J\o	V Cetertik 31. Prosenca.	i&.ZO.
V e n c c
na grob visokočastitiga mašnika Sifr. Pegam * ).
Dovoli mi. prijatel, drajji brat! Z otožnim serca tu smertni vene ti splcsti, Dc sc ti poslovim še zadnjikrat. Ga tje na tvoj prezgodnji grob prinesti. V ločcnja čutu klilc So venca cvetke mile.
V	poklicu svetim delati vse dni
V	zveličvo duš posvetil si življenje, Strahli seree preblago znalo ni Cmreti tud za bratov osrečenje.
kar želel si, oh! kmalo .le delež tvoj postalo!
Poklican na strahii merzeči kraj . kjer smertni an^el med bolniki žanjc , Si hodil spremljat duše v sveti raj. Nebeški mir . ljubezen vlivat vanje. Tam smert ne roke vele Tud tebe so objele!
Silvester Pegam jc hil rojen v Loki 30. Orudna 1N2I, in v mašnika posvečen 3. A elikoserpana 184.'». Jc bil ki-stre glave in lepiga zaderžanja vseskozi v šolah. \ isoke prednosti njegovima jasnica uma in blazina serca niso neznane ostali-. Ker I. IM."» ni liilo dosti prostora v viši dultovšnici per sv. Avfustinu n i Dunaii. je bil po prejetih sejnih v službo postavljen v Sent-\ id per Ljubljani, kjer se je obnašal kakor Jo''cr pastir in se zraven tinli za oj-^tre spraševanja iz bo«:o;.lovskih vednost perpravljal. Leia IM? si £a pa milo-tIjivi knezo-skol na llunaj poslali, de bi bil oniii dohtar sv. pisma postal. Zc je tri ojstre spraševanja srečno dostal, kar vstane mesca Kozoperska Ib4s na Dunaji hudi vihar, kteri ga jc permoral s svojim tovar->i-m v Ljubljano perbežati. IM jr poleni skoz eno leto kaplan v Postojni. ladnje mesce pa per sv. Jakobu v Ljubljani ; tti saje dolžnost duhovskiga poklica tudi v vojaško bolnišnico peljala, kjer je le^ar nalezel in !i3. Prosenca umeri, ter poklican bil v plačilo, ki zvestiga Kristusovima služabnika čaka v nebesih. Pač .ic zcuba teca učenima du-liovna velika, ker jc lulo njegovo seree Ic za povišanje katolške cerkve vneto: zato nc bo kmalo britko žalovanje po njem v naših persih ugasnilo.
Duh bistri tvoj jc dvignul sc sprosten Cez mrakov zemeljskih meje v svetlobo, kjer v zaželjeni luči razsvetljen Pije neznanih nam skrivnost sladkobo; kjer Jezus in Marija Sta tvoja tovaršija.
Le vživaj, bral zveličani, sladkost. Ki s? jo 7. grenkim trudatn si prislužil ; Solzni mi čakamo šc vsred britkost Veselja dne, ki nas bo h i a boj združil, kjer bomo sc sklenili, Iu nikdar več ločili.	Potočnik
Dve zvexili na Franca* k itn.
Vsaka dežela je imela svoje posebne zvezde, ktere so njene otroke k spoznanju novorojenima kralja peljale, kakor nekdaj una zvezda modre od jutra v Itetlchciii. \a Francoskim ste bile med druzimi taki zvezdi dveindvajsetlctni Itcniski veliki skol sv. Itcmigi, in petnajstletni kralj klodvik. JSv. Remigi, Francoski apostel, je povelical tiaiijansko cerkev s svojo učenostjo iu naukain, zlasti pa z bogoljubnini življenjem in čudeži. Rojen je bil v letu 439 v Latinskim gradu, je urno zveršii vse stopnje učenosti, in je obsenčeval s svojo zgovornostjo vse govornike svoje dobe. Pa častitljivši od teli vsili pozemeljskili prednost je bil njegov goreči duh za sveto vero. in neomadezano življenje. Ilili-teč naj viksi stopnjo popolnaiiiasti doseči, sc poda blagoserčni mladenič iz očetove hiše v samoto, in se vadi v slehernim zatajevanji, kakor mu ga je njegova gorečnost dan na dan navdajala. Zoper svojo voljo je bil v 22. letu za Kemskiga nadškofa postavljen zavoljo toliko izglcdniga življenja. Molitev in premišljevanje sv. pisma, učenje ljudstva, spreobračanje grešnikov, krivovereov iu nevereov, tt) so bile opravila, v kterili ui bil nikoli ugnan. S\. evangeli je oznauoval pa s toliko serčnostjo in močjo, de so ga le druziga Pavla imenovali. Njegovi Ijuhcznjivi nauki so mečili nar tersi serca, in raz-derali brez zaderžka jeklene navade grešnikov. Častitljive so bile njegov e pridige, iu njih moč je vse presunila. pa se vikši vrednost so s tem zadobilc,
ii.- jih je tako visoka in zopet tako globoka pobož-fiosi vikšiga pastirja spremljala. Krono pa jim je na eelo vsadila svetost govornika, kteri je resnice sam v življenji skazoval. prej de jih je drugim oznanoval. K vsiiitu temu je (iospod nauke svojiga služabnika s rudi potcrdoval. in ga izvolil apostclna vclikimii Frankoiiskimu narodu. Ko so Franki (»alijo osvojili, so se s premaganimi ljudstvi stopili v eno ljudstvo, in se tudi njih seg iu jezika poprijcli. — Klodvik. se le I d let star. je zasedel kraljevi se-drž,. in akoravno nrjrvrrnik . j;* vrnder lepo s kristjani delal, posebno je .spoštoval škofe: nad vse pa sv. Ilrmigija. Vender se je pri \sim tem Klo-tilda. njegova kersanska žena. dolgo rasa zastonj trudila, ga keršaiistvu nakloniti. Strah pred svetam gaje zadcržcv al. zakaj vrridcl njegovih podložnih je bilo se nrvrrrov. (iospoil ga je pa pustil v take stiske priti. de mu ni bilo nič več mar za strah pred človeštvam. Svevljanje in Alemaiici \ (■ermanii se snidejo v veliko kardelo. prestopijo Itajno in planejo nad Frankom*. Klodvik jim s svojimi korenjaki do meje svoji- zemlje nasproti gre. in so ž njimi Idizo Kolina ( Keln j na Bajni kervavi vdari. Vojskoval se je sereno . de je bilo kej: ali naskok sovražnikov je bil t»»lik«» iillav . de je bil kralj s svojimi vojšaki nazaj pahnjen. Pri odhodu v vojsko mu je njegova hlagoscrriia zrna Kloiilda za slovo rekla, »de naj pri llogu kristjanov pomori išr*\ Teh besed se mladi kralj v svoji stiski spomni: s praliam in kervjo pokrit, in s solzami oldit, zavpije: ..O Kristus, kteriga Klotilda ko sinil zi-viga lloga času. tebe pomoči prosim! Zastonj sim svoje bogove klical: spoznal sim. de trohc mori nimajo. V lebc tedaj kličem! *. tebe verujem. Ilesi me iz rok sovraziiikam. in kerstiti sc bom dal v tvojim imenu". Komaj dc je |o izgovoril, že so se zbirali okrog njega razkopljeni konj k i. Iloj z novo nioejo vname, in «o%raz:iiki morajo pred silnim za-gottam in pritiskanjem jenjati in bezati. Ta slavo-vilna zmaga je bila zvojskovnua v letu ilMS.
kloiilda zve dve dogoditi ob enim eno ve-selejsi od druge. poklice svetiga škofa. mladiga Itemigija. in gre kralju do Poljan (i'hampagne ) naproti. liemigi tedaj kralja začne k sv. kcrstu pripravljali: po keršansko se jamcklodvikpostiti.mil-liii in \ delili zatajevanja vaditi — vse, kakor jc u m it i ni u bilju potrebno, de se po duhu sv. evangelija pošteno, modro in sramo/.ljivo obnaša, ter zamore k dej priti v nadzemljiske prebival Ijsa. kterih jc Večni v eliko pripravil. Kar je kralj delal, to tudi njegovi naj mogočnejši v eljaki. Itavuo na Sveti dan ali llozic seje obhajalo slovesno oprav ilo sv. kcrsta. Sv. liemigi sam jc kralja za roko peljal: za njima je sla kraljica in potem sila ljudstva.
Klodvik stoji pri kerstnim kamnu, iu sveti mož mu reče: .Prikloni glavo, ponosni Sikambrec. od-povej se temu. kar si molil dosihmal. sožgi, kar si za Boga častil-. Tako ga je nagovoril, mu pohlcv-nost in ponižnost v sercu obuditi, brez kterih ni keršaustva. Tudi kraljeva sestra Alhohleda, in se 3000 Frankouov je bilo s kraljem ob enim kerse-nib. Po kraljevim zgledu se jc ravnalo tudi ljudstvo, vsa dežela je bila v kratkim razsvitljcna z lučjo keršansko vere, in je še dan današnji večidel vsa katolška, desiravno sc med pšenico ondi tudi veliko ljulikc in plaže znajde. Sv. liemigi pa jc umeri v letu .">311 poln zasluženja in dobrih del. blažen pred liogam in pred ljudmi, in prištet tistim. ki bodo sodili izraclovili rodov.	-!-
šolo kej.
Modrost r mladosti.
\ekiga dne je vidil sv. Anzgar z okna svojiga samostana šolske otroke po šoli v cerkev iti. Vsi so skakali, vpili in druge otročje prešernosti počenjali. Samo eden, naj manjši zmed njih, jc lih in pametno med njimi šel. Sc bolj modro sc je obnašal . ko je v cerkev prišel. Spoštljiv o se je pred altarjem perklonil. se zaznamnjal s svetim križem, ter je šel mirno, brez oziranja. z doli obernjenimi očmi, in sklenjenimi rokami na svoje mesto. To fantovo obnašanje je razodevalo, de mora biti zlo pobožen. in jc svetimu Anzgaru zlo k sercu šlo. Želel je mladenčka za duhovski stan odločiti, iu poklice k sebi njegove starše. Starši so bili zlo veseli tega namena svetiga škofa, skof vzame tedaj fantička k sebi, iu ga da učiti. Ilembcrt, tako mu jc ime bilo. je bil naj ljubši učenčik dobriga škofa, ker bilo ga je sama pridnost in bogoljuhnost. Bil je po tem mašnik. in. po smerti sv. Anzgara. celo na viksi škofijski sedež namesto sv. Anzgara po-vzdignjen. Ilembcrt je zveličavno umeri, in jc bil kmalo po smerti med svete perštet. Tako Bog po-v račujc lepo in hogoljuhiio obnašanje mladih let. Bog daj veliko tacih šolarjev iu študentov, kakoršin je sv. Ilembcrt bil!
/Jo// nas vari greha!
Ko bi imel tako trobento, de bi se po vsim slovenskim slišala. hi vanjo zaklical: ...Mladina, vari sc slabe tovarsije!" Ko bi imel tak oginj. ki scrca vnema: bi hotel mladost in starost za ljubczin božjo vžgali. Ko bi imel laki led. ki vse ohladi: bi hotel gerd greli sebi. in vsimu svetu pristuditi. Bog nas vari greha !
\ekaj od sfovens/iiga berila in Abeccdnicc.
...Mali Blaže,- kteri jc bil ze mnogo hvaljen. je lako pripravili za slovenske šole na kmetih. dc smemo brez skerbi reči. de nimajo ne Nemci, in tudi hlczo ne Lahi. ne Francozje tako umno izdelanih bukvic za kmetiške šole. de hi bilo v tako malim delcu toliko koristniga iu različniga obseže-niga. Iz vsiga kar je pisano, sc sveti lepa edinost in zlati namen: slovensko mladino pošteno, modro i u keršansko zrediti, ter jo osrečiti t u in tam. Srečna misel je. de je abcccdnica in berilo v enih samih hukvicah, ker je napravIjanje šolskih bukev večidel terda reč na kmetih. — Kar bi bilo. po naši misli še želeti, je, de naj bi se ( pri kakim novim natisovanji) neke male rečice pre-liarcdilc. ter bi bile bukvice pripravne tako za dekliške. kakor za fantiške šole. To sc nam zlasti potrebno zdi. ker so po deželi za ohojniga spola otroke šole vclikrat skupej. in tudi pri radovoljnih šolah bratec in sestrica kterikrat zav oljo rev šine oba le ene bukvice imata. Tudi bi sc proti koncu (v pesmih) utegnilo nekaj malo skrajšati, in namesto tega celo kratka slov niča pridjati. kolikor je otrokam potrebno, de bi sc naučili redno pisati. To bi ne vzelo morebiti še pole prostora nc, bukvice bi pa potem zlo obseglc, kar je po šolah na kmetih pred vsem pntrebniga, in se po primeri časa naučiti da. Tudi bi želeli nektere reči nekoliko bolj po slovnisko, zlasti kar tiče joti ran j c in mest i v ni sklon. Pa to je že bolj stranska reč. — Namen je pri pisanji bukev svctilniea. Pisavcam berila za slovenske gimnazije vošimo tako čisto svctilnico, kakor jc pisav eu -in a liga Blažetau bila, in prepričani smo, dc bo po tem novo berilo duhu slovenske mladosti srečna dežela, po kteri sc mleko in sterd cedi. y
Kako naj bi se otroci hit nt navaditi čedno pisati.
Kadar jc treba veliko otrok, ali celo šolo učiti pisali, sc po naši misli, in nekoliki skušnji, ta namen naj ložej doseže, ako se pred obličjem otrok vsaka čertica na tablo posebej s k rej d o ali z iiieljem zapiše, de otroci vidijo, kje se začne, kako se zavije, kam se vleče i. t. d. Zapiše se najpred ena sama čerta, ktero naj piše vsa šola za ucenikam. Ko una ve-čimu številu nekoliko od r<ik gre, naj zapiše drugo, ki jo mora zopet vsa šola pisati: po tem tretjo, če-terto, celo besedo i. t. d. Vsako posamesno čerko, besedo i. t. d. pa mora cela šola pisati, iu akoravno nekteri slabši čertajo, ko drugi, naj se zavoljo tega ne odslavljajo, ampak z drugimi vred dalje pišejo. - jse le potem, ko so že vse čerke, in tudi posa-mesne besede, in nektere stavke za učenikam pisali, bi se jim utegnili posebej predpisi dati, de lii pisanje zlepšali. Nikakor se pa. zlasti od konca, ne da poterditi, de bi učenik predpis na tablo poprej spisal, de bi učenci ne vidili. (er ne vedili kako začeti, ne kako vleči. Se ve, de se mora tudi po-samesiiim kazati, ali to gre zlo počasno, in rado manj zde, kakor če se vpričo vsili razločno na tablo pokaže, in potlej še posamesnim, kolikor jo moč, ska-zuje. — Vse poskusite, kar je dobriga obranite! v
Hetlaj naj starši zamenjajo otroke urili moliti?
Starši naj otroke začenjajo molili učiti, de le otroci nekoliko zamorejo besede izgovarjali. Starši naj otroke učijo dobrotljiviga Hoga spoznati. še prejden otroci zamorejo govoriti. Veselje do dobrotljiviga lloga, ta velika sreča, se mora človeku zgodaj v serce vcepili, l e starši otroka v otročjih dneh ne uče dobrotljiviga Hoga poznali, se nad njim veselili. in ga res ljubiti, težko bodo pozneje otroci pravo priserčno ljubezin do Hoga dosegli. O srečne matere, ktere same Hoga res ljubijo, gotovo ga bodo otroci tudi ljubili, le prave izreje je treba. Le kar iz ljubezni izhaja, tudi ljubezin obudi. Za to se materni nauki tako globoko človeku v serce vkoreninijo, ker iz ljubezni izhajajo. — (iorje pa materam, ktere svet in greh ljubijo! Njih nauk. ki ga otrokam delijo, je z grešno ljubeznijo zmešan, iu tudi pri otrocih ne obudi tacih svetih občutil do lepigaHoga, kakor bi mogel. Srečin, še enkrat, srečin je, kdor pod varstvam bngoljubne matere preživi svoje mlade dni. Veliko se govori sedanje čase, kako na j bi se svet popravil, de bi bilo zopet kej več keršanstva: le samo dobrih, prav kcršaiiskih mater mi daj - - pravi neki učenik — iu kmalo bodo napolnjeni hribi in doline s keršanskimi — dobrimi - -poštenimi sinovi in hčerami! O matere! le žgodaj, le zgodaj učite otročiče Hoga spoznati, in se nad njim veseliti.	v
Svetiga Avguština izpoved vere,
kar tiče gnado, v kteri in po kteri popoluamost vere obstoji. XXVI.
Tebi, neumerjočimu in nevidnimi! kralju vsili vekov, bodi slava, hvala in zahvala, čast, moč in oblast, tebi našiinu Bogu, za to tvojo prečudno iu neizrekljivo ljubezen, po kteri si nas tako ljubil iu (ako odrešil po svojim Edinorojenim Odrcšcniku našim, ki jc našo smert s svojo smertjo v moril, in naše življenje s svojim vstajenjem prenovil, in pov-zdignivši se čez vse nebesa, ob odločenim času
tvojiga obljubljeniga, svetiga Duha cez sprejete otroke razlil, de bi človeku zgubljeni raj zopet dal, in mu vrata nebes odklenil. Iu zdaj sedi na tvoji desnici ko naš Hescdnik, ki pa tudi zdiho\aujc vernih dopadljivo prejema, ko naš vikši duhoven in nas kralj, ker še zmirej listo naturo elovcško ohrani v kteri je bil rojen, je terpel in v kteri jc od mertvih vstal; ona ni v bitji človcčaiislva v nic djana, temuč poveličana, in bo na vekomaj z Ho-žanstvam sklenjena ostala. Vcrli tega jc od tebe. o (iospod. oblast dobil do vsiga. kar je v nebesih in na zemlji, iu bo zopet prišel sodit žive in mrr-tve. poplačat pravične, kaznovat grešnike. To iz-povem z ustini, lo verujem v sercu, in za to ti livalo dam. Poveličujem torej tvoje sveto ime. iu iz cel i ga svojiga serca te hvalim in easlim. tebe Očeta našiga (iospoda Jezusa Kristusa, po kterim vse očetovstvo v nebesih iu na zemlji klice: ki ^i hotel, dc sim jaz revni iu narnc\cduisi le po tvoji neizrečeni ljubezni in dobroti ud ravno lega \ kiga in narvikšiga mašuika. vccniga kralja, našiga lioga iu (iospoda Jezusa Kristusa poslal, kteri ud ni nikdar ali z krivovčrsko hudobijo, ali zlobo hudičevih zuajdb pokvarjen bil« ker me je tvoja mi-losl vselej varovala iu povsod branila.
XXVII.
Ker je pa tvoj Edinorojcii sam rekel: ..Vihro, ne pride k meni, drugači čr ga Orr, ki nte jr poslal, k meni vleče:** ino: „Nihrr nc pride k Orrtu, ko le skoz mene:** zato te prosim. Ijubrzni poln (jospod, in na kolenih k tebi zdihujrm. dr bo za-rrto delo tvojiga usmiljenja v meni dodelano: \ Irci me ti k njemu, in «>n me naj vleče k tebi kje. kjer na tvoji desnici sedi. kjer je vedno, in vedno »»rečno življenje. Kje. kjrr jr ljubezen popolnama. in liobcniga strahu vcc ni: kjer jr večni dan. in \sih le en duh: kjer je narvcci iu gotova varnost. iu varni pokoj, in pokojno veselje, iu vesela »»ročnost. iu srečna večnost, iu večno zveličanje. iu zveličavno gledanje iu hvaljenje tebe brrz \>iga konca. Kjer li ž njim. in on s teboj \ edinosti x\r-liga Ihiha vekomaj iu brez konca živiš in kraljuješ Hog od vekomej »lo vekomej. Amen.
Poslovenil M. Stojan.
Komu je podolliii protc*taifttizena?
Slovesni pridigar P. Veiitura jc v nekim cerkvenim govoru leta IS4S. protcstaiitizciu primeril z zgubljenim siiiam. kteri je iz očetove hiše ^e precej zaloge seboj nesel: zdaj. ko je skoraj \>r zapravil, začenja stradali in konce jemati, ter bo zopet po očetovi hiši hrepenel. Med tem. ko je Petrov čoln čez viharne valove vsili časov stanovitno iu si zmiraj enak v svojo mero plaval, protestanti niso verjeli ne nji, Cerkvi, ne svojim vodjem kri-voverstva: zakaj avgsburškimu izpričev an ju, 2t!l elenam in kar je še taeiga. nihče ne veruje ver, temveč gola nejevera, polno razprezenje I anarchia) in razpad je njih sedanje stanje.
WiiikcIliofcrjcvc besedegovornikam.
Hožja beseda, ki jo učiš, bodi
1.	tako jasna, de zamore bili luc njemu, ki jo sliši:
2.	tako krepka k razsvitljcnju in boljsanju. k tolaženju in poterjenju znolrajniga človeka, de zamore biti luč in oginj v njem, ki jo sliši:
3.	v takim redu, in s toliko polnostjo pre-
pričanja, s tako vgodnostjo in močjo zgla-sovana, dc v njem, ki jo sliši, luč iu oginj tudi mora biti. če je le spočctljiv razsvitljen in vnet biti: 4. od tvoj i ga zgleda ta k o močno podperana. dc zamore v posliišavcu, ki tvoje življenje vidi, luč in oginj ostati:
;>. s tvojo molitvijo spremljana, de skušnja poslusavca v globočini serca prepriča, dc resnica, ki jo učis. človeka stori dobriga, moti riga in ga zveliča, in de nova luč poboljšanih tvojo resnico še razglasu jc. ker tebe več ne bo.
Take resnice in tako so oznanovali apostelni, take resnice in tako oznanuj tudi ti
Kdo spremeni svojo vero?
Kralj Friderik Vilhelm III. je grofu Fr. Leopoldu Stolhcrgu pisal: -Noben prav mož nc spreminja svoje vere." Stolhcrg mu jc odgovoril: ....Ravno zavoljo tega nisim Lutra nikoli spoštovati mogel.""' Znano je namreč, ile na vse strani izobraženi grof Fr. Leopold Stolhcrg jc po mnogim branji, premišljevanji in preiskovanji. Lutrove znajdbe zapustil, ter sc vem i I v čoln zveličanja sv. Petra.
Ka/^lcd po kersanskim svetu.
Jeruzalem in It e 11 e h e 111 so kristjanam svete mesta . ker so z nar večimi skrivnostmi naše vere posvečene : zato je žalostno za keršansko serce, de so pod neversko oblastjo, desiravno je tudi kristjanam per-pušeno. tam svoje svetiša častiti. Zgodi sc pa dostikrat, tle ločenci (staroverci) katolčanam pravice kratij<> ali jim scer nagajajo. Tako so unkrat v Ifetlehcmu katolš-kim m niham en kamen vzeli, ki je bil mnogo časten; jc namreč tisti kamen, ki ima zvezdo vtisnjeno in vsekan naslednji napis: r Tukej je bil rojen otl device Marije-.
t'ne dni je prišel v Stambul en hollaudski romar z imenam Milbek. Pred 14 leti jc bil v Amsterdamu od nekima moža po zmoti šiloma napaden in z nožem hudo ranjen . de se mu je um zmešal. Zastonj ga je žena k nar iiuenitnišiin zdravnikam v Fvropi vodila. Potlej je sklenila, se z njim na božjo pot v Jeruzalem podati. Ko je svete kraie obiskal in iz šternc svete Helene pil, ki je skopana bliz tistiga kraja, kjer je ta cesarica pravi kriz Kristusov najtlla. je zatlobil popoinoma zdravje. — lle-nicno«t te čudežne priffodbe pričajo verjetne priče.
Ilim. Rimske novine povedo. tle so Jezuiti spet šole oiidašnjifa seminarja otlperli. in tle bodo čez nekej dni tudi v Rimskim koIe*rii I coll. Romanam) učiti začeli. — V mestu Forli so starši, kteri žele. de bi bili njih otroci po keršansko izrejeni, Jezuitam enoglasno svoje voštla naznaiije dali. de bi zopet šole prevzeli: z veseljem so leti tem prošnjam zadostili in prt d nekej duemi uk v latinskih šolah perčeli. Njih cerkev je zmirej polna pobožnih molivcov: na noviga leta tlan je liOO vernih sv. obhajilo v nji prejelo. — Pater Ven-lura. kteri jc bil lan-ko leto tudi v zmote zabredel, -e je razsodbi papežev i s skesanim sercam podvermel; "ii zdej s svojo učenostjo spet katolški cerkvi v povišanje sluzi. Ni davno kar je od potovanja sv. Petra v Itim n od njegoviga prebivanja v tem mestu učeno in določno pi>al. in je bil zavoljo te«ra spiska od Papeža pohvaljen.
Pi<ma iz N cap cina pišejo, tle se sv. Oče Pij I\. >e ne mislijo tako hitro od tam ločiti: po pepelnici !»•-nmi«ra leta se le hočejo spet otl svoje vcriiitve v Him govoriti. Menile nimajo nič kej zaupanja v Francozovske vojake, ki v liimu gospodujejo. Se jih znajtle med njimi veliko, ki strii|iene naukod komunizma med Rimljane
zasevajo; zato se jih Pij IX. žele skorej znebiti. Pred ko ne svoje preseljenjc v Rim nekoliko tudi zato odlašajo, tla bi se Avstrijanska vlada bolj in bolj uterdila, ker mislijo, de jim bo leta v zgol deželskih rečeh kerp-kejši podpora kakor Francozovska republika, kjer se vse zmirej maja in nič praviga obstanka lic obeta.
Laško. V Turi rtu in v Florenci je po vladnim sklepu ojstro prepovedano prihodnji pust šemke (jarfe) na obraz obešati. Cas je, de bi ljudje sami spoznali, de ne taka nesramna traparija pametnimi! bitju ne spodobi, ter bi jo brez prepovedi radovoljno opustili. Mesto, ktero bi pervo k takimu treznimi! obnašanju zgled dalo, zasluži na vse veke v zlate bukve zapisano biti.
Francosko. Predsednik francoske sovlade ^republike) je svojo nalogo v dve besedi povzel: ..zoper-stati, pristati" (resister, assister), to je, po vsi moči hudo zatirati, in dobro izpeljati. De se pervo godi. dokazujejo obilne odstavljanja bogotajskih in prekueovav-nih ueenikov po vsih okrogih dežele.	—r.
Angleško. Katolčani imajo zdej na Angleškim 674 cerkev in kapelic. 880 mašnikov , 13 kloštrov.4f skupšin (konvciitov), 11 visih in 250 malih šol. Iz tega se vidi . kako hitro se katolška vera tam razširja.
Na W ii r t e ni b e r š k i m v mestu F} h i n g c n je novo leto katolčanc z lepo uredbo razv eselilo. Pet blagih devic je vse svoje nc majhno premoženje skupej zložilo; in ker jim je mesto pripravno hišo prepustilo, so se ondi uselile in vse po kloštersko v reddjale; vse dneve svojima življenja hočejo v molitev in v strežbo bolnikov oberniti. Kottenburški škof so njih družbo poterdili. To so perve nune v Wurteinberškim kraljestvu, kar so bili tam kloštri vzdignjeni.
Prag. r0srenj sim pernesel na zemljo; in kaj hočem družica kakor de hc vname"; te besede se zdaj na Pemskim v mnogoterih krajih spolnu-jejo. Katolški duh se močno budi; veliko ljudi so posebno misijoni iz dušniga spanja pretresli. V Budiego-viski škofii se bodo po veliki noči po celi škofii raztegnili. v otcrpnjeiiih scrcih živo vero in pravo keršansko ljubezen vžgati.
Odbor častit i h škofov se jc zdej spet sošel na Dunaji, de se bo zastran cerkvenih reči z ininister-stvam določno zmenil.
Od kardinala Svarccnberga se zlo govori, de bi se znal na nadškofski sedež v Prago preseliti.
Leprar v Ljubljani še ni pojenjal in razun častivrednima ffosp. Silvestra Pegama je tudi šc nekej drugih ljudi v mestu na njem umerlo. — V Celji iu okroff Celja se ta bolezin ravno tako razširja : tudi nekteri duhovni so že zboleli.
Na Dobrovi poleg Ljubljane so napravili bukvar-nico iz vsih imenitniših slovenskih hukev , ki zamorejo farnianam v poduk biti.
Danes teden ob tO. uri dopoldne je podal naš deželni pofflavar grof Korinskv patru H en ven ti tu častno zlato svetinjo, ktero so mu Cesar za njegove zasluge podelili. — Izhana mestne hiše jc bila polna Ijtnii vsili stanov. Sami knezoškof so s kočijo šli po-nj in jra po dokončani slovestnosti spet donui spremili. Zbrani so bili tutli njegovi tovarši iz frančiškanskima samostana, veliko druzih duhovnov, in kardelo oficirjev v praznični obleki. V krasnim nagovoru, ki jc serca vsili pričijočih živo ganil, je razložil deželni poglavar mnogoverstne zasluge poslavljeniga patra, in ga potem okinčal s svetinjo. Zdej poprime lScnvcnut bc-setlo, se zahvali za veliko čast. ki se je njemu in po njem tudi cclimii samostanu zgodila.
Odgovorni vt edink in založnik: Janez Kr. Pogačar. — Natiskat: Jožef Hlaznik v Ljubljani.