j i Atuijem živii>ozdravnikov skuša organizl*uti j/oreio^¦auje pri nabavi plemenjakov. Da boai^ inžje dobili dobre domače plemenjake, se bodo začeia ustanavJjati ^rej^ka sredižča", Naslov, rejsko »rjuiSfie ii>hijo fKrtl goto^mi pogoji dobri, živiuorejci, •v;itoii!i crede so zjednačene in se odlrkujejo po gospodarski lepoii (dobra mlefcnost, rastnost itd.). Te ftrede se bodo skt>ftalo spopolniti s priskrbo dobrih krav iz okolioe in sq jim bodo dodajaii najboljši brki. Rejska središča se pa morajo zavezati,i da borto odrejala vso spcsobne bifike in jih ponudila državi za pospeSevalno akcijo v nakup in da bodo odvišne teliee proda>ale le v oni pleraenski okoljš, kateremu, pripadA sre«1išče. Za dobavo merjaSčkov naj se na podobea naftin poživijo ali po potrebi na novo ustanovl>o svinjska vzrejevaliSča !in zai^nt/Bresijta^D prizpani svinjerejai zh vzrejo merjaš^kov. Dobrih plemenskih ovuov do bimo laliko v zadostni množini iz Solčavo in Jez<>r •»kcga, nekaj eTstokrvnih petelinov sulmojioi.^ke pasme pa je iz Murskega polja. Za nakup* čistokrvnih bikov se bcb v sludaju dokazane potrebe iz državiiih sredstev potora Kmetijs'i.e družbe' dovoljevale subvencije do enctrctjine naknuue cenp. C& prosilec vloži predpisaiii vadij in se z zavežnim pismom zaveže, da ,bo bika rabil dve leti za plerae. Razventega sebodo ob priliki l'oeneovania delile dobrim oskrbovalcem bikov nagra-.Io kot nekak letni vzcirževalni pi*:spevek, ki se bodo stopnjevalo po starosti in dobroti plemenjaka. Namen tok nagrad bo oiiraniti dobre plemenjake, ki se glede kc.istuih la stnosti odlikujejo z močno individiialno poteiieo pri podedovanju 6im dalj časa za pleme. Za nakup dobrih plemenskih merjaščko? se določa subvencija v znesku polovične nakupne cene, 6e so prosilec zaveže držali merjasca dve loti v plemen sko sviho za javno uporabo. Isto v^ja za ovne. Za razširjenje in utrjenje priznane satmodoiske perutnine potom čistokrvnih petelinov se namercw:i razdeliti v priznanih kurjerejskih okoliših nekaj peteiinov.. 2. Licencovanje bUkov se na] izvedi v pomladnem roku, najpozneje do konca majnika na podstavi starih rleželnih zakonov za bivše krono/i.is, vendur. })a vpoljajo za vse okraje npsledna skupna določila, Sit Ob prUiki licencovanja se bo vrsilo premo vanje bJkov in se bodo delile nagrade za dobre biko; morebifna dokazila o gospodarski dobroii bika kakor izvleček iz rodovnika zapisnik poskusne niolže bikove mat^re naj bikorejci prinesejo seboj. b) Pokritje potnih stroSkov za licencovalno komisTjo se uravna za vse okraje na enoten način (živinozdravnik in zastopnik živinorejcev za okrajno glavarslvo iz državnega fonda). c) Najpotrebnejše tiskovine (seznam in pregled lilemenskih bikov) se za vse okraje zjednačijo. d) Ob prilikr licencovanja naj se vrši p<m6no predavanje o dosedanjem uspehu in ciljih -/ivinoreie v okraj.i Posvetovanje o pospeševafiju živinoraje v Sloveniji« Ctoe 23. marca t. 1. se je pri' povcrio ;iši\ u v\ kmolijslvo v Ljubliani vr.šilo posvetovan«c o posi.ier.ovfii-,ju ž.vinoreje v Sloveniji. Navzoči so bili zastocniki te<j.& poverjeništva, Kmetijske druii?.>,' Vi:o\ fi! vaiaice za živino, glavnega poverjeništva za agranio rolovin'".. živinozdravnikov, živinorejskih strokovn a kov ni živinorejcev iz celo Slovenije, vs-v.'\ s!;iii»;--i'i > koli 50 udeležencov. Nf* dnevpem redu so bilo sledofto to<'!:o: 1. Y'nikrba potrebnih plemenjakov. 2 Licencjvacie bikov. '$. Hposobnost tnjih pasera za naše razn.urir j-azuo-. l;to\- S'!ove";;ii - p^semsko okolišo. 4. 2*vi?i?v^ - - sfnvo. 5 Sredstva za zboijšanje vzreje. 'i. Plemenski si-ri-...; 7, Zboljšanje dosedanjih užitkov. 3. Zivinorej sfc«"1 tr^anizacije (bikorejsko in živinor.Vbico zadruge) JJos\Teir.vanje je vijjdil povei"jeiiik z&t kmeti.if?t\o g. Ja-, knli Jjiji. Po izčrpanem referaiu živinoio;?! ega nadzornika in živahni debnti ndeležencov :m \e dcseglo /,>.';¦. r--ijo na sloleče smernice: . Potrel)Jil piemou]ak! (biki, rn-J"j:»sc'i, ovni) iiiij so j)akr,p\ijo.|o nafelro v <J"želi san\ od nnjboljirih živmorejcev, ki redijo res dobičkanasno /iviuo . zjvinorejskc nadzorništvo naj v sporazumu s Kinotij- .!., .;....-..¦.. ... PO,,,ofi:o gvOji'h in?,trH]rtor'9v m sodolo- Ostale potrebne označbe naj slediio potein, ko stopi v veljavo enoten živinorejski zakon za ceio državo; zakona ni prehitevati zL naredbami Sprožila se je misel, da1 br se naj bi -i oU priliki Hcencovanja tuberkulihj,z4l-ati; zadaviv predlog se sprejme za prihodnjost. Nekaterf udeložonc; zah tevajo poostritvo dosedanjih, določil v tera sruislu, da je vr,ak bikorejec prisiljen prignati vsako Itto vse bi^ ko in bičke k preglodovanju in da se nes^osobni in vsled tega neliceneovani plemonjaki morajo brezpo* go.inc skopiti. Poverjeništvo pa npa. dr boio biKorejci iz lastne prevdarnosti, radevolje sledili nasvotu in vabilu licenoovalne komisi'o, kr bo skuSaia s iirimornim poukom in smotreno razdelitvijo nagrad pojas n.ievalno vplivati. Drugo leto nam bo pa novi zakon podobna določila itak pr|nesel.i Zajedno z licencovanjem plemenskih bikov so bo vršilo letna pregledovanjo bifkov od ^ostecia meseca naprej in se bodo za lepe bifiko del.'e vzrejevaJne nagrade, pod pogoiem, da jih bo posestnik redil za pleme ali pa ponudil v nakup državi v ple * menske svrhe. 3. V Slovonljii imamo i glavne pasme in sicer:. belo marijadvorsko, pgoniCno, oznoma sivkosto pomursko-rnuriško, rdo^c cikasto piTir^avsko in rumo nocikasto Gisasto^ pimer.doltfro p;:šmo. Razventega se je zaclnja leU na Dolenisko si- stematfčBo uvažala montaionska pasem v svrho zboij- žanja oblik in užitka prvotne sive pasme, kakor s>! filiši s povoljnim uspehom, posetmo fte so paSniki na razpolago. Za malfl Slovenijo je število pasem gotovo zadostno Visokof zato ]e opustiti; vsako nadalino ne plodno posktiševanje z noviatni, pasmami. Doseaauji paseraski okoliši naj ostanejo neizpremenjeiii. Prišei je čas podrobnega dela v živinoreji, ki se mora vr šiti v znamenju' zboljševanja pasme same iz seb« poiom, prevdarnega odbiranja za plerne, ustanavljanjtt rejskih središfl in priprave za mlečna kontrolna društva. Ustvarimo več in boijšo krmo, to bo napravilo boljšo živino, ne pa nove pasme. Med živinorejci a»j se širf misel samozavesti in saniopomoči! 4. Zivinske razstave so jako važne za napredek! živinoreje; naj se prfrejajo tako, da se vzbui;: zanimanje za rejsko delo in stremljenje živinorejcev v širših ki'ogih v prvi vrsti pa naj bodo razstavo sredstvo pouka in zato zmiram zvezane z, praklifinim poukom in predavanjem o dosedaniem uspehu in prihodnjem delu o živinoreji. Res odličue živali naj s<; nagradiis primemo visoko premijo. Večjo važnost bo polagati na mlečnost pri kravah. V Slovenij;' se bo letno vršilo v jesenskem roku več živinskih razstav s premovanjem, v Solčavi in na Jezerskom tudi z;i ovce. V obdarovalne namene naj krajBvni iaktor,ji. okrajni zastopi, občijne, denarni za,vodL, prispevajn co svojih močehj naj tekmujejo v tem, da spravijo svoto skupaj, kt; je jednaka državnernu prispcvku. Izrekla se je želja, da se.delijo diplomi in vidni /nski, obeski, premiranira živalim: tej želji bo skušalo poverjeništvo ustreči, kakor hitro bodo razmere do puščale. «¦. Kot sredstvo za zboljšanje vzreje pnhajajo v prvi vrsti v.poštev pašnrki, vzlasti planinski. Gorski in planinski kraji so in bodo ostali vedno vir zdrave živine, iz katerega črpajo dolinski kraji. Zato je gospodarsko na,jAe5je važnosti, da se vprašanj¦•> planinskih pašnikov pitf izvedbi agrarne relorme reši povoijno. Zahteve žtvinorejcev iz Bohinja, Gorenjske, Koroške in Solčave soglašajo v sledečem: planine, ki služijo živ+norejski produkciji, naj se isti ohranijo, ona zemljišča, ki so služila kedaj temu smotru, pa so se tekdm let vsled pospeševanja drugih panog živinoreji odvzeli, naj se vrne]o, prvotnemu namenu. Vsled enostranske regulacije m pogozdavan.ji! planirlskega sveta je število>živine v gorskih kraiih sQno padlo. Zahteve posvetovalcev so izvenele v sledeče predloge: a) Naj se izvede strokovni pregled regulacije planinskih pravic; nekdanje kmetske pravice naj pridejo zopet v veljavo. b) Planšarstvo naj spada v okvir živinorejskega nadzorništva in je nastaviti živinorejsko naobraženega strokovnjaka kot planšarskega nadzornika. Kmetijsko poverjeniStvo hoče posvcčati planSarstvu vso mogofio pozornost, bo stopilo v stik z vsemi zadovnimj čmiteljT in skuSalo priboriti živinoreji starih pravic. Kjer gro ža zemljišča, ki spadajo pod agrarno reformo, naj žh^inoreici skrbijo, da ižvolijo v občinske agrarne odbore energ/čne zastopnike in se naj orgajiKrirajo v društva in skupine, kajti posa mezniru kmetovalcem se bo oddaialo v zakup ali končno last le takšne pa^nike, ki bi ne bili prhnerni za skupno izkarišfianje. V krajih, ki niso primerni za razvoj pašništva, naj skrčijo živinor6jci3 da bo imela mlada živina v bližini hleva tekališča in tori§6a na razpolago, kjer se lahko zadostno giblje.. Za napravo in pr.pravo hlevov, gnojišč in gnojničnih jam se v bodofie ne bodo daiale denarno podpore, pač pa živinorejci lahko dobijo brezplačne načrte in strokovno navodilo, ako zaprosijo zato pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. 6. Plemenski sejmi sd bodo vršili v plemensko napbolj razvitih okrajih obenem z živinskimi razstavami. 7. Zbolpanje užitkov pri živini se mora sraotreno pričeti. Na vseh. kmeftijskih šolahj in bodočih rojskih središčih naj se uvede kontrala mlefinosti po naeinu^kontrolnih drnfitev. Kot predpriprava za kontJ'olna«hruštva se vršijo letos po deželi molzni tečaii, pri katerih se teoretično in praldjičnO'razpravlja o glavnih činiteljih mle5nosti, ld', so: odbira plemenskih živali. pravilna vzreja telic, molže, krmljenje, snaga, zrak in svetloba. Kraji, kjer se smatrajo taki toftaji potrebni, naj se pridno priglašajo pri poverjeuiStvu za ki etijstvo. 8. Živinorejske orgauizaeijje (bikorejske in živinorejske zadruge) se v Sloveniji? z malirni častni oii izjemami niso moglo povolj.no razviti, ker so se preveč postavljale na stališce državne podpore in zahtevale od elanov premalenkostnih deležev. Od ->e obstojeeili zadrug se bodo zbirali podatki o njih de lovanju: nadaljnega ustanavljanja se pa zaftasno ne niore priporoftati. Zivinorejska organizacija se bo izvedla po občinaJi na ta način, da si občinski odbor iz svoje sredine izbere ..živinorejski odsek", katerema jo naložena skrb za povzdigo živinorejo v ob'*ini. Taki živmorejski odseki se bodo osnovali na podlagi začasne naredbe, ki bo v kratkem izšla. Končno se je kot naloga najbližje prihodnosti l^ripoznaio sledeče: ustanovitev ži-\fmorej&kih ods« kov po ob&inah, priklopitev planšarstva 'živinoreji m ustanavljanje rejskih središč. Zt.\inorejci! V kratkih potezah smo vas seznanili 7. načrtom za povzdigo živinoreje:' podane so splošne smerniee, na podlagi katerih najde vsak svoj določen delokrog. Zdaj pa s polno paro na delo, (ia v kratkem nadomestimo to, kar nam jj.e vo]na uni&la, (