urbarja za Ižakovce: prav tam, 1/23, in kopija urbarja za Ropočo: prav tam, 1 /24. 2JL Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Rašica! Belunci.Ivanci.I^ovci Rašica 2 Gornja Lendava (Grad na Goričkem), Ropoča in Stanetinec Rašica 3 GcniiP^ovci in pijanci Pervi del Od Popztavlenva Szelipcha kmetpkoga & 1. Pokehdob v pzakpchke Dache, y Szlusbe Urbarialfzke k-pzeli pcha Naredgyenyu morajupze pri pzpodobiti, pzelipche pak ni vpzigder jednako, nego k-Hatarpzkomu Sztalippu, y k-drugomu kakvomu goder onoga pzela hapznu, ali kvaru moraiupze priloppiti._____________________ PERVI DEL & I. Od Posztavlenva Szelipchev Kmetczkih. Pokedobb vpakpcske Dache, i Szlusbe Urbaripfzke k- pzelipnim Naredgyenyim fze morau pripzpodobiti, Szelipche pak ni pzagp jednako, nego k-hatarpzkoi Sztalifchi, i k-drugim kakovochi prihodnim Hapznom, ali Skopivnopztim p^e morau priloiti.______________________ PERVI DEL OD POSZTAVLYENYA SZELISCHA KMETZKOGA. Pokehdob vpzakoiachke Dache, y Szlusbe Urbarialpzke k Szelischa Naredyenyu morajupze pripzpodobiti, Szelische pako ne je vpzigder jednako, nego k-kotara pztalippu, y k-drugoj kakvoj goder Szela onoga Hapzni ali Kvaru moraju pze primeriti. phanus, Mkhael), priimki pa v običajnem (madžarskem) črkopisu. Po količini je slovenščine malce manj v ižakovskem in ropoškem urbarju, ki imata prav tako latinsko sklepno poročilo, priimki pod-ložnikov so zapisani v madžarskem črkopisu {S^agar, Mikelics), njihova osebna imena pa mad-žarizirana {Mihaly, Ferenc^ Janos). Pri Gornjih Pe-trovcih, ki nosijo tako kot prejšnja dva madžarsko krajevno ime, tekstovni obrazec ni izpolnjen, končno poročilo je latinsko, podložniška osebna imena so, enako kot priimki, madžarizirana ( Tamas, htvan, Ba/ds, Janos) in seveda zapisana v madžarskem črkopisu. Tekstovni obrazec za Adrijance je izpolnjen slovensko, ime vasi je madžarsko, zato pa so med večinoma madžariziranimi imeni nekatera vendarle tudi v živi ljudski obliki {Ivan, Mihal). Kot priča prepis beltinškega urbarja z madžarskim krajevnim imenom Bellatinc^ so vpisi v formularju slovenski, a prepis žal ne vsebuje podložniške tabele in končnega poročila. Iz Siftarjevega tipkopisnega prepisa urbarja za Gornjo Lendavo lahko nasprotno ugotovimo le, da so rokopisna imena vasi v naslovu urbarja — vseh je kar 53 — v celoti madžarska, njegov tipkopis beltinškega urbarja pa se omejuje samo na tiskani del. Med vsemi ima tako najizrazitejšo "ljudsko" komponento medžimurski stane-tinški urbar. Ta namreč vsebuje le malo latinščine v sklepnem delu, mesta v obrazcu, vključno z imenom vasi {S^tanetins^kom saditi), so izpolnjena v živi ljudski obliki in prav tako so v podložniški tabeli zapisani tudi antroponimi. Največjo posebnost stanetinškega urbarja, po kateri se ta občutno razlikuje od večine prekmurskih, predstavlja tabela, ki vsebuje kajkavske (med-žimurske) nazive za podložniške obveznosti. Pomenljivo je, da so enak formular in tabelo dajatev uporabili v prekmurski Ropoči, ki niti ne leži v isti županiji kot Stanetinec. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je v medžimurski različici tudi tabela v gornje-lendavskem urbarju, pač glede na to, da je obrazec tega urbarja jezikovno identičen s stanetinškim in ropoškim. Za Ivance, Adrijance, Gornje Petrovce in Ižakovce je tabela drugačna, in sicer enotna s prekmurskimi nazivi dajatev in delovnih obveznosti, tako kot za Gornjo Lendavo pa žal ne vemo, kakšna je pri Beltincih. Gre torej za dve jasno razmejeni pokrajinski različici tabele — medžimur-sko in prekmursko, saj je bilo izrazje v obeh primerih vzeto iz domačega okolja. V znanih različicah medžimursko-prekmurskih urbarjev so torej največje jezikovne razlike prav pri poimenovanjih dajatev in delovnih obveznosti. Ne nazadnje je bilo to izrazje splošno razširjeno in razumljivo, zato za prevajalca, veščega kmečkega jezika, gotovo najlažji del prevoda. Kako so podložniške obveznosti imenovali v Medžimurju in kako v Prekmurju, prikazuje spodnja preglednica z vzporednima besediloma. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk m Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 StanetinecvMed*murjuinRopoca Gornji Petrovci,Adrijanci,Ivanci in I.akovci Ime i Pridivak [ime in priimek] Ime i Pridavek [trne in priimek] Varpt Selglanske Bapcsine Kmetpzkoga pzelipcha Kakvocha: [velikost posesti v ulomku] [velikost posesti v ulomku] Selglanske Bapcsine Kmetpzkoga Szelipcha Nutargna Varpt Nutzapnva Kakvocha Izvanpka Varpt: Zvunpzka Kakvocha: — Na Miru Poxunsku No — Na Meru Popunpzku Nro — Pogla Jutro sa Oragne No — Orane zemlye mekote Nro — Livada na Voz No — Szenokoppa na Voz Nro Sluxba na godinu, illi Robot. Czeloga Letta Szlusba illiti Gopzpochina — Robotta Marvinska s-Marvom. Dan — Marpechka Gopzpochina Dnevi - Ili na Mipto ove Piepcki popao Dan - Ali mepzto toga Pepichka Szlusba Dnevi Devetak Devetina Davagne Dohotki — Arenda na godinu Fl — Czeloga Letta Rendarpzka placha Raniski — Derva na Varru Klaft. — Derva za Ogeny Klaffter — Predegne Funat — Pregyenye Funt — Iztoplveno Maslo Holba — Prekuhano Mapzlo Meczel — Kopun No — Kopun Nro -Pile No - Pipche Nro —Jaja No —Jaicze Nro [odtrgan rob oz. manjka] Nutrasnih Flisnih gruntov i -Mek. Szenokops pomanykanya nadomepchenye, od koihpze Deveto nedaje. Nro Iz Šiftar j evega povzetka urbarskih obremenitev za vasi Žalske županije je razvidno, da so tu za predlogo sumarija vzeli kajkavsko (medžimursko) različico poimenovanj obveznosti, pač zato, ker je pretežni nemadžarski del te županije odpadel na Medžimurje. Žal pa Šiftar iz sumarija ni povzel nazivov za obveznosti v Železni županiji. 43 Sklepati je, da je povzetek za to županijo vseboval prekmurska poimenovanja. Prav tako ni gotovo, ali so bile urbarske tabele v prekmurskem delu Žalske županije res povsod v medžimurski različici. Četudi je glavnina prekmurskih urbarjev, tj. celoten normativni del, nemara napisana v več različicah nekakšnega skupnega medžimursko-prekmurskega jezika z močno kajkavsko komponento, je tabelarični del s podložniškimi obveznostmi vsaj za glavnino Prekmurja vendarle samo prekmurski. Kakor koli, prevajanje urbarskih formularjev v ljudski jezik ni bilo prav lahko delo, še posebej ob dejstvu, da besedila te zvrsti v prekmurščini dotlej 43 PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/9, Obremenitve po vaseh na temelju urbarjev v Železni /Vas/ in Zala županiji. niso nastajala. Prekmursko slovensko pismenstvo je do tega časa ostajalo nasploh šibko, katoliška književnost je bila šele v povojih, protestantska pa pregnana v t. i. artikularne kraje zunaj Prekmurja. 44 Terezijanski urbarji za Prekmurje in Medžimurje bi tako teže zagledali luč sveta brez opiranja na kajkavsko pisno in terminološko tradicijo. Zagotovo je bilo v ljudskem jeziku laže oblikovati devet vprašanj [novempuncta), namenjenih pod-ložnikom, in zapisati odgovore, kot jih je uradnik slišal iz kmečkih ust. Vprašanja o položaju pod-ložnikov so urbarski popisovalci še pred sestavo samih urbarjev zastavili podložnikom vsakega naselja posebej. Natisnjena so bila v latinščini in so jih posamezni popisovalci po potrebi prevedli v madžarščino, nemščino ali slovenščino.45 Primerov tega dodatka k terezijanskim urbarjem, ki bi se hranili na slovenskih deh, še nedavno sploh nismo poznali ;:6 44 45 46 ,«** Prim. V. Novak, IKbor prekmurskega slovstva, i M. Kozar-Mukič, Podatki o načinu, str. 78. V Siftarjevi zapuščini je najti samo nekaj njegovih lapidar- nih izpiskov za posamezne vasi (PAM, PAMB/2139, Šiftar dr. Vanek, šk. 91, 91/5, Odgovori na vprašalnik 9 točk). 2» Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 ^s^Zse-o ^S^-c-J^J ¦ 1 Ime ! Pridavek. i i 1 Kmerfzkoga Szclifcha Lcth6 i talusba ' . illiti Gofzpo- Jevetina DdllDtKl = Nutaf Zvunfi J 5l -C rt rt-I rt 1 ^ 1 L C C .v % bL -------- o. i .... -; c ^ 8 i* '-> 1 5 ^ II 'lil ,= M M "J 1 ¦a .a S e. j Kakvociia 1 i t i G > S 8 - Nr° Dntvt jjniski ter.. Funt Me csel. N» JL| m, u 4 J? Sk 4 ¦H i / i' / _ t f 8. j />' l S. ¦ z $ ^Mydan^t J/ti**.'-?* r ™^^„fa^,.^^G^p(,„„ ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk »5 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 dokler ni nekaj kopiranih primerkov prišlo iz zasebne zbirke prof. Orožnove v arhivsko zbirko Prekmurske arhivalije v PAM.47 Gre za kopije izvirnikov, shranjenih v sombotelskem županijskem arhivu, ki jih je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja priskrbel Vanek Šiftar in se nanašajo na osem vasi na Goričkem. Dokumenti so nastali v letih 1767 in 1768, povečini imajo latinski naslov, besedilo pa je v enem od obeh živih jezikov prekmurskega prostora. V madžarščini so odgovori za Ratkovce ter vprašanja in odgovori za Gerlince in Nemčavce; pri tem obstajajo za slednje tudi slovenska vprašanja in odgovori. V slovenskem jeziku imamo vprašanja in odgovore še za Dolence, Vučjo Gomilo, Bokrače in Dolnje Slaveče, samo odgovore pa za vas Gorica. Celotna bera slovenskih vprašanj in odgovorov na t. i. 9 točk je sicer večja. Po Siftarjevi tabeli, v kateri je 89 prekmurskih vasi, naj bi bilo krajev s slovenskimi vprašanji in odgovori šest, samo z vprašanji sedem in samo z odgovori pet. 48 Z nekoliko drugačnimi podatki je postregla Marija Ko-zar-Mukič, ki očitno ni uporabljala istega gradiva kot Šiftar, saj nekaterih njegovih krajev s slovenskimi vprašanji in odgovori ni poznala, navedla pa je druge, ki jih pri Šiftarju pogrešamo. V njenem pregledu vprašalnikov in odgovorov, shranjenih v sombotelskem županijskem arhivu, so 104 vasi severnega dela Prekmurja. Vprašanja in odgovori za veliko večino so sestavljeni v madžarščini, izstopa pa 19 krajev, in sicer sedem s slovenskimi vprašanji in madžarskimi odgovori, osem s slovenskimi vprašanji, na katera so popisovalci nato tudi odgovorili v slovenščini, ter štirje kraji, za katere so znani le slovenski odgovori, ne pa tudi jezik vprašanj. Skupni delež slovenščine v urbarjih za zgornji del Prekmurja — Slovensko okroglino (Totsag), ki je spadala v Železno županijo, se tako približuje eni petini.4? Kot že rečeno, je bilo standardnih vprašanj devet in so jih popisovalci prevedli iz skupne latinske predloge. Pridobljene odgovore so nato zapisali bodisi tako, kot so jih slišali, bodisi prevedene v madžarščino. Med petimi različicami prevodov, ki jih danes hrani PAM, je opaziti jezikovna in črko-pisna ujemanja in razlike. Vse kaže, da je ujemanje največje pri vprašanjih za Nemčavce in Bokrače, najbolj pa odstopa vprašalnik za Dolence, saj je prevajalec tu očitno skušal ujeti tudi duha narečnega govora, in ne le pravi pomen in razumljivost besed. Za primerjavo so v nadaljevanju navedena prva tri vprašanja vseh petih krajevnih različic. Krajevne različice prvih treh vprašanj za podložnike 50 1. vprašanje Nemčavci B^ Vučja Gomila Dolnji Slaveči o*™ 2. vprašanje Nemčavci Ob Pervim Ako i kakova Urbaria Vezda je Vpelana.______________________________ p^kS^^TT^ Ob Pervim. Ako i Kakova urbaria Vezda jeszu i od Kakovoga Vreimena ona Szu vpelana._________________________________________________________________ Ob pervim Ako i kakova urbaria jeszu, i od kakvoga vremena Ona szu vpelana._____ Ob pervim. Ako i kakova Urbaria Vezda jeszu, i od kakvoga Vremena ona vpelana szu. Ub Pervim Kaksi Urbarium jeszte, pa csi gveszte, kak dugu. Ob Drugim. Gde pak nikakova Urbaria dovezda ne szu bila, dacse Kmeczke od Pavroff jelisze terjau poleg dokoncsanva illiti Contracssa, ali pak polek nutre vzeta navede, ali pak pogoenve jeliszisse pricsela i nuter vzeta? Aka ne pzu pred vezdasnjem pogoenvem ali Urbariem druga bila i Kakova i gda sze jeszte vezda pnye navede dusnost pricsela.___________________________________________________ 47 48 49 50 PAM, PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1, 1/25, Odgovori na 9 vprašanj terezijanske urbarske regulacije. PAM, PAMB/2139, Šiftar dr. Vanek, šk. 91, 91/5, Odgovori na vprašalnik 9 točk. M. Kozar-Mukič, Podatki o načinu, str. 78, 85-87 (Priloga Odgovori na 9 vprašanj Marije Terezije). - Njene navedbe se ujemajo s Siftarjevim gradivom samo v dveh primerih: pri vaseh Vučja Gomila in Gorica, medtem ko navaja Kozar-Mukičeva za Bokrače, Dolnje Slaveče in Dolence le madžarska vprašanja in odgovore. Vprašalniki nosijo naslednje datacije: Bokrači 1767 s. d., Dolenci 19. 12. 1767, Nemčavci in Vučja Gomila 4. 6. 1768, Dolnji Slaveči pa so brez datacije. 2« Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 B*^ V^* dS^T o*™ 3. vprašanje Nemčavci B*^ V^* dS^T O*™ Ob Drugim. Gde pak nikakvoga Urbaria dovezda neiszu billa, Dacse Kmetczke od Pavroff jelesze terjau polek dokoncsanva med Szobom pogoenya illiti Contractussa ali pak polek nuter Vzete navade ali pak pogoenve je pzuse pricsela, i nuter vzeta? Ako neiszu pred vepzdasnvim pogoenvem ali Urbariem druga bila, i Kakova i Gda Sze jepzte vezdasnve navade dusnost pričela.__________________________________ Ob drugim. Kde pak Nikakvoga Urbaria doveszda neszu bila, Dacse Kmetczke od Pavroff jelisze terjau poleg Dokoncsanva med szobom pogoenva, illiti Contractussa, ali pak polek Nutre vzete Navade? Od Kakovoga vreimena ali takova nuter vzeta Navede, ali pak pogoenve jeszusze pricsela i nuter vzeta? Ako neiszu pred veszdasznvim pogoenvem ali Urbariem druga bila, iz Kakova i gda sze je pzte vezdasnve navade dusnost pricsela?__________________________________________ Ob drugim: Gge pak Nikakvoga Urbaria duvezda ne jesza, dacse Kmetcke od Pavroff jelisze terjaju poleg dokoncsanoga med szobum pogoenva, illiti Contractuppa, ali pak polek Nutra Zite Navade od Kakvoga Vremena, ali takova Nuter Vzeta Navada ali pak pogoenve jeszusze pricsela, i Nuter Vzeta? Ako Neszu pred Vezdapnvem pogoenvem ali Urbariem druga bila i Kakova i gda sze jeszte Vezdapnve Navade dupnoszt pricsela.________________________________________ Ub Drugim. Gde pa nikakaksega Urbaria nega, jeli sze dacse terjau polek kaksega pogoenva, ali Contractupa, ali po Kaksoi navadi, Kak dugu je tou, jeli je pred temtoga druga bila navada?_________________________________________________ Ob Tretvim. Kde sze nikakova Urbaria i pogoenve ne nahajaju, po Zemelskom Goszponu od kmeta polek navade priemlenve, Dacse, vuhom Stoje? Gda i Z kakovim talom takve pzu nuter vpelane?______________________________________ Ob Tretvim. Kadesze nikakvoga Urbaria i Pogoenve nehajaju po Zemelskom Gosponu od Kmeta polek navade priemlenve Dacse vuhom Sztoju i gda i Szkakovim talom takve pzu nuter vpelana T Ob Tretvim. Kdese Nikakva Urbaria y Pogoenye ne nahajau, po Zemelkszom Goszponu od Kmetta, poleg navade priemlenye Dacse vukom stoju, Gda y Zkakovim talom takveszu nuter vplelane._____________________________________ Ob Tretjem: Gdesze Nikakova Urbaria i pogoenya ne nahajau pu Zemelszkom Goszponu od Kmeta polek Navade priemlenye dacse vukom sztoju? Gda iz kakovim talom takve szu Nuter vpelane?_____________________________________ Ub Tretyem. Gde pkaksega Urbariuma nega, tan Kakse dacse szou, gda, pa Kakda je ta dacsa nuter prifla?____________________________________________________ Drugače kot pri različicah vprašanj, ki so se lahko zgledovale po eni ali več predlogah in ni šlo vsakič nujno za prevajalsko izvirnost, je veliko več individualnih potez v zapisih odgovorov. Ti vsebujejo tudi bogatejše besedišče kot sama vprašanja ter dragocene lokalnozgodovinske podatke. Za ponazoritev v celoti podajam odgovore in vprašanja iz Dolenčev, ki so med najobsežnejšimi in, kot je bilo že povedano, kažejo tudi zelo izrazite narečne poteze. Sklenejo jih podpisi — križci šestih predstavnikov vaške soseske (prisebni človik oz. eskiit peški) na čelu z vaškim županom (peški ^tipati). Vpraša in odgovora Dolence P«----------------- Odgovor od Veszi Doleinszke one Sztrani, koja je pod Nadasdiuvom, vu leti 1767. 19. den Decembra Meszecza dani. w^ Ub Pervim Kaksi Urbarium jeszte, pa csi gyeszte, kak dugu. Na Pervo Pitanve odgovor. Urbariuma vu Na ppoi Veszi nikaksega nega, nego od Szelisch nappih Urbariumgye pri Gornyoi Lendavi gyeszu, Kak dugu jeszu mi neznamu Goszpoda nappa znaju i Urbariumje Szami nai bole poszvedocsiti sze moreju._________________________________________________________ ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk m Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Ub Drupim. Gde pa nikakaksega Urbaria nega, jeli sze dacse terjau polek kaksega pogoenva, ali Contractupa, ali po Kaksoi navadi, Kak duguje tou, jeli je pred temtoga druga bila navada? Na Druro. Dacse i /: pokei dob biliszmo arendastve :/ Za niptero Sztrani Goszpocsine odszlobuda od Vreimena, i Goszposztva pukoinoga Leopold Nadasdia, du Veszdapnvega vreimena terjale szusze od nasz polek Contractuppa Kije pri Gradi Lendavszkom, pred temtoga pa bila je druga Navada. Ub Tretvem. Gde nikaksega Urbariuma nega, tan Kakse dacse szou, gda, pa Kakda je ta dacsa nuter pripla? Na Tretve. Za Zsitno Deszetinu. za predivo. maszt. Kure i za drupu Zbericzu vsze prek, i za odszlobodgyenye nikeliko Goszpocsine od Czeiloga dersecsega Szelissa /: Kotera Szelissa, Kak od Nappih Sztarisov jeszmo Csuli, pred tomtoga bile szu vo szkercsene, i sztreiblene Zsalarie, izsterka od Goszpode Za Szelippa Szpiszane, i posztavlene jeszu :/ Arendu davaliszmo Devet Reniski, Štiri grofe, i Stirui Szoude. id estfnos. 9. xr 12. den. 4. i tou od tiszti mau, Kakszu Milosztivni Goszpodin pokoini Leopold Nadasdi Goszpoduvati Zacsnoli. Ub Csetertim. Kaksi haszek, ali Kvar ma eta Vesz? Na Sterto. Haszek ova vesz ma ete. Kai ima eden mali Falacsecz Ve pke Gopcsicze, z Kotere Nemcza(m) dervari. Kvar eden pa ma ov, Kai za volo terno maloga hatara Szvojega, drugim Szoszidom od Pa pnika vszako Leto placpuvati more, driigi Kvar pa ma ov, da ako gli Komai peti ali Seszti tau Zemeu szvoih niiczati more Za volo tega Kaiszu terno Lagove, donok od Vszeih placsiivati, i Szlusiti poponoma more. Ub Petim. Koliko Kmet Czeloga Szeliscsa, Zemle eti ma, na Kuliko Keblov, i Travnike Kakse, jelisze more outava Kosziti? Na Peto. Kmeta. Kibi Czelo Szeliscse derso od ednoga vecs vu etoi Veszi nega, ti driigi po ednom Fertali, po pou Fertali, malo Steri po polovniczi derszi, med tem toga Csi sze vecp Gazdov Zemle vkiip Zverpeju i Vzemeju Kmet Czeloga Szeliscpa, negdasnve Czeile Salarie Zemle eti ma dabisze Vsze niiczati mogle na Sept Keblov, Travnike male, outava Kosziti sze nemore driigdi nego okolih hife po ograczi Kai malo Koju prouti pored prepnu marhu verpemu, ali Zsnyom doli Szpaszemu. Ub Sesztim. Kak szu pa kuliko dni je eden pu ednom Kmet Goszpocsino Szliisu, z kelikimi Sivincsetmi, pa pout na Goszpocsinu jelisze jegda vgoszpocsino zracsunala? Na Spszto. Gospocpinu Za pokoinoga Groffa pokei dob biliszmo Arendastve Szlii filiszmo etakso: Ub pervim Czeila Siipa, vu kojoj jeszmo mi Salovczi, i Domanfoldipanve, davala je Vszako Leto 144. plugov. Ztelikimi Sivincsetmi, Keliko ih je Steri premogo. Ub drugim Szakpi Kmet eden po ednom Vsakse Leto davoje ednoga Suvecza, vu Velikoi Setvi Na Czeili Keden. Ub Tretyim Czeila Siipa Vszakse Leto 25. Koszczev davalaje. Ub Stertim eden Falat Goricz pri Gradi zvip bratve vsze Kaje bilo potrebno vu nyih delala, i Ktomi ober vsze Goszpocfine dva Goszpocpka Mlina vu Salovczi Czeila Siipa opravlala je: pout pa pa na Goszpocpino Vu Goszpocp po neiszenam je Racpunala, po Szmerti pa pokoinoga Groffa Zvun Contractu fa vsze ednako na Vszako potrebno dela goniliszo nasz. Ub Szedmim. Teli je Devetina davana, ali nej, pa gyeli vdriigi imenyi davaju Devetinu, ali nej. Zviintoga Csezleto Kaksu Pavri duszegamau Dacsu szu davali, jeliszu tou Dacsu vpeinezi ali vu naturi davali. Na Szedmo. Devetina nej je davana. Vdriipi takai se imenvi okolih na p je nedavaju. Zviin Dacse pa Zgora posztavlene od Czeloga Der pecpega Szeliscsa Szakse leto davaliszmo eden Korcz ovsza vu naturi. M Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Ub Oszmim. Kuliko Na Oszmo. Vu Veszi etoi piiszte Zemle nep-a, nep-o Zemeu mamo malo jeszte vu Veszi etoi nateliko, da na ednom Szelipcpi pu tregye, po Strirgye, i vecp napz Sztati, i Z piiszte Zemle, Kak dugu driigoga imenva, i Varmegvova Kriippiti sze moremo. je ona piiscsa, pa Stoju dersi, pa Za Kaksega zroka je piiscsa? Na Devetim. Teliszu Na Deveto. Kmetve jeszmo oriicsni. Kmetje Oriicsni, ali nej? Nemes Janos Veski Siipan x Nemes Paly Eskiitt Vepki x Janko Janos Eskiit Ve pki x Lainscsek Mihalv Eskliit x Barbarics Gyorgy priszesni Cslovik x Vugrincsics Peter Eskiit Ve pki x Pomen prekmurskih terezijanskih urbarjev je tem večji, ker ne poznamo nobenega drugega urbarja s slovenskega ozemlja, ki bi podložniške obveznosti v celoti in tako natanko poimenoval z domačimi slovenskimi imeni. Poleg tega vsebuje drugo gradivo urbarske regulacije — odgovori pod-ložnikov na 9 zastavljenih vprašanj — pravo malo jezikovno zakladnico o položaju podložnikov. Kot bomo videli v nadaljevanju, se lahko z bogato bero iz Prekmurja v tem pogledu le težko primerjata urbarialna registra iz osrednjega slovenskega prostora — bloški priročni urbar za obdobje 1762—1770 in braslovški desetinski register iz leta 1803. Slovenk u,ba,župniie Bloke ,762-1770 Ce izvzamemo omembo belokranjskega "ein mndisches vrbar?' za obdobje 1625—1629, imamo oprijemljiv, neizpodbiten dokaz o obstoju samostojnega slovensko pisanega urbarja iz časa le malo pred nastankom kajkavsko-prekmurskih tiskanih urbarjev. Tudi ta, prvi po vsebini znani slovenski urbar, urbar župnije Bloke na Notranjskem iz let 1762—1770, se nam sicer ni ohranil v izvirniku, zato pa je v prepisu znana vsaj glavnina njegove vsebine. Najdbi prepisa je pravzaprav botrovalo čisto naključje. Ko sem dobil leta 2005 na vpogled popis zapuščine literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča (1880—1950), ki ga je pripravila arhivistka iz Arhiva Republike Slovenije Mojca Grabnar, sem zaslutil, da se pod oznako "Pet strani urbarja Župnije Bloke, s. d. — neznani prepisovalec" po vsej verjetnosti skriva prepis registra, ki ga je Kidrič v svojih pregledih starejšega slovenskega pismenstva omenjal kot "nemški urbar s slovenskimi zapisi". Izkazalo se je, da so Kidričeve omembe urbarja v literaturi površne in zavajajoče, saj urbar ponuja precej več. Tako ne gre zgolj za posamične slovenske zapise v nemškem urbarju, kar samo po sebi niti ne bi bilo tako neobi- čajno, temveč za sploh edini urbar, pisan v slovenščini, ki ni pustil sledi zgolj v lapidarni omembi. Prepis glavnine urbarja hrani v Kidričevi zapuščini Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.51 Žal pa okoliščine nastanka prepisa in usoda izvirnika niso znani in so danes le težko pobliže ugotovljive. Kot je soditi po ugotovitvi popisovalke Mojce Grabnar, "neznani prepisovalec" ni bil F. Kidrič sam, temveč zanesljivo nekdo drug. Postavlja se torej vprašanje, ali je Kidrič sploh kdaj videl izvirnik. Zdi se, da zanj zanj niti ni kazal posebnega zanimanja, saj ga, kolikor sem mogel ugotoviti, nikoli ni objavil, temveč zgolj omenjal, a še to zelo površno. Prepis mu je zanesljivo prišel v roke med letoma 1920 in 1930, kot potrjujejo tudi njegove zunanje značilnosti, zlasti pola papirja, natisnjena v dvajsetih letih minulega stoletja.52 Na podlagi znanega časovnega okvira nastanka in dokončno še s primerjavo rokopisov takratnih bloških duhovnikov53 je bilo moč identificirati tudi prepisovalca — Viktorja Šviglja, bloškega župnika v letih 1920 do 1938.54 Kot enega od 51 52 53 54 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Zapuščina Franceta Kidriča, 21/10. Na ovoju popisne enote: "Prepis 5 strani urbarja fare na Blokah", v popisu zapuščine, ki ga je leta 2004 izdelala Mojca Grabnar, pa: "Pet strani urbarja Župnije Bloke, s. d. — neznani prepisovalec." — Inštitutu se iskreno zahvaljujem, ker mi je prijazno omogočil reprodukcijo prepisa in dovolil njeno objavo. Prepis je pisan na polo iz nekega uradnega registra, ki nosi v desnem kotu vsake strani oznako: "Štev. ... leta 192 ...". Rokopis prepisa urbarja sem primerjal z rokopisi v prepisih bloških matičnih knjig v: NŠAL, Prepisi matičnih knjig, župnija Bloke, K 1921-1964. Viktor Švigelj (1883, Borovnica - 1960, Hrastje pri Šenčurju) je bil posvečen v duhovnika ljubljanske škofije leta 1910, služboval na Blokah od 1914 kot kaplan, nato pa med letoma 1920 in 1938 kot bloški župnik. Od tod je odšel za župnika v Št. Jurij pri Grosupljem, bil v letih 1945-1947 v zaporu in med prestajanjem kazni izgubil nogo. Nazadnje je deloval kot ekspozit v Hrastju v župniji ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk m Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 sporadičnih pojavov v slovenskem in slovenistič-nem repertoriju 1751—1763 omenja Kidrič urbar v monografiji o Dobrovskem (1930), a zgolj kot "slovenske zapisnike v bloškem urbarju 1762— 70".55 Na drugem mestu ga v opombi imenuje spet nekoliko drugače: "1762—70: zapisi v nem. urbarju v Blokah", kot hranišče navaja "župnišče v Blokah" in umešča dokument med tiste zapise, ki jih slabo desetletje prej ni uvrstil v kronološki seznam slovenskih tiskov in rokopisov, objavljen v reviji CSJKZ.56 Kot "nemški urbar" je nato bloški urbar prišel po Kidričevi smrti tudi v Zgodovino slovenskega slovstva. Tu ga najdemo v vsebinsko netočni omembi: "slovenski zapisi v nemškem urbarju na Blokah 1762-1770". 5? Urbar kot tak seveda tudi pri arhivistih in slovstvenih zgodovinarjih ni zbujal posebne pozornosti, saj je Kidričev opis prejkone obetal le posamezne slovenske besede ali kvečjemu kak obrobni zapis. Ker so omembe urbarja v literaturi zavajajoče, sem tudi sam leta 2000 v Arhivih ugotavljal, da ni znan noben slovenski urbar razen onega iz let 1625—1629.58 Kdor se je hotel natančneje poučiti o vsebini bloškega urbarja, ga namreč ni mogel nikjer izslediti, četudi se je morda trudil dognati, kje je shranjen oziroma ali je res v bloškem župnišču. Kolikor sem mogel ugotoviti, ga danes tam ni, 59 in vse kaže, da je že lep čas pogrešan. Urbarja namreč ni več zajel popis župnijskega arhiva Bloke z začetka sedemdesetih let, objavljen leta 1975 v vodniku po slovenskih župnijskih arhivih. Obstaja sicer drobcena možnost, da je tedaj zaradi majhnega obsega in formata izostal pri popisu rokopisnih knjig in se pomotoma skril med spise (skupno 4,6 tekočega metra), ki jih vodnik sumarno navaja po tematskih sklopih in se začenjajo z letom 1660. 60 A Šenčur. Biografski podatki po: NŠAL, Zapuščine duhovnikov: Pokorn France, Zgodovinski zapiski, Bloke, pola 4; Letopis Cerkve, str. 142, 450 in 1158. 55 F. Kidrič, Dobrovskj, str. 10. 56 Prav tam, str. 187, op. 35. - Prim. Kronološki seznam slovenskih tiskov in rokopisov od 1600.-1764. 1. v: F. Kidrič, Opombe, str. 73-80. 57 L. Legiša, A. Gspan (ur.), Zgodovina slovenskega slovstva \ str. 313. 5° B. Goleč, Iz zgodovine uradovalne, str. 145. 5" Med mojim obiskom župnijskega urada Bloke dne 31. marca 2006 je bil del arhiva v neurejenem in razpadajočem stanju shranjen na podstrešju župnišča. Takšnega ga je leta 2000 našel sedanji župnik g. Alojz Hostnik, ki ga namerava prenesti v pisarno in urediti. Od župnijskih urbarjev sem našel le dva z letnicama 1778 in 1820. 60 E. Umek, J. Kos (ur.), Vodnik po župnijskih arhivih, str. 23. Knjige v župnijskem arhivu so vse mlajšega nastanka, začenši s statusom animarum 1833, med njimi pa ni nobenega urbarja. kaj takega je vendarle komaj verjetno, saj bi ga po-pisovalčevo oko zagotovo opazilo že zaradi slovenskega jezika. Urbar tudi nikoli ni bil prevzet v Nadškofijski arhiv Ljubljana, v katerega so sicer pred leti prišle bloške matice in nekatere druge župnijske knjige.61 Cas "izginotja" urbarja iz bloškega župnišča je torej treba zamejiti z letnicama 1920—1930 in 1975, pri čemer moramo imeti pred očmi vso burnost dogodkov 20. stoletja. 62 Kot vse kaže, je imel župnik Švigelj med letoma 1920 in 1930 v rokah izvirnik nepoškodovanega urbarja, s katerim se je v zadnji tretjini 19. stoletja s pisalom v roki "pogovarjal" takratni bloški župnik Ivan Kaplenek, ki je na Blokah župnikoval od 1867 do svoje smrti 1893.63 Kot je na podlagi pisave sklepal Švigelj, naj bi bil Kaplenek tisti, ki je na naslovnici pripisal: "mende g. Klempshe spisal". Kako je župnik Kaplenek kot verjetnega avtorja določil svojega predhodnika, župnika Frančiška Klempšeta, danes žal ni ugotovljivo, saj ne poznamo rokopisa izvirnika. Klempše je župnikoval natanko tistih osem let od 1762 do svoje smrti leta 1770, ki jih pokriva župnijski urbar, bržčas pa se je Kaplenek vendarle potrudil preveriti istovetnost pisave v urbarju s Klempšetovim rokopisom v matičnih knjigah in drugih zapisih. Kot bomo videli v nadaljevanju, tudi brez primerjave rokopisov domala ni nikakršnega dvoma o Klempšetovem avtorstvu. Se več, njegov življenjepis je hkrati kažipot v kulturno okolje, v katerem slovensko pisanje in celo pisno uradovanje v njegovem času nista bili izjema. Preden se posvetimo ozadju nastanka Klempše-tovega urbarja, si poglejmo, kakšno dediščino nam je v tretjem desetletju 20. stoletja zapustil prepisovalec Viktor Švigelj. Zal se, morda celo po Kidričevih navodilih na daljavo, ni potrudil prepisati tudi imen podložnikov, čeprav se je pri prepisovanju dosledno držal celo vrstic izvirnika. 61 NŠAL, popis Župnijskega arhiva Bloke. 62 Župnijskega arhiva na Blokah kot celote na srečo sicer ni doletelo kakšno večje uničenje, saj si matične knjige sledijo skoraj brez vrzeli vse od prve polovice 17. stoletja, (prim. T. Krampač, Vodnik po matičnih knjigah, str. 10). 63 Biografske podatke Ivana Kaplenka prim. v: NŠAL, Zapu- ščine duhovnikov: Pokorn France, Zgodovinski Bloke, pola 4. piski, 2» Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 r^spopo^p«, 7777^77^------------------- Inventarium Ali; VRB AR, Lete Cae psarske Kra= lizhne Fare na Blokah, inu tudi od Beneficiuma D. Mariae nad Steberkam. Inu Koku, ali Kadai ie tem pervim Gos pudam Faimoshtram leta Vrbar Zhes dan, p pe v' nemshki Shprahi popifsan vtem farovshi naide. Kar ie pak po nemshku vtistem Urbary od perhodku gospud faimoshtrovih sapipsanu; toku tukei notri ie tudi po Kranski shprahi v pse sapored postavlenu, inu sapipsanu. (mende g. Klempshe spisal — pripisala druga roka s svinčnikom. Pisava kaže, da je to opombo bil pristavil župnik Ivan Kaplenek.) Iz naslova urbarja je vidno, da je v župnijski urbar vključen tudi urbar beneticija Matere božje nad Šteberkom, sicer v sosednji župniji Lož (danes Stari trg pri Ložu), ki pa so ga v 18. stoletju zasedali bloški župniki.64 Glede na zvrst se bloški urbar jasno uvršča med priročne urbarje, namenjene sprotnemu beleženju izpolnjevanja podložniških obveznosti, le da očitno nikoli ni opravljal primarne funkcije, saj na peti strani, ki vsebuje razpredelnico z letnicami od 1762 do 1770, ni nikakršne zabeležke. Stran ostaja prazna, kot da se ^777^ Tukei ie ta VRBAR, inu gospud fai= moshtrov Perhodek na Blokah. Lety h' ty Domazhi S. Michaela Zjrkvi shliphejozhi Podloshniki po shiher pertrozani h'dejllu per Domazhimo obdel. vanju na Puly, ali h' pmo Imenvanjmo Vidmu; inu noter Defsetino spravlati; inu teh Derv voshno odpravet, tudi h'Zerkve-njmu Popravlanju tlako po Dishelski navadi dejlat morejo; v' glihi vishi v' Lety vapsi per fari na Blokah stojezhi Po-drushniki po dovshni tlako dejlat. Imena. Četrta stran. Imena leteh vap, vKatjph ta gospud faimoshter ta 3 fnop pofsneti jma. Koker Vti vapsi na Velzim - Verhi od ... ... 9. Semil Na Slemenah od 3. Na glini od 1. v' Malim Logi od 1. Vezh shliphi h'lety fari 77 1/2 Depsetin-skih pravizhnih Semil, Katjre pred veliku leitmi od eniga faimoshtra Tomas Speck jmenvaniga, po gosposki Averspergk sa 416 f t: w: na tihjm ble sastavlene. Peta stran. 1762. 763. 764. 765. 766. 767. 768. 769. 770. Sicer prazna. 64 O beneficiju prim. J. Kebe, Loška dolina, str. 246-247. urbarja po njegovem nastanku niso več dotaknili. Uvodni del izrecno omenja tudi njegovo nemško predlogo, danes prav tako neobstoječi temeljni urbar župnije: "Inu koku ali kadaj je tem prvim gospudam fajmoštram le-ta urbar če^ dan, ta se v nemški šprahi popisan v tem farov^i najde". Kdaj je nastal nemški urbar in ali je šlo za popravljane prepise, iz navedenega ni ugotovljivo. Ob prepisu vsebine temeljnega urbarja v priročnega je nato, očitno prav leta 1762, prišlo še do njenega prevoda v slovenščino: "Kar je pak po nemšku v tistem urbarji od perhodku gospud fajmoštrovih ^apisanu, toku tukej notri je tudi po kranski šprahi vse ^apored postavlenu inu ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk J21 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 ^apisanu" To je pravzaprav tudi vse, kar je v urbarju izvirno, neprevedeno. Sledi prazna druga stran, sicer nekaj običajnega glede na pisarniško prakso, da ostaja hrbtna stran naslovnice nepopisana. Tretja stran, popis župnikovih prihodkov, a z izpuščenimi imeni podložnikov, je enako kot četrta stran, dobesedni prevod nemške predloge. Na to kaže že dosledna postavitev glagola na konec stavka, npr. "noter desetino spravlat? ali " ta gospud fajmošter ta 3 snop posneti ima". Peta stran pa, kot je bilo rečeno, ne vsebuje drugega kot razpredelnico z letnicami, temeljno značilnost priročnih urbarjev. Predloge, na katero se je slovenski urbar oprl, žal ne poznamo, saj bloških župnijskih urbarjev ni najti ne v župnijskem arhivu ne med rektificiranimi dominikalnimi akti terezijanskega katastra. Med temi sta temeljnemu urbarju še najbližja izvleček župnijskega urbarja, ki je nastal nekako v obdobju 1750—1755, in novoreformirani štiftregister z letnico overitve 1756.65 Preseneča pa, da ima njuna vsebina le malo skupnega z našim samo nekaj let mlajšim župnijskim priročnim urbarjem 1762— 1770. V tem namreč niso zajeti podložniki z dajatvami, ampak je, kot priča primerjava, pravzaprav samo delni urbar, saj zajema zgolj delovne obveznosti podložnikov in podružnikov ter popis vasi, ki plačujejo desetino. Ce bi se nam v prepisu ohranila tudi izpuščena imena kmetov (na tretji strani), bi v njih najverjetneje prepoznali bližnje bloške podložnike in podružnike (kajžarje). Nekateri, bolj oddaljeni, ki so živeli ob Cerkniškem jezeru in pri Sodražici, so namreč teže prihajali opravljat delovne obveznosti, kot jih našteva naš urbar: obdelovanje župnijskega polja na Vidmu, spravljanje desetine, prevažanje drv in popravljanje cerkve. Izvleček župnijskega urbarja v terezijan-skem katastru razkriva, da je večina, tj. 16 od 21 podložnikov župnije in njej inkorporiranega šte-berškega beneficija živela v štirih vaseh na samih Blokah (Nova vas, Hudi Vrh, Runarsko in Nemška vas), preostalih pet pa v Grahovem ob Cerkniškem jezeru in Metulj ah na dolenjski strani, nedaleč od Sodražice.66 Zanimivo je, da desetinske obveznosti, ki jih navaja slovenski priročni urbar 1762—1770, pogrešamo tako v nekaj let starejšem izvlečku temeljnega urbarja kakor v štiftregistru. V terezi-janskem katastru jih je mogoče najti le v napovedni tabeli podložniških obveznosti in drugih domini-kalnih prihodkov, a tudi tu v nekoliko drugačni obliki. Urbar za vsako od štirih vasi navaja število kmetij, v napovedni tabeli pa je kot desetinski obveznik navedena le posamezna vas, vendar z natančno količinsko odmero treh vrst žita. 67 Slovenski urbar je torej po svoji vsebini samo dopolnilni ali delni urbar, namenjen zgolj beleženju opravljene tlake in oddane žitne desetine. Ali je skupaj z njim nastal tudi slovenski dvojček za zapisovanje temeljnih podložniških dajatev, lahko le ugibamo. Vsekakor je tak urbar obstajal v nemškem jeziku in bil, kot pričajo spisi v terezijanskem katastru, ločen od registra tlake in žitne desetine, kar je v svoji osnovi obravnavani slovenski urbar. 68 V urbarju je v vsebinskem pogledu morda najzanimivejša zadnja pripomba o desetini od 77 hub in pol, ki jo je "pred veliku lejtmi" tedanji bloški župnik Tomaž Špeh na tihem zastavil Auersper-gom, gospodom Turjaškim. Takšno izražanje časovne oddaljenosti — pred veliko leti — sicer pogosto pomeni le nekaj desetletij ali pol stoletja, v tem primeru pa se je izkazalo, da je do "kupčije" lute-ranstvu naklonjenega odpadlega župnika Speha prišlo pred več kot dvema stoletjema, leta 1559. Res pa je v 18. stoletju ponovno postala aktualna, saj je kranjski deželni vicedom v imenu deželnega kneza kot patrona bloške župnije večkrat zahteval, naj se desetina od Auerspergov spet odkupi. 69 65 ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 27, P 47, župnija Bloke z inkorporiranim beneficijem NLG, No. 7 (novoreformirani štiftregister) in ad 18 (izvleček urbarja). 66 Gl. prejšnjo opombo. 67 Prav tam, No. 3 (napovedna tabela, s. d.). 68 Glede na to, da navaja napovedna tabela podložniških obveznosti in drugih dominikalnih prihodkov (gl. prejšnjo opombo) tudi vrečno desetino ter posebej vinsko, vrečno in žitno desetino šteberškega beneficija, lahko pri bloški župniji predvidevamo še obstoj tretjega urbarialnega registra, kolikor seveda navedene obveznosti niso bile zajete v temeljnem urbarju. <3) Natančno se lahko o zadevi poučimo iz pisma kranjskega deželnega vicedoma, ki je leta 1726 poročal o pritožbi dolenjskega naddiakona Ludvika Kobala proti grofu Adamu Antonu Sigfridu Auerspergu zaradi desetine od 77 kmetij. Le-to so v času luteranstva odtegnili župniji Bloke in jo vključili v posest gospostva Turjak. Takratni bloški župnik Tomaž Speh (Spechk) je namreč odpadel od katoliške vere in se tako zadolžil, da je imel pri deželnih stanovih 300 goldinarjev davčnih zaostankov. Stanovi so mu zato zaplenili desetino od 77 kmetij in jo leta 1559 za 416 goldinarjev prodali Herbertu baronu Auerspergu. Bloški župnik Franc Ludvik Locatelli bi zdaj, leta 1726, rad to desetino odkupil od grofa Auersperga, vendar je ta ni hotel prodati. Zahteve po odkupu desetine so sicer izpričane že leta 1623 in nato še v letih 1702, 1709, 1725 in 1729, ko naj bi se dogovorili, da bo grof Auersperg bloški župniji v zameno za desetino prepustil 12 hub in pol (M. Smole, Vkedomski urad, str. 159-161, 163, 166). - O župniku Spehu je malo znanega. F. Pokorn, denimo, med letoma 1506 in 1581 ne pozna nobenega bloškega župnika (NSAL, Zapuščine duhovnikov: Pokorn France, Zgodovinski zapiski, Bloke, pola 1). 2* Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 z^^,,^,^^«, ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk m Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Ime župnika Špeha je v prepisu urbarja edino osebno ime. Ker ni šlo več za živečo osebo, seveda ne preseneča edino osebno ime, da nastopa v uradni latinski oz. nemški obliki kot Tomas Speck. Zanimivo bi bilo vedeti, kako so bila zapisana imena podložnikov, v ljudski ali "popačeni" uradni obliki. V tem času so sicer tudi navadni ljudje dobivali v zapisih čedalje pogosteje uradne nemške oblike imena (Johann, Marid) namesto prej razmeroma pogostih ljudskih klicnih (Hansche, Ansche, Mi%a). Glede na to, da je besedilo urbarja v celoti slovensko, bi tako pri imenih kot pri priimkih pričakovali zapis v bohoričici. V tej pisavi je zapisanih vseh pet bloških in okoliških toponimov — Bloke, Veliki Vrh, Slemena, Glina in Mali Log ter mikrotoponim Videm (cerkvena posest) ™ — dosledno slovensko in v mestniku. Pri imenu gradu Šteberk, ki v slovenščini niti ni imel drugega imena, srečamo uveljavljeni nemški zapis " Steberk" namesto bohoričičnega. Z nemškim imenom se pojavlja le gospostvo Turjak, vendar v "zgodovinskem delu" urbarja, pri čemer je način zapisa "Averspetgk" za drugo polovico 18. stoletja že anahron in gre torej za prepis starejše predloge. Leksika urbarja je glede na njegov skromni obseg prav tako omejena, vendar po svoje zgovorna in pomenljiva. Tako najdemo kar nekaj upravnih izrazov, npr. zanimivo formulacijo morda v domačem okolju najmanj rabljenega pojma cesarsko-kraljevi (cesarske kralične fare). Izraz urbar je adaptacija iz nemščine, beneficij (od benefitiumd) je vzet iz nemščine in latinščine, iz pojmovnega sveta sodobnikov izvirajo izrazi fara, farov^, fajmošter ter povsem slovenski desetina, tlaka,podložni/zimpodru^niki. V zvezi z deželnim ali bolje lokalnim običajem se omenja tudi debela: "po dizelski navadi''. Oblikoslovni kalki iz uradovalne nemščine se kažejo v zapletenejših besednih zvezah, kakor " od perhodku gospud fajmoštrovih", "per domabimo obdelvanju", "h cerkvenimu popravlanju" ali "desetinskih pravičnih %emil\ Zgovoren se zdi zlasti pojem ^emlja za kmetijo ali hubo — "9 %emil\ "77 1/2 desetinskih '" Bloke so pokrajinsko ime za planoto in uradno ime župnije sv. Mihaela. Glina in Veliki Vrh ležita na sami planoti nedaleč od župnijskega središča pri Fari, Slemena so pokrajinsko ime za območje Sv. Gregorja nad Sodražico, kot edini Mali Log pa pride v poštev vas v Loškem Potoku. Videm je cerkveno — župnijsko polje pri Fari na Blokah, kar potrjujeta sinonimna raba "h temu imenvanjmo Vidmu" za pred tem omenjeno "h ti domači s. Mihaela cirkvi šlišejoči' ter določnejša oznaka Vidma v terezijanskem katastru: "das Pfarrhafliche Bau-Feld Videmb genant bestehet in 1 Stuck" (ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 27, P 47, župnija Bloke z inkorporiranim beneficijem NLG, No. 1 (napovedna tabela s. d.) in ad 14 (cenitev, s. d, po 1756)). pravičnih %emil\ saj bi zanjo prej pričakovali besedo grunt. Močan vpliv nemške skladnje, še posebej v prevedenem delu urbarja, sem omenil že zgoraj. Ne nazadnje pa je zanimivo, da se v sicer kratkem besedilu omenjata oba kranjska deželna jezika: "v nemški šprahF in "po kranjski šprahi"'. Glede črkopisa kaže kot glavno ugotovitev izpostaviti zelo dosledno rabo bohoričice, upoštevaje seveda, da šumnika /in ^ v tem času niti v kvalitetnih tiskanih slovenskih delih nistp zapisovana dosledno razlikovalno kot sh injh (shlijhe/o^hi). Prav tako sta precej običajna dolgi p, zapisan kotlp j' (Leiy h' iy Doma^hi Zjrkvi) ter podvojeni s (vafsi). Povedano kaže na pisca, ki mu sodobna knjižna in pisana slovenščina nikakor nista bili tuji. O jeziku kot takem naj sodijo jezikoslovci, tudi nepozna-valcu pa ne uide, da gre v osnovi za dolenjščino, na kateri je v tem času v dobršni meri temeljil knjižni jezik. Kolikšen je vpliv domačega bloškega narečja ali piščevega lastnega idioma, bo lahko presodila slovenistična stroka. Vrnimo se k okoliščinam nastanka urbarja in njegovemu avtorju. Glede na izjemnost rabe slovenščine v tej zvrsti uradovanja se nam najprej zastavlja vprašanje, komu ali čemu je urbar v slovenščini pravzaprav namenjen. Zakaj bi ga nekdo prevedel oziroma priredil iz nemščine, ko pa se je lahko v slednji pisno zanesljivo bolje in precizneje izražal? Ce bi šlo za razglas, namenjen javnemu branju župnijskim podložnikom, bi piščev namen laže razumeli. Vendar bloški župnijski urbar ne daje vtisa razglasa, temveč ima vse značilnosti urbarja, ki ga "tiho" prebira in vodi pisar, zato razumevanje množici sploh ni potrebno, kaj šele nujno. Zdi se torej, kot da se je prevajalec in prirejevalec temeljnega urbarja namenoma poigral z jezikom, preprosto preizkusil, ali se more v "kranjščini" izraziti tudi v tej, tedaj povsem neobičajni zvrsti pisanja. Nemara je urbar prav zato ostal prazen, zgolj poskus, katerega edina funkcija — register sprotnega zapisovanja opravljenih podložniških obveznosti — ni zaživela v praksi. Pretirano bi bilo trditi, da je bil sestavljalec urbarja pionir v slovenskem uradnem pisanju, saj je dotlej zanesljivo videl razne patente, kakršne so od srede 18. stoletja tudi v slovenskem prevodu čedalje pogosteje tiskale državne oblasti. 71 Še več, ker avtorstvo le z minimalnim pridržkom pripisujemo župniku Frančišku Klempšetu, vemo, da se je avtor s takšnimi uradnimi pisanji zanesljivo srečeval in jih s prižnice tudi javno oznanjal. Zgledi so očitno vlekli od pasivnega ustnega podajanja '1 O patentih prim. M. Orožen, Uradovalna slovenščina, str. 157 si. 2» Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 prebranega k aktivnemu prevanju in pisanju. Vsekakor pa moramo Klempšetu slej ko prej priznati inovatorstvo v sestavljanju slovenskega urbarja, saj je malo verjetno, da je kdaj prej videl kaj podobnega. Zagotovo se ni mogel opreti na neposredne zglede, ko je bloški župnijski urbar "iz nemške šprahe prestavil v kranjsko". Odveč je poudarjati, da je šlo prejkone za osamljen primer, za nedocela zaživeli poskus zvedavega preizkuševalca gibkosti maternega jezika, ki v njegovem času v pisnem uradovanju ni imel domicila. Pri tem pa ne smemo prezreti več dejavnikov, ki so Frančiška Klempšeta sploh utegnili spodbuditi k misli, da bi se lotil tega "nekoristnega" opravila. Kdo je bil Frančišek Klempše? Na Blokah je poleti 1761 nastopil službo župnijskega upravitelja (administratorja), po slabem letu dni, v letu nastanka našega urbarja, pa je bil umeščen za župnika. Njegovo življenje se je izteklo 18. maja 1770, zopet v letu, ki ga je tudi svojemu urbarju že na začetku namenil kot zadnje leto "njegovega življenja". Glede na starost 54 let ob smrti se je Klempše po Francetu Pokornu rodil leta 1716 in bil posvečen v duhovnika okoli leta 1740. Bržčas je prvo službo nastopil leta 1741, ko je postal župnijski vikar ali subsidiar v Starem trgu pri Ložu, župniji, sosednji Blokam (tedaj se je starotrška župnija uradno imenovala še po bližnjem Ložu).72 Kot je povedal sam med vizitacijo leta 1761, je bil doma pri Sv. Roku pri Gorici (danes del goriškega mesta v Italiji), star 46 let in že 19 let starotrški kaplan.73 V poznejših vizitacijah goriške nadškofije žal ni bloške župnije,74 zato poznamo malo sledov, ki jih je Klempše kot župnik pustil v zadnjih letih življenja na Blokah. Tako je za zdaj več znanega o njegovem dvajsedetnem službovanju v Starem trgu.75 Ni dvoma, da je prav to okolje zaznamovalo Klempšetov odnos do materinščine in javne rabe le-te, saj obstajajo o tem zelo neposredni indici. V Starem trgu je namreč od mladih let do svoje smrti deloval organist, učitelj in slovenski cerkveni pesnik Filip Jakob Repež (1706-1773). Ta 72 NŠAL, Zapuščine duhovnikov: Pokorn France, Zgodovin-ski zapiski, Bloke, pola 2. 73 J. Kebe, Loška dolina, str. 226. - Pokorn, ki Klempšeta imenuje Klemše (Clembsche), pravi, da je bil Vipavec in da je v Starem trgu ostal dvajset let do odhoda na Bloke leta 1761 (gl. prejšnjo opombo). 74 Prim. vizitacije dolenjskega arhidiakonata iz šestdesetih let 18. stoletja (AAG, Atti pastorali di Attems 18 (33), 22 (37)). Vpogled v fotokopije vizitacij mi je omogočil sodelavec ARS Jure Volčjak, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 75 Prim. J. Kebe, Loška dolina, str. 128, 179, 222, 226-227. plodovih mož, po rodu iz sosednje Cerknice, je med drugim s podporo domače duhovščine izdajal tiskane romarske pesmarice in napotke za versko življenje. Tri Repeževe knjige so izšle še za njegovega življenja, med letoma 1757 in 1770, ena pa je ostala v rokopisu, "ker so patroni odpovedali". 76 Eden takih književnih "patronov" je bil, kot je izpričano, naš kaplan Klempše. Pomenljiv je Repežev uvod v prvo pesmarico, v katerem kot prvega od dveh mecenov navaja prav Klempšeta: " Precastitliva gospuda kaplana tukaj, gospud Francišk Klempše inu gospud Iatka Kodela (Codella), sta %dej te bukvice sku^i njih špendane drukat pustila inu na svitlobo dala" J1 Podpora starotrških duhovnikov slovenskemu nabožnemu tisku je bila seveda povezana predvsem s pastoralno dejavnostjo in je tem bolj razumljiva ob dejstvu, da so v tem času cvetela romanja na Križno goro, ki so jim bile Repeževe knjige v prvi vrsti namenjene. Vendar pa bi bilo Repeževo delo brez dobrega sodelovanja med duhovniki in njihove podpore skromnejše in predvsem veliko manj odmevno. Repeževe knjige so vsekakor pomemben prispevek k slovenski književnosti baročne dobe, čeprav so njegove pesmi po jeziku, obliki in izrazu brez prave vrednosti. Morda pa je precejšnjega pomena za slovensko pismenstvo nasploh njegovo nena-božno, sicer precej manj znano pisanje, ki se je nemara celo zgledovalo po domnevni lokalni tradiciji Loške doline. Repež je namreč v slovenščini sestavil navodila in napotila prihodnjim starotrškim organistom z njihovimi pravicami in dolžnostmi ter historiatom organistovske službe, t.i. "Kransku Sa-merkanie" z devetimi "sapopadiki".78 Ta Repežev tekst, ki ga je takratni kaplan Klempše gotovo poznal, pa ni edino znano uradovalno slovensko besedilo, nastalo v tem času v Loški dolini, saj so tovrstni zapisi izpričani tudi v mestecu Lož. Iz leta 1740 se je ohranil letni račun mestnega sodnika, sicer izjema v vrsti nemško pisanih letnih računov in edini tovrstni znani primerek na slovenskih 7 6 Prim. geslo o Repežu v: SBL 3, str. 83. 77 J. Kebe, Loška dolina, str. 128. — Drugi mecen kaplan Kodela je bil po lastnem pričevanju doma iz Vipave. V ka-planski službi v Starem trgu je prav tako ostal zelo dolgo, domala trideset let od 1752 do 1781, in bil vsaj do Klempšetovega odhoda na Bloke očitno v zelo dobrih odnosih tako z njim kot s takratnim dolgoletnim župnikom Andrejem Telbanom. (prav tam, str. 128, 227). 78 Prim. SBL 3, str. 83 in J. Kebe, Loška dolina, str. 387-388. — Po J. Kebetu, str. 372 in 387, naj bi danes izgubljeno besedilo nastalo že leta 1726, kar pa je glede na vsebino nemogoče, saj se v njem omenja župnik Telban (1742— 1777). ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk J21 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 tleh.79 Slovenščino je po letu 1750 mogoče zaslediti še med dokumenti loškega čevljarskega ceha, in sicer v cehovskem zapisniku in računih.80 Ne nazadanje gre omeniti, da je v letih 1749—1754 na Križni gori kaplanoval glagoljaš Mihael Rede, ki je prej kot kaplan starotrške župnije v (danes hrvaškem) Prezidu v letih 1729 do 1736 vodil v domačem jeziku celo matične knjige.81 Kaplan Frančišek Klempše z Goriškega se je torej v svojem službenem okolju v Loški dolini srečeval s sicer skromnim, a za tedanje razmere zvrstno precej izjemnim slovenskim uradovalnim pismenstvom. Krajša slovenska (pol)uradna besedila je morda lahko videl na župniji in v bližnjem mestu Lož, v domačem jeziku se je pisno izražal njegov duhovniški kolega na Križni gori, še posebej pa je bil za slovensko pisanje zagret dolgoletni starotrški organist in učitelj. Zgledi lokalnega okolja so očitno pritegnili tudi Klempšeta. Zagotovo so na njegovo gmotno podporo izdaji Repeževe pesmarice in nastanek slovenskega urbarja vplivale prav za pisani ljudski jezik ugodne okoliščine, ki jim je dal Klempše še lasten pečat in prispevek. 82 Njegova druga morebitna pisanja v slovenščini so se izgubila, zato pa je ostala trajna sled za slovensko pisanim urbarjem, ki ga je sestavil, brž ko je kot novoimenovani župnijski upravitelj oz. župnik na sosednjih Blokah postal "gospodar v svoji hiši". Klempšetov edini znani slovenski pisni izdelek, so 79 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 197, 1/107, lit. L XX—3. Objavi: E. Umek (ur.), Slovenščina v dokumentih, str. 32-35, priloga 16; J. Kebe, Loška dolina, str. 502-503. Prim. A. Lavrič, Čevljarska in usnjarska, str. 117 si.; J. Kebe, Loška dolina, str. 259-261. 81 J. Kebe, Loška dolina, str. 51 in 136. °2 Kulturno ozadje Loške doline, ki mu pripisujemo botrin-stvo za nastanek urbarja, se sicer časovno ne omejuje le na sredo 18. stoletja, iz katere so se ohranili tu nastali slovenski uradovalni dokumenti in tiskana beseda, ampak sega globlje v preteklost. J. Kebe, Loška dolina, str. 372, delovanje Filipa Jakoba Repeža najbrž povsem upravičeno povezuje s slovenskimi zasebnimi pismi iz Loške doline, nastalimi konec 17. stoletja. Gre za znano korespondenco Coraduzzi—Marenzi, za pisma dveh plemkinj, hčerke iz Trsta in matere z gradu Koča Vas v Loški dolini, ki so se ji pridružila še pisma navadnih ljudi iz njunega kroga, tako grajske služabnice v Koči Vasi, loškega meščana in ča-branskega kovača (objavi: P. Merku, Slovenska plemiška pisma; isti, Zasebna slovenščina, str. 121-149; prim. strnjen pregled slovenske korespondence Coraduzzi—Marenzi z dodamo osvetlitvijo okoliščin njenega nastanka v: J. Kebe, Loška dolina, str. 301—306). Po Kebetovem mnenju (str. 372) so pisma odraz dejstva, da je v tej dobi znalo v tem prostoru slovensko brati in pisati več ljudi. Organist in učitelj Repež dobrega pol stoletja pozneje v predgovorih svojih nabožnih del potrjuje razmeroma široko slovensko opismenjenost, vsekakor posledico utečenega šolskega pouka branja in pisanja za vsaj omejeno število otrok. urbar bloške župnije 1762—1770, kvalitativno sicer ne predstavlja česa posebnega, je pa vsekakor zvrstno nov prispevek v slovenskem uradovalnem pis-menstvu. Dokument skromnega obsega, odkrit zelo pozno in v okrnjeni obliki, je namreč edini tudi po vsebini znani slovenski urbar. Slovenski desetinski register župnije Braslovče za leto 1803 Ce iščemo ozadje nastanka bloškega urbarja predvsem pri zgledih iz lokalnega okolja, ni nikakršnih tovrstnih indicev za štiri desedetja mlajši desetinski register iz štajerskih Braslovč. Poleg tega je uradovalna slovenščina med "rojstvom" bloškega urbarja in začetkom 19. stoletja naredila precejšen kvalitativen in kvantitativen razvoj. Pisca b raslo v-škega registra iz leta 1803 sta v življenju nedvomno videla veliko več pisane slovenščine, in to ne le knjižne, temveč tudi uradovalne. Njun desetinski register v slovenščini je tako manj izjemen pojav kot bloški urbar, četudi se enako kot prvi najverjetneje ni mogel opreti na nikakršne zglede v tej zvrsti zapisa. Braslovški desetinski register sem po naključju našel leta 1993 med pregledovanjem mestnih in trških arhivov s Slovenske Štajerske v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, kjer je shranjen v skupnem fondu župnije in trga Braslovče. 83 Zaradi obilice dela in drugačnega raziskovalnega interesa sem register zgolj v naglici prepisal in si šele dobro de-setje pozneje (2005) priskrbel reprodukcijo. Po obliki gre pri registru za nadvse skromen foliant v dveh ločenih, neenako velikih delih. Prvi del je nevezan preganjen list, ki ga sestavljajo štiri strani velikosti 16,5 x 20 cm, po prenosu v arhiv oštevilčene s paginami \—\. Drugi del predstavljajo štirje z vrvico sešiti preganjeni listi, od katerih je zadnji nepopisan, strani velikosti 24 x 19 cm pa imajo pa-gine 5—12. Foliant je šele pozneje postal enoten dokument: register desetinskih prihodkov braslovške župnije za peto 1803. Naslov "Regishter Bras-hlouske Defsetine v Greiski uapsi" (pag. 1), ki je zdaj skupen celotnemu foliantu, se je prvotno nanašal le na prvi del, tj. na Grajsko vas, medtem ko je imel zvezek za preostale štiri kraje sprva gotovo posebne platnice in drugačen naslov. V njem so poleg braslovškega trga zajete vasi v njegovi neposredni bližini: Zgornje Gorče, Preserje in Male Braslovče. 83 StLA, A. FraBlau, Markt und Pfarre. treidezehent 1750-1845: 1803. 2« Iz arhivskih fondov in zbirk_________________ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 ^„toW^,^^,^ ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk *7 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 [pag. 1]: Regishter Brashlouske Defsetine v Greiski uafsi Sa tu Leitu 1803 [pag. 2]: Hish= na Numa= ra Ime Defsetinskiga Gospo darja. Jezh= men Ersh Ushe= niza Ouefs Greska uafs Nafsat par Nafsat par Nafsat par Nafat par 35 Jakel Franze Shlander 1 14 1 38 1 38 1 - 43 Ozuirk Mathia Andrejouiz - 35 1 12 22 2 10 26 34 Ozuirk Juri 1 8 5 6 36 Suetel Mathia 1 - 4 16 34 40 Kopriua Henshe 31 1 8 20 24 44 Košar Juri 1 4 24 4 7 34 7 Haze Andre 1 4 1 12 4 10 15 7 16 5 28 23 15 4 33 [pag. 3]: Hish= na Numa= ra Ime Defsetinskiga Gospodarja Jezhmen Ersh Ushe niza Ouefs Nafsat par Nafsat par Nafsat par Nafsat par 7 16 5 28 23 15 4 33 8 Kopriua Primosh 10 39 14 49 Rajouiz Luka — 36 32 22 2 30 13 Schlander [prečrtano] Krepeuz 20 parHabr Summa 8 22 14 34 27 4 5 20 Strausseneg Ffargdt ZehfeMd/ Gerst 17, 33 8,22 abgdmsdm rrir34 Sdk 26, n26Ansaz DpaarGerstez tffvn Kom /alt der Pfargk Strausserie§ 15 usamengt 1C 23 ben Sdffl2Mafi M 8 muht34 — 2JS Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slo veni ca — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 [pag. 4]: Der Zehend betntgp. 803 dem Sdjober meh Gerste 11 Schob. 52 Garb. Kom 14. 4. Waitzen 37. 48. Haber 7. 40. Summe 71. 24. [pag. 5]: Jezhmen Arfh Pfheniza Ouf Sgorne Gorzhe 1803 ftava fnopi ftava fnopi ftava fnopi ftava fnopi 1. Destanko Anton 1 2 8 5 10 1 4 2. Dobrisheg Joshef 2 14 4 8 9 10 2 3. Lonzhar Janshe 4. Nategg Matheush 3 18 6 1 12 7 2 5. Prisln Andre 5 3 2 7 13 2 10 6. Ribar Valente 2 5 4 3 7 17 1 15 7. Roushneg Luca 1 3 9 5 9 2 2 8. Raggjerne 2 16 7 7 8 5 5 6 9. Shtakne Marca 2 12 5 1 6 9 10. Sternat Juri 5 9 1 7 7 8 2 14 11. Supanzhizh Juri 3 2 2 8 1 2 12. Vodlagg Martin 1 5 5 6 5 1 2 12 13. Vodlagg Urban 2 6 5 3 10 4 17 14. Walant Anton 3 1 1 17 5 12 1 15 36 5 52 16 92 11 29 17 [pag. 6-12: razpredelnica je enaka, zato sledijo v nadaljevanju objave samo imena vasi in gospodarjev, sumarni povzetek na koncu pa spet v celoti]: [pag. 6]: Male Braslouzhe: 1. Gorjup Andre, 2. Juhart Mathia, 3. Krainz Andre, 4. Morn Andre, 5. Neukus Joshef, 6. Oreshnik Jerni, 7. Oreshnik Juri, 8. Plaskan Miha, 9. Ribar Mathia, 10. Sagorizhnig Matha, 11. Sagorz Blashe, [1]2. Shkrabar Janshe, Shprahman Anton, 14. Babizh Anton. [pag. 7]: Presarie: 1. Konshag Juri, 2. Nasko Joann, 3. Novag Anton, 4. Novag Martin, 5. Planko Lourenz, 6. Prislan Andre, 7. Prislan Matha, 8. Smodei Naze, 9. Zhmag Paul. [pag. 8]: Brasloutzhe: Altman Jos, Derzha Matheu, Formit Dan, Filzhouza Miza, Gorjup Anton,. Haiduk Thom, Hoinig Josh, Hoinig Jakop, Kaiser Andre, Kerk Florian, Koss Franze, Kossar Andre, [prečrtano: Kork] Kresha Martin ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk m Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 [pag.9]: Btaslouzhe: Legant, Lopsha Matha, Lesiag Matheush, Lishtenekarz Jannes, Lishtenekarza Miza, Ludvig Franz, Maroldo Daniel, Nasko Jannes, Novag Juri, Ostang Thom, Pirnath Juri, Plaskan Shiman, Pozhei Joshef, Roshei Paul [pag. 10]: Braslouzhe: Shaubel Mich, Shkoria Miza, Sorzhan Blashe, Soving Gashper, Shtainbentner Miza, Shtanizer Naze, Sternat Lourenz, Strosher Shiman, Wernig Mathia, Wrankovizh Juri, Wrenk Naze [pag. 11]: Braslouzhe: Wrinoviz Anshe, Kranzhizh Andre, Lopan Joshef, Firbar Shiman, Kolshag Martin, Meshner Miza [pag. 12]: Goste Kom Waitz[en] Habern Mansl a 20 G M. G. M. G M. G. IteSeite 36 5 52 16 92 11 29 17 2te »« 44 5 69 12 127 19 47 8 3te »« 17 18 36 6 66 5 20 17 4te »« 17 14 42 19 53 - 31 8 5te »« 25 2 41 18 52 19 22 18 6te »« 7 15 10 12 17 6 1 2 7te »« 6 10 7 16 17 17 5 18 Surru 155 9 261 19 427 17 159 8 Schober G Sdoob. G Sdoob G Sdoob. G GebennadoSdjobem 51 49 87 19 142 37 53 8 InGdd zu 36 xr zu 45 xr zulf zu 36 xr 31 f 3 xr *'f 30r 142 f 30 xr "f 48 Tako kot oblika je zelo skromna vsebina registra, saj ta vsebuje le vertikalno razpredelnico za vasi in desetinske gospodarje ter horizontalno razpredelnico dajatev. Oba dela sta računsko samostojni zaključeni celoti, pri čemer je sumarni povzetek obakrat nemški in v gotici. Register kot tak je sicer pisan slovensko, v bolj ali manj dosledni bohoričici, jezik pa kaže tudi narečno obarvanost. Vsakega od obeh delov registra je pisala druga roka, ki mu je v jezikovnem in pravopisnem pogledu dala lasten pečat. Ce odštejemo toponime in antroponime, je vsebinsko povednejši prvi del (pag. 1—4), vendar tudi ta vsebuje komaj kaj več kot ducat slovenskih besed. V drugem delu je besedja glede na prvega celo za polovico manj (komaj šest besed), navaja pa bistveno več krajevnih in osebnih imen. Glede na izredno kratkost desetinskega registra je njegovo vsebino mogoče podati skoraj v celoti. V spodnji objavi je v integralni obliki prepisan prvi del registra (pag. 1—4), od drugega celotna prva stran (pag. 5) in od 6. strani dalje samo imena de-setinskih obveznikov brez višine dajatev. Obračunska povzetka obeh delov, pisana v nemščini in gotici, sta v objavi podana v ležečem tisku. Upoštevaje dejstvo, da sta register ločeno pisali dve osebi, bi lahko sklepali, da je bilo pisanje v slovenščini, morda tudi poluradnih besedil, v bra-slovškem okolju dokaj uveljavljeno. Vsekakor pa za ta čas, kot rečeno, to ne bi pomenilo česa izjemnega. Avtorja registra oz. prvotno dveh registrov je treba najprej iskati med duhovniki, ki so leta 1803 delovali v braslovški župniji. Kot pričajo matične knjige, je tu v navedenem letu župnikoval dekan Mihael Butkovič (Butkovi^), kaplanovala pa sta Anton Zabukovšek in Jakob Loszach. 84 Drugače kot dekan Butkovič, ki je ostal v Braslovčah skoraj tri desetletja, od leta 1797 do smrti 1825,85 sta se 84 SAM, Matične knjige, Župnija Braslovče, R 1795-1825, P 1784-1825, M 1784-1802, M 1803-1825. atkovič, doma iz Krškega, je bil posvečen v duhovnika «Z 300 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 kaplana v skladu z naravo kaplanske službe od tod kmalu tudi poslovila.86 V matičnih knjigah sta prvič zabeležena šele malo pred nastankom desetinskega registra, novembra 1802, ko sta zamenjala svoja predhodnika.87 Ugotavljanje identitete piscev desetinskega registra se je osredotočilo na primerjavo njunih rokopisov s pisavami duhovnikov v matičnih knjigah. Ob pomanjkanju drugih pisnih sledov župnika in obeh kaplanov se je bilo pač treba zadovoljiti s tem, kar je na voljo. Toda oviro za zanesljivo identifikacijo individualnega rokopisa predstavlja ugotovitev, da so matice tega časa pisane v gotici, za povrh pa jih je praviloma vodil župnik sam, tako tudi v primerih, ko je krst, poroko ali pokop opravil kateri od kaplanov. Podpis kaplana pod vpisom torej ni njegov, ampak je duhovnikovo ime tako kot celoten vpis zabeležil župnik. Pisec prvega dela registra, tj. desetinskega popisa za Grajsko vas, bi utegnil biti župnik Butkovič, kot je mogoče sklepati predvsem na podlagi primerjave njegovega rokopisa v matičnih knjigah z načinom zapisovanja številk v registru in še posebej s kratkim desetinskim obračunom v nemški gotici. A tudi tu je opaziti določena odstopanja, ki ne govorijo v prid Butkoviču. Župniku bi sicer glede na njegov dolenjski izvor — doma je bil namreč iz Krškega — prav lahko pripisali besede '\a tu kjtu 1803" iz naslova registra. Še manj je verjetno, da bi bil Butkovič pisec drugega dela registra, čeprav daje drobna pisava sicer na prvi pogled vtis večje podobnosti z njegovim rokopisom v maticah. Avtorstvo je torej mogoče prej kakor župniku pripisati drugima dvema duhovnikoma, katerih rokopisa pa žal ne poznamo. Poleg duhovnikov pridejo kot pisci v poštev laiki, denimo organist, učitelj ali kak pomožni župnijski uradnik. Človek, ki v obračunu prvega dela registra (pag. 3) nastopa v prvi osebi v zapisu leta 1762 v Zagrebu in je prišel službovat na Štajersko leta 1785, ko je njegova domača goriška nadškofija na severu še segala vse do Drave. Najprej je opravljal službo župnika v Idriji, nato v Kolovratu in od 1785 do prihoda v Bra-slovče oktobra 1797 v Sv. Lovrencu na Dravskem polju. V Braslovčah je bil hkrati župnik in dekan ter duhovni svetnik do svoje smrti 28. februarja 1825 (I. Orožen, Das Dekanat Frafiku str. 49; PAM, PAMB/1861, Slekovec Matej, šk. 15, Kartoteka duhovniki 17.-18. st, št. 286). Ob smrti mu je bilo 87 let (SAM, Matične knjige, Župnija Braslovče, M 1803-1825, fol. 1), na svet pa je prišel 24. septembra 1738 v meščanski družini v Krškem (Župnijski urad Krško, krstna matična knjiga 1730-1771). °° O J. Loszachu ni znanega nič določnega, A. Zabukovšek (1743-1815) pa je bil po rodu Celjan in do ukinitve žičkega samostana kartuzijan (PAM, PAMB/1861, Slekovec Matej, "^usammen geben mir (!)", bi bil končno lahko tudi uradnik graščine Strovsenek (Straussenegg), nekdanjega lovskega dvorca celjskih grofov v Smatevžu pri Gomilskem.88 Iz nemško pisanega obračuna desetine za Grajsko vas je namreč razvidno, da je od pobrane desetine v ječmenu, ki so jo desetinski obvezniki, kot kaže, izročili njemu osebno, pripadala samo slaba tretjina župnijskemu imenju (Pfar-gi/i), večji del pa je šel štrovseneški graščini. V takem primeru je graščina odvajala del pobrane desetine župniji in je prvi del registra mogel nastati že v graščinski pisarni. Temu v prid ne nazadnje govori dejstvo, da je bil register šele pozneje združen iz dveh ločeno nastalih delov. Vsekakor so desetino v Grajski vasi pobirali ločeno od žitne desetine v ostalih štirih krajih. V župnijskih de-setinskih registrih za obdobji 1788—1790 in 1791— 179389 namreč (še) ni Grajske vasi. Poleg tega žitni meri prvega dela registra za leto 1803 nista enaki merama v drugem delu: grajsko vaški del registra navaja količine še neomlatenega žita v nasadih (nem. A-tisat^) m parih (nem. Paar), drugi del registra pa v stavah (nem. MansI) in snopih (nem. Garbe).90 Ob nadvse skromni jezikovni beri je komajda moč soditi o jezikovnih značilnostih registra, še zlasti njegovega drugega dela, ki vsebuje poleg antro-ponimov in toponimov le pičlih šest slovenskih besed: izraze za žitne vrste in količinske enote neomlatenega žita. Prvi pisec nam je poleg teh izrazov pustil vsaj še slovenski poimenovanji za hišno številkp (Hishna Numara) in desetinskega obveznika {Ime Def-setinskiga Gospodarja) ter naslov samega registra. Zanimivo je, da se ime Grajske vasi v naslovu (v Greiski upsi) razlikuje od zapisa v registru (pag. 2: Greska uaps), kakor da bi šlo za pomoto. Kot že rečeno, je za savinjsko okolje prejkone nenavadna oblika "Sa tu kitu 1803", značilna za nekatere kranjske, zlasti dolenjske govore ter v znatni meri tudi za dotedanje slovensko knjižno izročilo. Da sta dala pisca registru pečat lastnega idioma, pa najbolj očitno pričajo zapisi nazivov žitnih vrst, edini izrazi, ki jih srečamo v obeh delih registra. 87 šk. 15, Kartoteka duhovniki 17.-18. st, št. 3615). Gl. op. 84. 88 O Štrovseneku prim. I. Stopar, Grajske stavbe, str. 142-147. 8? StLA, A. FraBlau, Markt und Pfarre, K 1, H 5, Getreide-zehent 1750-1845. •'" Iz seštevkov v registru je razvidno, da je nasad sestavljalo 40 parov neomlatenega žita, stavo pa 20 snopov. Iskanje skupnega imenovalca ni dalo zanesljivih ugotovitev, čeprav je žito v obeh delih registra izraženo tudi v enoti z nemškim imenom schober V prvem delu registra (pag. 4) se namreč seštevek ne nanaša na župnijsko desetino v Grajski vasi, temveč na neko večjo, žal neopredeljeno količino. Iz drugega dela (pag. 12) pa je razvidno, da schober (60 snopov) ustreza trem stavam (po 20 snopov). O enoti schober prim. S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer, str. 70. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk JO, Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 o«w^,„^^ Vrste žita 1. pisec 2. pisec ječmen Jezhmen Jezhmen rž Ersh Arsh pšenica Usheniza Psheniza oves Oueps Ous v pravopisnem pogledu sta oba dela registra zelo enotna. Slovenski izrazi in antroponimi so namreč z majhnimi odstopanji zapisani v bohoričici svojega časa. V prvem delu izstopa grafem u namesto v (npr. Greska m/s, Kopriua), kar kaže nemara na zapisovalčevo ustnipno izgovorjavo glasu v. V drugem delu so še največja odstopanja od boho-ričične norme pri podvojenem g (Vodlagg) in se- stavljenem grafemu th (VirnatB). Zato pa je opaziti veliko doslednost pri šumnikih, kjer bi najprej pričakovali nemški vpliv, zlasti pri stiku šumnika / s fonemoma /in k (npr. Shtakne, Shkrabaf). Kot je pri tovrstnih, neknjižnih besedilih tega časa domala pravilo, ni nobeden od braslovških piscev razlikoval med šumnikoma /in % (Shlander, Primosh,Janshe). Pri umestitvi braslovškega registra v zgodovinski in jezikovno-kulturni prostor naletimo na ovire, saj ne poznamo piscev, o tradiciji slovenskega ura-dovalnega pismenstva v lokalnem okolju pa ni sledov.91 Kot že rečeno, je izbira slovenščine za 91 Bolj kot zanimivost kaže omeniti, da je v Grajski vasi, ki jo 3« Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 register, četudi le poluradne narave, za začetek 19. stoletja nenavadna, medtem ko je pisna in knjižna raba slovenskega jezika v tem času precej napredovala. Kaže, da na nastanek braslovškega desetin-skega registra tako ni imelo posebnega vpliva lokalno okolje, temveč prej osebni dejavnik v povezavi s trendi širšega kulturnega okolja. Ni izključeno, da desetinski register za leto 1803 ni bil edini te vrste v braslovški župniji. V vrsti ohranjenih nemško pisanih desetinskih registrov te župnije namreč med letoma 1793 in 1814 zeva dvajsetletna praznina, ki jo prekinja samo obravnavani primerek v slovenščini. Skupno se je iz skoraj stoletnega časovnega okvira ohranilo 14 registrov, najstarejši trije za leto 1750 in najmlajši iz leta 1845.92 Pri tem lahko govorimo o treh sklenjenih časovnih sklopih, ki so vsi dokaj oddaljeni od slovenskega registra. Tako pokrivata polstoletno obdobje med 1793 in 1842 zgolj dva registra, že omenjeni slovenski iz leta 1803 in nemški za leto 1814. Podobne časovne vrzeli beležimo v vrsti vinskih registrov 1720—1845,93 saj se ni ohranil noben primerek za čas med letoma 1793 in 1809. Prav mogoče je torej, da je okoli leta 1800 nastalo v slovenskem jeziku več tovrstnih registrov, a se je ohranil en sam. Majhen namig na slovensko vodenje registrov pred letom 1803, a po letu 1793, se morda skriva v dejstvp da najdemo pojasnjevalni slovenski izraz nasad (Na/sad) za nemški A-tisat^ že v desetinskih registrih 1788—90 in 1791—93. Tudi osebna imena in priimki v omenjenih registrih izstopajo po latinični pisavi z elementi bohoričice. Tega še ni zaslediti v registrih iz srede 18. stoletja, od 1814 dalje pa je latinično pravopisno mešano zapisovanje ostajalo pravilo (npr. izmenično %h in tsch za šumnik č). Za registre vinske desetine velja podobno: latinična imena in priimki z vplivi bohoričice se pojavijo v osemdesetih letih 18. stoletja, potem ko so bili antroponimi zapisovani v latinici že v zgodnjih registrih za leti 1720 in 1721. 92 93 obravnava prvi del braslovškega desetinskega registra, na prezbiteriju cerkve sv. Križa ob letnici 1723 zanimiv slovenski napis "TO IE HISHE TE MOLITVE". Grajska vas spada danes v župnijo Gomilsko, ki se je od braslovške župnije dokončno osamosvojila šele leta 1891. StLA, A. FraBlau, Markt und Pfarre, K 1, H 5, Ge-treidezehent 1750-1845. - Ohranjeni so registri za leta: 1750 (trije), 1751 (dva), 1753, 1754, 1788-90, 1791-93, 1803,1814, 1842,1843 in 1845. Prav tam, K 1, H 4, WeinzehentRegister 1750-1845. -Ohranjeni so registri za leta: 1720, 1721, 1729, 1739-40, 1740, 1742, 1750, 1751, 1752, 1753, 1754 (dva), 1755, 1756-57, 1758-59, 1760-61, 1762-63, 1764, 1765, 1766, izvleček 1766-67, 1772, 1773-75, 1783-84, 1785-87, 1791-93, 1809-14, 1815-18 (in 1822), 1819-20, 1823-24, 1824,1827, 1828,1833, 1834, 1835,1839,1840 in 1845. Kakor koli, še tako skromen, komaj opazen ur-barialni zapis v slovenščini, je tudi v začetku 19. stoletja zelo neobičajen pojav. Braslovški desetinski register je poleg tega, če izvzamemo specifične prekmurske terezijanske urbarje, doslej edini znani urba-rialni register, pisan v slovenskem jeziku, ki se ni ohranil le v prepisu ali zgolj omembi, temveč v izvirniku. SUep Slovenski prostor je skratka do konca fevdalne dobe poznal domala izključno nemški, italijanski, latinski in madžarski uradovalni jezik s poudarkom na nemščini. Slovenščina kot jezik ljudstva in skromne književnosti v skladu z uveljavljenimi pravili ni imela mesta v uradovalni praksi in uradniški miselni sferi. Temu ustrezno je bera urbarialnih registrov v ljudskem jeziku v vseh pogledih borna, tako v količinskem, oblikovnem, zvrstnem, namemb-nostnem ali vsebinskem. Svojevrstno izjemo predstavljajo terezijanski urbarji za Prekmurje, ki pa so prav tako časovno, prostorsko in vsebinsko močno omejen pojav. Glede na dosedanjo dokaj temeljito prečesanost in popisanost graščinskih in župnijskih fondov ter urbarjev v arhivskih in drugih zbirkah lahko torej upravičeno sklepamo, da bi bila najdba še kakšnega samostojnega urbarja v slovenščini presenedjivo odkritje. Prej bi lahko pričakovali kak desetinski register ali neformalen urbarialni zapis, skratka kaj podobnega bloškemu urbarju, še prej braslovškemu registru. Nemara se v zapuščinskih inventarjih zemljiških gospodov skriva celo kakšna neznana omemba slovenskega urbarja poleg onega iz belokranjskega Gradca, in če že, potem prav verjetno kje ob meji s hrvaškim prostorom. VMi„U,e„,uta AAG — Archivio Arcivescovile di Gorizia: Atti pastorali di Attems: 18 (33), 22 (37). Arhiv HAZU = Arhiv znanosti i umjetnosti, Zagreb: Acta Croatica: popis. ARS = Arhiv Republike Slovenije: AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, 1/107. AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko: šk. 27. AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani: šk. 80. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk »3 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 AS 1074, Zbirka urbarjev: 1/49 u. NŠAL = Nadškofijski arhiv Ljubljana: Popis župnijskega arhiva Bloke. »r-4 **žup*Blote'K l921- Zapuščine duhovnikov: Pokorn France, Zgodovinski zapiski, Bloke. PAM = Pokrajinski arhiv Maribor: PAMB/1847, Lipovšek Gašper, šk. 1. PAMB/1861, Slekovec Matej, šk. 15. PAMB/2139, Šiftar dr. Vanek, šk. 87-92. PAMB/2190, Prekmurske arhivalije, šk. 1. P Domoznanska zbirka: fasc. 74, Ro 212, Fo 162, Fo 167. StLA = Steiermarkisches Landesarchiv, Graz: A. FraBlau, Markt und Pfarre, K 1. SAM = Škofijski arhiv Maribor: Matične knjige, Župnija Braslovče: R 1795— 1825, P 1784-1825, M 1784-1802, M 1803-1825. cenKr ZRC SAZU = Znanstvenoraziskovalni Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede: Zapuščina Franceta Kidriča, a. e. 21. Župnijski arhiv Bloke: župnijska urbarja iz let 1778 in 1820. Župnijski urad Krško: krstna matična knjiga 1730—1771. Ii,„a,uta Blaznik, Pavle: Slovenica v arhivalijah freisin-škega loškega gospostva. Loški razgledi XVIII. Škofja Loka 1971, str. 74-79. Goleč, Boris: Iz zgodovine pisarniške slovenščine v 1. polovici 18. stoletja. ArhiviXXlV (2001), št. 1, str. 87-108. Goleč, Boris: Iz zgodovine uradovalne slovenščine 17. stoletja. Arhivi XXIII (2000), št. 2, str. 141-154. Goleč, Boris: Ormo^vstoletjih mestne avtonomije. Posestna, demografska, gospodarska, socialna, etnična in jezikovna podoba mesta ob Dravi 1331—1849. Ljubljana 2005. Grdina, Igor: Od svetljenstva. Maribor 1999 Juričič Čargo, Danijela, Žnidaršič Goleč, Lilija-na: Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije, Zvezek 1: Urbarji v Zbirki urbarjev in fondih zemljiških gospostev. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije 2005. Kebe, Janez: Voska dolina z Babnim Poljem. Zgodovina župnij Stari trg pri Vozu in Babno Poje. Ljubljana 1996. Kidrič, France: Dobrovskj in slovenski preporod njegove dobe (Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani 7, Historični oddelek 1). Ljubljana 1930. Kidrič, Fr.: Opombe k protir. (katol.) dobi slo -venskega pismenstva. Časopis %a slovenski jezik, književnost in zgodovino III (1921—22), str. 73—133. Kos, Dušan: Urbarji %a Belo krajino in Zumberk (15.-18. stole je), (Viri za zgodovino Slovencev. Trinajsta knjiga). Ljubljana 1991. Kos, Janez, Umek, Ema: Dve slovenski pesmi iz drugega desetletja 18. stoletja. Jezik in slovstvo XIX (1973/74), str. 218-220. Kos, Stanislav: Bibliografsko kazalo Časopisa za Zgodovino in narodopisje XXI—XXXV 1926-1941. Maribor 1965. Kozar-Mukič, Marija: Jezik urbarjev Slovenske okrogline (Totsag) v 18. stoletju. Nemzetkozj Szja-vistikai Napok II (Slavistični dnevi). Szombathelv 1986, str. 115-120. Kozar-Mukič, Marija: Podatki o načinu življenja prekmurskih Slovencev v 18. stoletju. Zbornik so-boškega muzeja 4. Murska Sobota 1995, str. 77—89. Krampač, Tone: Vodnik po matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva Ljubljana (Nadškofija Ljubljana, Arhiv, Priročniki 2). Ljubljana 2003. Lavrič, Andej: Čevljarska in usnjarska zadruga v Ložu. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko XLX (1909), str. 116-123. Legiša, Lino, Gspan, Alfonz (ur.): Zgodovina slovenskega slovstva. I. Do zadkov romantike. Ljubljana 1956. Ve topiš Cerkve na Slovenskem 2000. Stanje 1 .januar 2000. Ljubljana : Nadškofija Ljubljana 2000. Lopašič, Radoslav: Hrvatski urbari. Urbaria lingua croatica conscripta. Svezak I. (Monumenta historico-juridica slavo rum meridionalium, Volumen V.). Za -greb 1894. Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst 1980. Merku, Pavle: Zasebna slovenščina v 17. stolet-ju. Slavistična revja 30 (1982), str. 121-149. Novak, Vilko: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana 1976. Orožen, Ignaz: D as Dekanat Frafšlau, (Das Bis-thum und die Di6zese Lavant, IV/1). Ciffi 1880. Orožen, Martina: Uradovalna slovenščina v drugi polovici 18. stoletja. Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (Obdobja 10). *» Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 2 Boris Goleč: Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku ..., str. 275—304 Ljubljana 1980, str. 155-177. Pavliček, Vida: Vara^dinski urbariumi. Grad Va-ra^din i vara^dinsko vlastelinstvo u tere^janskim urbarima druge polovice XVIII stoječa. Varaždin : Državni arhiv 2005. Rutar, S.(imon): Završniška gospoščina na Krasu. I^vestja Muzejskega društva %a Kranjsko V (1895), "jLf*™ ***. T*** Golra SBL 3 — Gspan, Alfonz (ur.): Slovenski biografski leksikon, Tretja knjiga, Raab-Svikaršič Ljubljana 1960-1971. Smole, Majda: Vicedomski urad %a Kranjsko 13. stol. — 1747, 5. del: Cerkvene nadeve Ut. M—R. Ljubljana 1995. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Tretja knjiga: Spodnja Savinjska dolina. Ljubljana 1992. Umek, Ema (ur.): /^ roda v rod. Pričevanja o slovenskem jeziku (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi, Zvezek 5). Ljubljana 1982. Umek, Ema (ur.): Slovenščina v dokumentih sko^i sto le j a. Razstava ob 25-letnici samostojnega delovanja Arhiva Slovenije. Ljubljana 1971. Umek, Ema, Kos, Janez (ur.): Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije (Skupnost arhivov Slovenije. Vodniki). Ljubljana 1975. Vilfan, Sergij: Travna zgodovina Slovencev od naselitve do %loma stare Jugoslavije. Ljubljana 1961. Vilfan, Sergij: Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (XVI.-XIX. stoletje). Zgodovinski časopis 8 (1954), str. 27-86. Vugrinec, Jože (ur.): Trekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost. Zbornik Mednarodnega znanstvenega srečanja Murska Sobota 14. in 15. julij 2003. Murska Sobota : Ustanova dr. Siftarjeva fundacija Petanjci 2005. Ta Z-sa^nfass-ng URBARIALICA SLOVENICA - AUF DEN SPUREN URBARIALER REGISTER IN SLO-WENISCHER SPRACHE ZWISCHEN DEM 17. UND 19.JAHRHUNDERT Der Beitrag bietet einen auf den gesamten slo-wenischen Raum sich beziehenden Uberblick iiber die bisherige slowenische Literatur, die in den bis zur Grundentlastung von 1848 entstandenen Urba-rien — Registern der Abgaben und Leistungen der Untertanen gefunden worden sind, und liefert neue Funde und Erkenntnisse iiber das Vorhandensein der slowenischen Sprache in dieser Art von Dokumenten. Im Hinblick auf den minimalen, sozusagen unbetrachtlichen Gebrauch des Slowe-nischen in der administrativen Sphare bis Mitte des 19. Jahrhunderts ist es nur zu verstandlich, dass bis vor kurzem kein in slowenischer als der Sprache des Volkes verfasstes urbariales Register bezeugt war. Die Forscher fanden in den insgesamt me-hreren Tausend erhaltenen Urbarien nur einzelne slowenische Ausdriicke und bestenfalls slowe-nische Beschreibungen der Grenzen der grundherr-schaftlichen Landgerichte. Erst rund 10 Jahre kennt man das lediglich aus einer marginalen Er-wahnung bekannte, verschollene slowenische Ur-barium der Herrschaft Gradac in der Bela krajina fiir den Zeitraum 1625—1629, das bislang als ein-ziges bezeugtes Urbarium in slowenischer Sprache galt. In der Folge kamen zufallig noch zwei der-artige, slowenisch verfasste Dokumente zum Vor-schein: das verschollene Urbarium der Pfarrei Bloke fiir den Zeitraum 1762—1770 in einer Abschrift aus dem 20. Jahrhundert und das originale Zehntregister der Pfarrei Braslovče aus dem Jahr 1803. Die Zahl der Urbarien und ahnlichen feudalen Register in slowenischer Sprache stieg so auf drei, nach Inhalt, Form und Zweck (es handelt sich namlich um eine interne Geschaftsfuhrung) allerdings sehr bescheidene Exemplare. Der Beitrag analvsiert die Umstande und Griinde ihrer Ent-stehung, die bei jedem Register etvvas eigentumlich sind, und weist zugleich auf die spezifische Er-scheinung der sog. kajkawisch-slowenischen Urbarien aus Prekmurje des Zeitraums 1768—1775 hin. Es handelt sich um gedruckte Formulare fiir einzelne Dorfer in Prekmurje (Ubermurgebiet), einem slowenischen Randgebiet, das zu Ungarn gehorte. Die Sprache dieser an diversen Aufbevvahrungs-orten in Slowenien und Ungarn verstreuten Urbarien muss erst genau untersucht und dement-sprechend benannt werden. Von besonderem Wert sind die aus der Zeit direkt vor der Entstehung der gennanten Urbarien stammenden Antvvorten der Untertanen auf einen amtlichen, die fiir einige Dorfer in der Volkssprache verfasst wurden.