VZHOD IN ZAPAD * ore 11 s ki SLOVEN SLOVENE NEWSPAPER IN AUSTRALIA VOL. VIII. MARCH 1963 No. 3 MESSENGER Registered at the G.P.O. Melbourne for transmission by post as a monthly. Že desetletja je moderno in napredno verjeti, da je doba narodne zavednosti za nami in da je idejna pripadnost krepkejša od krvne vezi. Ta nauk je dobil močno oporo v povojni opredelitvi človeštva na dva idejna tabora. Pod idejo razumemo nekaj, za kar smo pripravljeni (ali prisiljeni) žrtvovati stvari, ki so nam nujne, ljube ali celo svete, od katerih bi se, razen za idejo, ne ločili za nobeno ceno. V čem je torej tista globoka skrivnost, ki bilijone v enem taboru druži v mržnji proti Irugemu taboru? Ali more koga vezati na vzhod ideja enakosti '< katero nihče ne verjame; ali na zapad ideja femokracije, ki si jo vsak po svoje predstavlja? Nihče ne bo trdil, da Portugalska daje Ame-iki v najem pomorska oporišča za piškavo na-emnino zato, ker se navdušuje za idejo demo-;racije. Prav tako je težko verjeti, da se je Castro Zprevrgel v komunista, ker veruje v pravično ;azdelitev imetja, ki ga je zaplenil Amerikancem, ^ed svoje privržence. Veliki ideji, ki vežeta narode in poedince v nem ali drugem taboru imata vse globljo in ehtnejso osnovo, ki je — kdo bi si mislil — bema skupna in zelo različna od lepo zvenečih olitičnih programov in filozofskih naukov, s ka-erimi sta okrašeni. j To globoko skrivnost po domače imenujemo — trah. i Po porazu skupnega nasprotnika v poslednji ojni, sta se upehani zmagovalni sili znašli v trahu druga pred drugo. V strahu sta iskali aveznikov in v enakem strahu so se zavezniki atekli pod njuni okrilji ali pa so bili nasilno 'ključeni v enega od taborov, j Strah pred nasprotnikom v sledeči hladni voj-II ali groza pred prevladujočo silo v lastnem ta-loru, sta prisilili narode na eni in drugi strani, la so povzeli politična gesla svojih pokroviteljev n vzbujali vtis idejne skupnosti. Strateške poteze med vzhodom in zapadom so i sledile v Berlinu, na Koreji in ostalih delih veta. Človeštvo je v vedno večji grozi čakalo :aj bo, če bi se sprostile na obeh straneh nako-ličene uničevalne sile. Pa ni bilo nič. Tako Rusija kot Amerika sta preveč cenili, :ar sta imeli, da bi tvegali vojno zaradi "ideje". Pa si je mislil Tito: "če se zapad ne boji Rulje,*kaj bi se je jaz", in se je obrnil od nje. Enako je modroval Castro: "če gre tam lahko, ;akaj ne tu?" in se je skregal z Ameriko. Britaniji je bilo neprijetno vprašati za dovo-jenje, če sme nad Egipt, pa sta jo s Francijo nahnili po njem. Takšni in enaki prestopki so ostali nekaznovani, pa je pričel popuščati strah med pripad-liki velikih idej, predrznejšim pa rasti greben. Danes se Kitajska upa lastiti pravico nad tol-liačenjem komunističnih naukov in zmerjati Hruščova z ameriškim podrepnikom; in De Gaulle se je drznil brcniti Britanijo iz Evrope prav proti volji Amerike. Poprej že tako ponižna Britanija pa si na račun Francije lahko privošči neokusno šalo, dovoliti voditelju francoske teroristične organizacije, propagando preko angleškega televizijskega omrežja. še celo nebogljena Albanija si lahko privošči bruhanje ognja in žvepla proti Sovjetski zvezi. Ali naj to pomeni konec dveh svetovnih nazorov, ki sta še do nedavnega družila in razdvajala narode, in začetek mirnega sožitja, ki ga zdaj tako navdušeno zagovarja Hruščov? Nikakor ne. Uporniki na vzhodu še vedno oznanjajo komunistične nauke in neubogljive! med zapadnimi zavezniki še dalje cenijo svoj preizkušeni način življenja. Temeljito privzgojeno nezaupanje med vzhodom in zapadom se ne bo čez noč izprevrglo v bratsko ljubezen, a potisnjeno bo v ozadje, ko se narodi bolj in bolj upajo uveljavati svoje lastne krajevne zahteve. Velikim narodom ni težko vsiliti malim to ali ono politično ureditev, njihove zavesti in samobitnosti jim pa ne more nihče odvzeti. Ideja je lepa stvar, kadar temelji na prepričanju naroda in na njegovih tradicijah in se z narodom razvija. Narod si kroji svoje lastne ideje, tuje ideje pa ne bodo nikdar prekrojile zdravega naroda. Piškur Njeno veličanstvo kraljica ELIZABETA II. s soprogom princem Filipom ob sprejemu v Northern Territory. VELIKA NOC... Velike reči je že doživelo človeštvo v tisočletjih svojega obstanka. O tem govore zgodovinarji posameznih narodov. V vseh časih in med vsemi narodi so živeli ljudje, veliki po duhu, ki so s svojo voljo in duhom ustvarjali čuda ter puščali za seboj neizbrisne sledove. V zgodovini so se rešile bitke, ki so odločale o usodi narodov. Pojavljale so se ideje, ki so rušile star način življenja in utirale pot novim idejam, gradile nov način življenja v vseh dobah zgodovine človeštva. Brez dvoma je vse to velikega pomena za človeštvo, toda nobenega vseh velikih dogodkov ne moremo primerjati s SLAVNIM GOSPODOVIM VSTAJENJEM! Zakaj ima ta praznik tako globok pomen v vseh dobah naše zgodovine in naše dobe v urah zmede? Sam Bog se je ponižal v človeka in v najstrašnejši drami človeške zgodovine je v skrivnostnem kalvarijskem jutru življenje premagalo smrt. Gospod je postal zmagovalec, zmagovalec nad smrtjo! S tem so se odprla vrata, ki vodijo v življenje, in zaradi tega je velikonočna zarja, zarja največje in najpopolnejše zmage v zgodovini človeštva. Dragi bratje, pred svojim odhodom na goro Kalvarijo pa nam je Gospod po svojih učencih zapustil svojo oporoko. Oporoko, ki velja za vse čase, tudi za nas v današnji atomski dobi: "LJUBITE SE MED SEBOJ!" Skrivnostno, nepremagljivo orožje! še dandanes se je demokratično usmerjenemu Jugoslovanu težko opredeliti za ali proti puču, 27. marca v Beogradu. Zelo verjetno bi bilo prihranjeno tako strahotno prelivanje krvi med vojno, ne bi pa bila rešena čast Jugoslavije . . . Kam bi pa krenil povojni razvoj Jugoslavije — zaradi porazdelitve interesnih sfer med Stalinom, Churchillom in Roseweltom? In del slovenske Primorske, pozneje priključen k Jugoslaviji? 27. marca 1941 je bil v Beogradu izveden puč pod vodstvom generala Simoviča. Dva dni prej je vlada Cvetkovič-Maček podpisala pakt z osjo Rim-Berlin, ki je zaradi poniževalnih pogojev zbudil ogorčenje med vsemi jugoslovanskimi narodi. Poleg tega, da so pučisti odstranili vlado, so tudi odstranili kneza-namestnika Pavla, in kronali mladoletnega kralja Petra II. Torej, puč je bil naperjen proti silam osi, silam, ki so bile na. višku svoje moči. Sovjetska zveza je bila pogodbena zaveznica Nemčije, Francija pod nemško okupacijo, angloamericani — nepripravljeni! Drzen akt pučistov, vreden odobravanja angloameričanov. No, ti so pučistom ploskali, vendar ali so jim tudi pomagali ob napadu sil osi na Jugoslavijo! Mar je smela Jugoslavija zaupati svoji vojaški moči, če je francoska armada klecnila pred Hitlerjevim škornjem! Brez dvoma drži: puč je izval takojšnjo vojaško intervencijo Nemčije, ki bi sicer svoje načrte do Jugoslavije, postopoma, legalno po pogodbi uveljavljala. S tem se je pričela tragedija naših narodov. Državljanska vojna? Držalo bo, da je razkosanje Jugoslavije ustvarilo ugodne pogoje za pričetek akcije proti demokraciji — pod plaščem narodno osvobodilne vojne. Vendar pomisliti moramo tudi na grupiranje četniških odredov na eni strani ter Hitler-Muso-linijeve cilje s Paveličem na drugi strani. Poslednji moment bi sile osi brez dvoma prejkoslej uveljavile, čeprav bi do puča ne prišlo. Narodnostno bi nas ločili — in s tem razbili Jugoslavijo. V treh prestolnicah bi vspostavili lutkovne, fašistične vlade. Zavedajmo se, da leži Hrvatska v sredini med Srbijo in Slovenijo ter da so bili Se seliš, sporoči tudi listu spremembo! Orožje, ki je porušilo rimsko cesarstvo, premagalo visoko grško filozofijo ter pritegnilo nase milijone zatiranih src. Znak kristjana je ljubezèn. Zato je tudi krščanstvo zgrajeno na ljubezni, je vera v Ljubezen, če te nimamo, nam vse drugo nič ne pomaga! Velika noč! Jutro, v katerem zvonovi oznanijo sijajno novico! Zvonovi iz zarje velikonočnega jutra kličejo v opomin: Bog je še vedno Ljubezen, resnica in pravica sta še vedno najvažnejši sili na svetu! Gospod je vstal veličastno in s tem tudi za nas dokončno premagal smrt, krivico, laž in sovraštvo. Tudi za nas! L. Košorok tudi v slednjima fašistično usmerjene sile! Ali bj, zelo ambicijozna, oblasti željna KP Jugoslavije navkljub okolnostim, da ni do puča in pozneje okupacije prišlo, morda pričela z akcijo proti fašistom v Jugoslaviji? Pomislimo tudi na direktive iz Moskve! Ob koncu bi še rad povdaril dva za nas zelo važna momenta, ki sta se odigrala v tistih časih: prvi — sile demokracije ne bi smele prepustiti iniciative narodno-osvobodilne borbe komunistom. S tem bi bilo brez dvoma rešeno vprašanje, kam bo krenila povojna Jugoslavija. Drugo: Poleg strašne tragedije, ki je doletela naš narod, je vendar pozitivno že samo dejstvo, da je Slovenec po tolikih stoletjih spanja vendarle prijel za puško, da brani svoj dom. Ni pa kriv, če so se dogodki doma in drugod drugače zasukali, kot je bilo pričakovati. K. K. SPOMINSKI DNEVI ♦ 4. marca 1844 je bil rojen Josip Jurčič, slovenski pisatelj; umrl je 1881. v Ljubljani. ♦ 6. marca 1863 je bil rojen Josip Stritar, slovenski pesnik in pisatelj; umrl je 1923 v Rogaški Slatini. Bo rak letos premagan Bo rak, ena izmed poslednjih bolezni, ki jim medicinska znanost še ni mogla do živega, letos premagan? V preteklem letu so znanstveniki različnih držav odprli nova obzorja in morda jim bodo letošnje raziskave pomagale ugotoviti, če je res virus — kot mnogi znanstveniki sumijo — tisti element, ki pretvarja zdrave celice v organizmu v kancerozne in ki se potem z bliskovito naglico razmnožujejo mimo vseh pravil naravnega razvoja. Leto 1962 je prineslo na tem področju dve sila važni odkritji: Dva ameriška in en francoski znanstvenik so odkrili virus v obliki ličinke s šesterokotno glavo in dolgim repom, ki bi utegnil biti kancerozni faktor, švedski znanstveniki pa so odkrili, kako nekateri virusi drugih bolezni lahko sabotirajo redni razvoj celic človeškega telesa in jih pripravijo za naskok raka. POSLEDNJE USTOLIČENJE NA GOSPOSVETSKEM POLJU Ob Glini, severno od Celovca, je bilo že v 7. stoletju središče slovenske Karantanske kneže-virTe. Krnski grad je bil sedež slovenskih knezov in gosposvetska cerkev naše cerkveno središče. Tamkaj, na knežjem kamnu, so 18. marca 1414 poslednjič, s slovenskim obredom, ustoličili kneza Ernesta železnega. To je bil za Slovence poslednji obred pred izgubo neodvisnosti, poslednji obred pred sužnjevanjem. Obredi ustoličevanja na knežjem kamnu so prav zagotovo eden najznačilnejših te vrste v Evropi. Kažejo na resnično pojmovanje demokracije, kar je v takratni dobi fevdalizma bilo skoraj revolucionarno. Kmet, kot predstavnik tamkajšnjega ljudstva, je sedel na knežji kamen, in se umaknil pred knezom šele takrat, ko mu je le-ta plačal s kmečko obleko in živino. Francoz, Jean Bodin, ki je postavil teorijo, da vsa oblast izhaja iz ljudstva, je o obredu zapisal: "Obred ustoličevanj koroških vojvod nima primere v svetu." Slovenci nimamo bogatih tradicij, vendar sta prav knežji kamen in Gospa sveta naša najmočnejša simbola, ki izpričujeta dobo, ko še naši očetje niso bili zasužnjeni. ★ SMRT JULIJA BETETTA Iz domovine je prispela vest, da je v 78. letu starosti preminul Julij Betetto. Z njim je legla v grob markantna osebnost slovenskega kulturnega življenja. Bil je najpomembnejši glasbeni in pevski pedagog, bivši rektor Akademije za glasbo, sloviti operni pevec. Kot dijak se je učil glasbene umetnosti pri mojstru Mateju Hubadu. Leta 1903 je stopil kot solist v ljubljansko opero. Zatem je odšel na študije na Dunaj, kjer se je prav tako uveljavil. S svojimi kreacijami je na Dunaju tako zablestel, da je postal eden izmed evropskih pevskih prvakov; pel je s številnimi slavnimi pevci, med drugim tudi z Enricom Carusom. Julij Betetto,.ki je imel pred seboj sijajno kariero, se je iz ljubezni do slovenske zemlje leta 1922 vrnil v Ljubljano, kjer je s'svojim dovršenim glasom silno vplival na razvoj slovenske opere in naše pevske kulture nasploh. S svojimi deli je posredoval evropske izkušnjf naši mladi operni ustanovi; in vzgojil je celo plejado naših najbolj znanih opernih pevcev kot so: Marijan Rus, Valerija Heybalova, Rudolf Franci, Ladko Korošec. Cvetka Ahlinova in mnogih drugih. Julij Betetto, naj Ti bo lahka slovenska zemlja, ki si jo tako ljubil! ★ TITOV INTERVJU ZA REVIJO "QUEEN" Pod naslovom "Tito" je Henry Farley v tedniku "Queen" priobčil intervju s Titom. Seveda pisec se na dolgo razpisuje, pretežno o vrlinah diktatorja iz Jugoslavije, in ga vzporeja z vodilnimi osebnostmi kot so W. Churchill, de Gaulle. če človek bere Farleyeve vrstice iz intervjuja, kaj lahko pride do zaključka, da Angleži še dandanes težko razumejo, kaj je pravzaprav "tito-izem", sicer bi mu ne kadil toliko slave. Vsekakor pa bo držalo, da je ta intervju navdahnilo dejstvo, da že dolgo ni bilo nič slišati o Titu. Zatorej tudi intervju ogreva Titovo slavo iz vojnih let, odpor proti Kominformu leta 1947, Titove lovske trofeje ter ga prikazuje kot odličnega kuharja črne kave. Na nekem mestu pa vendarle podtakne "ironijo": Vaša osebnost ima smisel za poziranje . . . PORAVNAJ NAROČNINO ! Odg. urednik: J. Kapušin 483 Melbourne Road, NEWPORT, Vic. 27. marec 1941 NAŠA DRUŠTVA Intervju s predsednikom SDM Gospod Anton Tkalec je obiskal — uradno, kakor pravi — predsednika Slovenskega društva Melbourne, Leopolda Jauka, in mu zastavil nekoliko vprašanj o društvu in nje-vom delu. Kaj je predsednik odgovoril, naj bralci ugovijo sami. Gospod Predsednik, SDM se ponaša, da je nepolitična organizacija. Kakšne poglede imate do ljudi raznih političnih prepričanj, ki pa se zavedajo, da so Slovenci? SDM je nepolitična organizacija. Ne brani pa svojim članom političnega udejstvovanja oziroma njihovega prepričanja. Vsak član je lahko pripadnik ene ali druge politične stranke ali skupine, ne sme pa strankine politike vnašati v društvo. Kaj pa mislite o splošnem napredovanju našega društva? Da je napredovalo in da napreduje o tem ni dvoma. Lahko bi pa beležili večje uspehe, če bi e marsikateri Slovenec ali Slovenka predramil in začel sodelovati na tistem področju, kjer se čuti sposobnega. Ko vprašam marsikoga za pomoč, mi odgovori: "Nisem sposoben." Vsak ima nekatere sposobnosti, ni pa tistega, ki bi bil sposoben za vse. Prav gotovo je naš tiskan časopis en največjih uspehov. Kaj Vi mislite o tem? Z izdanjem tiskanega časopisa smo dosegli tisto, zakar so se trudili nekdanji upravni odbori društva pred petimi leti. Da imamo danes tiskan časopis, je za naše razmere velik korak naprej za ohranitev slovenske besede v naši novi domovini. Je pa korak nezadovoljiv, če bo Slovenski Vestnik prebirala samo kopica ljudi. Potrebno je, da vanj dopisujejo pogosteje otroci, saj se gre v glavnem samo za njihov obstanek k pripadnosti ki jo podedujejo. Kaj nam bo pomagal časopis, slovenski dom in podobno, če slovenski starši ne bodo vzgajali svojih otroko v ljubezni do materinske besede, slovenskih navad in običajev. Ni odvisno samo od UO, če bo časopis uspel Published by: Slovenian Association Melbourne Printers: Bussau & Co., 6 Elizabeth Street, Nth. Richmond, Vic. in z njim vse drugo, ampak je odvisno od nas vseh. Morali bomo pridobljeno ohraniti in iskati novih uspehov in poti. Zato pa je potrebno sodelovanje med vsemi. Mislim, da je sodelovanje med društvi velikega pomena. Posebno pa še prijateljske vezi. Mi veste kaj o tem povedati? Osebno pripisujem prijateljstvu velik pomen. Prijateljstvo med organizacijami, kakor tudi med posamezniki lahko rodi velike uspehe. Rad bi, da bi slovenske organizacije začele resno sodelovati v smislu poštenega, odkrito-srčnega prijateljstva in tla bi bile bolj tesno povezane med seboj. Prepričan sem, da od tega ne da bi imelo korist samo SDM, temveč bi trud s katerim bi obdelali našo njivo rodil sadu za vse. Mi lahko nekaj poveste o sedanjem odboru našega društva? Ne bi hotel biti preveč kritičen. Dejstvo je, da je v vsakem odboru — kolikor se spominjam za pet let nazaj — nekaj podobnega: na eni strani ljudje, ki garajo in jim ni vseeno kako in kam gre naše društvo, temveč se trudijo na vse mogoče načine, da bi uspešno krmarili našo barko. Na drugi strani so pa takšni, ki so samo številke na papirju. Taki, namesto da bi koristili, samo škodujejo in bi bilo prav, če prejšnji, sedanji in prihodnji odbori njih ne bi imeli v svoji sredi. iiilliiiiiiiimiiiiiiimmiiimiimiiiiimiiiimmiiiiMiiiimi VSAK ZAVEDEN SLOVENEC PODPIRA SLOVENSTVO ! uimmiiiiiiiiiimmimmiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiimiiMi SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY DRUŽABNI VEČER na predpustno soboto je potekel res v pustnem razpoloženju. Obisk je bil prezadovoljiv in kar prehitro je odbila ura dvanajst. Razšli smo se veseli z zavestjo, da smo preživeli prijeten večer. Bilo je tudi nekaj mask in najlepša je bila nagrajena. Le škoda, da naši rojaki izgubljajo iz leta v leto smisel do starih navad in šeg. ZAČELI SMO S ŠOLO. Za letošnjo sezono se je odprl še en razred v CONDELL PARKU. Sicer tam ni bilo mogoče dobiti razreda na razpolago, vendar je družina KARIŠ rada dala na razpolago prostor. Potrebno bo poskrbeti šolsko tablo in klopi. Pokazalo pa se je veliko dobre volje, tako s strani staršev kot otrok in učitelja, da se bodo vse težave dale premostiti. V Cabramatti so otroci zopet radi prišli in z veseljem prihajajo v polnem številu. Društvo je kupilo vsakemu učencu zvezek in druge pripomočke. čakamo pa še vedno na knjige iz Trsta. SD Sydney — L. K. POMAGAJTE UPRAVI VESTNIKA: JAVITE SPREMENJENI NASLOV! Bralci, pošljite nam naslove znancev, posebno bomo veseli tistih, ki žive oddaljeni na podeželju. SLOVENSKI VESTNIK bodo z veseljem sprejeli! Za vsakovrstna tiskarska dela TISKARNA S. S P A CAP A N (Reg. DISTINCTION PRINTING) 171 Nicholson Street, East Brunswick — Tel. 38-6110 *ftA#wwuuvwvwwiniiA/uwv\/vwwuwvr^^ Kakšni smo ... (Pred skupščino Slov. društva Geelong) Že davno dodobra udomačeno načelo za nas Sl&vence v Avstraliji je "apatija" za svoje narodnostno poreklo. Ekonomska mrzlica ter boj za dobrinami sta spodrinila iz spomina vse tisto, kar nam je bilo v domovini drago. Spodrinila sta lepe navade, katero so nam v domovini nudile zvrhano mero dušenega zadovoljstva. V tujini je naše življenje postalo tekma za materialnimi dobrinami. Za vse druge lepote življenja smo slepi in gluhi. Spremenjene življenske razmere vplivajo tudi na narodno zavest, posebno še v tujini. Do neke mere je to razumljivo; vendar bi novi pogoji človeka ne smeli tako zasenčiti, da takoreč niti ne ve več, kdo je in kaj je. V Geelongu bo v kratkem občni zbor Društva. Nekateri se ga, naravnost rečeno, boje. Boje se ga radi tega, ker bo zopet nastalo vprašanje, kdo bo sprejel dolžnosti v novem odboru. "Ne sprejmem", to so sunkoviti odgovori na predloge. Sem pa tja kakšen molči, ko je predlagan; takšni so po navadi izvoljeni. Najpoštenejši pridejo celo še na prvo sejo, potem ga pa ne vidiš več. že več let vodijo društvo v Geelongu isti trije ali štirje, kateri so ostali zvesti svojim načelom in njih volja ni klonila, čeravno niso bili deležni pomoči od drugih. Večina tistih, kateri bi lahko na kakršenkoli način pomagali k boljšemu delovanju društva, so po krajšem času oddali prav zaradi tega, ker njihovi napori niso naleteli na odmev množice. Torej število tistih, ki jim nobene žrtve niso bile pretežke, je le malenkostno. Gospoda Kodre in Mejač in zadnjih par let še gospod Bezjak so z malo pomočjo svojih prijateljev ostali edini zvesti društvu. Njim se moramo zahvaliti, da društvo danes še obstaja. Nastaja torej vprašanje, če je društvo še potrebno. Par ljudi ga zase ne potrebuje. Zadostujejo jim prijateljske vezi. Razmislimo, če nam je društvo sploh še potrebno. Pri razmišljanju bodimo previdni in ne pozabimo, da je kljub redki podpori od strani članov društvo doseglo lepe uspehe, vsaj na ekonomskem, če že ne na kulturnem polju. Uspehi bi bili prav gotovo veliko večji, če bi bilo članstvo količkaj aktivno. Društvo danes razpolaga z lepo imovino, čeravno ni edinstveni in prvi namen v tem. Namen je čisto drugje. Rojaki naj bi se od časa do časa spomnili svoje lepe besede in svoje mile pesmi, ki nas bi vsaj za trenutek povedla k ljubi domačnosti. če presojamo dejanske razmere v geelengškem društvu, pridemo do zaključka, da je potrebno določiti bolj natančno usmeritev dela. Po mojem mnenju naj bi bila ta usmeritev v glavnem dvojnega značaja: 1. V kakšni smeri naj deluje društvo, in 2. aktivnost članstva. (Dalje str.9) Novice iz domovine ... PAN AMERICAN RAZŠIRJA PROGO TUDI V JUGOSLAVIJO Zagrebški hotel "Esplanade" bo v tem letu postal "baza" ameriških turistov Vodstvo hotela je podpisalo pogodbo o sodelovanju s International Hotels Corporation. Ta pogodba z ameriško družbo je za Jugoslavijo pomembna, vendar vsekakor prekasna. Pomembna je zato, ker pomeni šele začetek vključevanja ju-gosl. turističnih objektov z družbo IHC. Kaže pa, da bodo enake pogodbe podpisali tudi drugi hoteli ob Jadranu in tudi v Sloveniji. Družba IHC je mnenja, da bi bilo potrebno zgraditi širom Jugoslavije še več modernih hotelov in tudi na ceste gleda kritično. Jugoslovanske oblasti so na to pogodbo pristale zaradi deviz. Leto 1962 — po odpovedi ameriške pomoči Jugoslaviji — ter leto 1963 sta proglašeni za leto lova za devizami. Vsi hoteli, ki bodo podpisali pogodbo z IHC, bodo na novo preurejeni in sploh prilagojeni okusu predvsem ameriških turistov. Praktično, zaradi cen, bodo vanje imeli vstop zgolj turisti, čeprav vodstva zatrjujejo, da bodo namenjeni prav tako kot turistom tudi domačim gostom. Praktična koeksistenca ameriških turistov z jugoslovanskim Novim razredom! ★ USTAVA IN ZASTAVA Ustavna komisija Narodne skupščine v Beogradu razglablja o predlogu, da bi sedanjo modro-belo-rdečo državno zastavo z rdečo zvezdo nadomestili z novo. Ta naj bi bila rdeča z državnim grbom, da bi jasnejše prikazala socialistični značaj Jugoslavije. Osnutek nove ustave predstavlja Jugoslavijo kot "socialistično" republiko, mesto dosedanje "ljudske". ★ NARAŠČANJE PROIZVODNJE V TOVARNI "PEKO" Vsa zadnja leta narašča proizvodnja tovarne obutve "Peko" za približno 100 tisoč parov obutve letno. Lansko leto so proizvedli 1,100.000 parov, v letošnjem letu pa mislijo znatno povišati proizvodnjo, kakor tudi izvoz na tuja tržišča. Lansko leto so odpremili 250.000 parov čevljev predvsem v Ameriko. ★ URADNI PODATKI JUGOSLOVANSKEGO IZVOZA ZA L. 1962 TER PRIMERJALNI DELEŽ SLOVENCEV Lani se je jugoslovanski izvoz povečal za 21,4% — izvoz iz Slovenije pa za 32,5%. V preteklem letu se je vrednost jugoslovanskega izvoza povzpela na 207,3 miljarde deviznih dinarjev, kar je za 36,5 miljarde din. več kakor v prejšnjem letu. Zlasti močno se je povečal izvoz iz Slovenije. Povzpel se je na 32,1 miljarde din., ali v odstotkih 32,5 več kakor lani. S tem pa ni rečeno, da bi se izvoz ne mogel še ugodneje razvijati, če bi ne bilo birokratskih predpisov in če bi izvozniki čutili nekoliko več odgovornosti do uvoznikov iz tujih dežel. Za ilustracijo bom podal dva primera, ki sem ju pred kratkim bral v jugoslovanskem tisku: "Prošnje v predal, bekoni pa ... " "Gruda" export-import izvaža prehrambene artikle. In kar precej mesa in živine. Toda posel jim ne cvete, kakor bi želeli. Težave imajo s tem, ker merodajni organi prepočasi uradujejo. Gre za izvozne premije za posamezna področja. Zadeve rešujejo tako počasi, da je prišlo pri izvozu bekonov v Anglijo do večmesečnega zastoja. Ko so vendarle našli vlogo bogvekje, so predlog proizvajalcev potrdili. Toda medtem so posledice že dozorele. "Gruda" je v teh nekaj mesecih zgubila tržišče in bo minilo precej časa predno se bo pojavila na istem tržišču. "Gruda" bi lahko prodala precej telet v Izrael — kar za 25% draže kot jih prodaja na druga tržišča. Posla so se lotili s toliko večjo vnemo, ker se jim je odprlo novo tržišče. Toda Komite za zunanjo trgovino v Beogradu je rekel — ne. Baje zato, ker je bila tedaj naša bilanca z Izraelom aktivna. Po nekaj mesecih pa so iznenada sporočili, da naj teleta kar izvozijo, ker je bilanca z Izraelom taka, da bi bil izvoz v državnem merilu koristen, že mogoče, toda Izraelci so medtem že kupili teleta drugje. "TOKO" čaka, moda pa ne . . . Največja težava pri naših prizadevanjih za uspešnejši izvoz je dolga administrativna pot v zvezi z uvozom določenega reprodukcijskega materiala in številne omejitve pri uvozu, kajti na otvoritev akreditiva za uvoz morajo čakati še potem, ko da že svoj pristanek glavna centrala Narodne banke v Beogradu. To pa je marsikateremu proizvajalcu v škodo, saj ne morejo pravočasno realizirati izvoza, ker ne morejo uvoziti potrebnega materiala, ki največkrat predstavlja malenkostno vrednost v primerjavi z vrednostjo naročila. Tovarna kovčkov in usnjene galanterije "Toko" v Domžalah ima na primer silne težave zaradi tega, ker je omejen uvoz okovja iz Z. Nemčije in ker čakajo na odtvoritev akreditivov po več mesecev. Dvojna ovira povzroča dvojno škodo. Podjetje prihaja na tuja tržišča z modeli, ki jim je medtem moda navdahnila že nove oblike, poleg tega si podjetje ne upa sklepati novih pogodb, ker ne ve, če mu bo odobren uvoz okovja. Nc samo "Toko", vsi, ki delajo za izvoz, imajo pravico do lastnih deviz. Toda vse kaže, da samo na papirju. Kajti proizvajalci, ki bi radi za svoje devize kupili bodisi strojno opremo, bodisi rezervne dele ali pa reprodukcijski material, morajo prehoditi tako zapleteno pot in na odobritev čakati tako dolgo, da vse skupaj ne gre v škodo samo nadaljnemu izvozu in še večjemu ustvarjanju deviz, ampak tudi v škodo splošnih družbenih interesov. Ti interesi pa so — široka vključitev v mednarodno izmenjavo." Nadaljnji komentar ni potreben! ★ SOVJ. ZVEZA NOV NAROČNIK PRI JUGOSLOVANSKIH LADJEDELNICAH V zagrebškem institutu za ladijsko hidro-dinamiko so jeli proučevati nove modele in tipe ladij, ki jih pravkar konstruirajo jugoslovanske ladjedelnice. Gre za prvo naročilo Sovj. zveze 20 tankerjev, katerih' tonaža bo od 20.000 ton nosilnosti dalje, dolge pa okrog 170 metrov. Ves izdelovalni proces je elektronsko kontroliran. Kot že znano, so se jugoslovanske ladjedelnice že dobro uveljavile širom sveta, zlasti pa v zapadnoevropskih državah. Morda je k temu pripomogla potreba po devizah več kot pa realna ponudba na svetovnih licitacijah, kjer so Jugoslovani vsevprek prevzemali. V jugoslovanskih ladjedelnicah so trenutno v gradnji tudi tri ladje za jugoslovanska plovna podjetja. Grade "KOSTRENO", "DREŽNICO" in "GROBNIK". Vse tri ladje bodo zelo moderno opremljene in se bodo vključile v sestav ladjevja linijske plovbe Reka. ★ KRITIKA IDRIJSKEGA GIMNAZIJCA Idrijski dijak, T. Pavšič, je v dnevniku "DELO" javno kritiziral vsečeščo uporabo srbohrvaščine na slovenskih tleh. Pavšič navaja: "Obrazci Državne železnice so tudi v Sloveniji v srbohrvaščini, prav tako nad-pisi na postajah, čeprav le-teh ni opaziti v drugih republikah. V Sloveniji vozijo vagoni, ki imajo vse opozorilne napise v srbohrvaščini in celo v cirilici, slovenskih opozoril nisem opazil v južnih republikah. Pa pošta: Tudi tu je precej obrazcev tiskanih v srbohrvaščini. Kaj pa banka: podobno kot na pošti. In loterija: podobno kot na banki. Invalidske knjižice za popust pri vožnji: podobno kot pri loteriji. Pa carina: podobno kot na invalidskih knjižicah. In učni jezik za telesno vzgojo v slovenskih šolah: 'Trčečim korakom'. Itd. . . . Menim, da nikakor ni dopustno, da se tako ignorira jezik, ki je uradno enakovreden srbohrvaščini." Dijak nadaljuje z nasveti. Ali bo zbudil birokratsko čast slovenskih režimovcev ne vemo, vemo pa, da fant misli pošteno in da ima pogum! ★ PESNIŠKA ZBIRKA SLOVENSKEGA DUHOVNIKA Rojak iz slovenske Istre, župni upravitelj fare v Šmarjah pri Kopru, duhovnik Alojz KOCJAN-člč, je izdal v domovini v založbi Ciril-Metodij-skega društva katoliških duhovnikov LRS zbirko svojih verskih in posvetnih pesmi, ki je pra.v lična po obliki in vsebini. Zanimala bo predvseir istrske, tržaške in goriške rojake, toda njegovv pesmi bodo uživali tudi ostali Slovenci. Pisane so v preprostem jeziku, vglavnem v rimah, in zelo občutno podane. Župnik je rojak iz Kubada, za duhovnika pa je doštudiral v Gorici. Kdor se hoče na zbirko naročiti, jo lahko naroči na naslov: H. Pribac, 52 Pelham St., Carlton, Vic. Ni treba pošiljati nobenega denarja v naprej. -ac. ★ ŽIVLJENJE ZA BLEJSKO JEZERO Visokotlačne cevi iz prednapetega betona, po izvirnem patentu Zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani (zanje se je jela zanimati tudi tujina), bodo predvidoma že v tem poletju vstavili v 2,5 km dolg cevovod, ki bo se stekel iz bistre Radovne v "umirajoče" Blejsko jezero. Skozenj bo prihajal kisik in novo življenje. V VESTNIKOV TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI PO: Srečolov izleta v Bulli £7/ 6/3 Virgilij Gomizelj £3/ 0/0 Evald Kampuž £2/ 0/0 Jerman, Riddell Creek £2/ 9/11 Humbert Pribac £1/ 7/0 Neimenovani £1/13/4 Angela Godina 10/0 Franc čampelj 10/- Uprava in uredništvo Slov. vestnika se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Upamo, da boste še drugi priskočili na pomoč, s čimer bomo naš list lahko povečali in lepše opremili! Hvala! Uprava ZENITH Avto šola Brzine na volanu in ob strani! Pridemo po Vas na dom, zato ne plačate nič. Taksi šola želite boljšo zaposlitev? Postanite taksi voznik! Mi Vas izučimo za nizko ceno od £5 naprej ! 240 RUSSELL STREET, MELBOURNE Mi smo tam, kjer je Vaš telefon: FB 3903 FB 3904 e e s ES a mrmmmm mmmmmm mmmm\ mmmmm «MOWN Vabimo Va s n a N Slovenski športni dan na VELIKONOČNI PONEDELJEK, 15. APRILA v Wandin East (KJER JE BILO ZADNJE SILVESTROVANJE) PREVOZ: Avtobusni odhod izpred Slov. doma — 1.15 p.m. Kino Forum (prei State) — 2.00 p.m. CENE: člani SDM (avtobus in vstopnina) 15/- Nečlani (avtobus in vstopnina) 25/- Ostali vstopnina 5/- Slovenski športni dan namerava z letošnjim letom Slovensko društvo v Melbournu vpeljati v tradicijo. Vglavnem bodo izleti s plesi, ki smo jih do sedaj imeli, ravno tako tudi zabave, doživeli neke vrsto reformacije. Društvo gleda, da bo vso svojo dejavnost prilagodilo višjemu standardu dostojnosti kot se je to včasih dogajalo. Tako bodo naši izletniki in došleci na prireditve odnašali namesto dosedaj pogostokrat slabega, dober vtis. Slovenski športni dan je za našo mladino in ravnotako tudi za starejše pomemben dogodek, ki nas bo športno poživil in zadovoljil. Upajmo, da bo ta prireditev, čeprav prvič, dobro uspela in nas ne bo razočarala. Program je zelo pester (skoki v višino in daljino, tek na raznih progah, tek v žakljih, šaljivi šport itd., itd.). Odbojkarski klub SLOVENIJA, ki je član Zveze odbojkarskih klubov Victorije, je povabil za ta dan poljsko ekipo POLONIA. SLOVENIJI želimo veliko uspeha! Na tekmovanjih, ki bodo nagrajena, bodo nastopale ženske posebaj in moški posebej, otroci pa tudi posebej. Vse prijave za športna tekmovanja sprejema Pisarna SDM (tel. 38-1679) do 11. aprila. Upajmo, da bo ta športna manifestacija uspela tako po udeležbi kot po vsebini programa. Seveda bo po programu ples v dvoranici, kjer bo igral novi trio "Zapravljivček"! VABLJENI! Odbor SDM DONALD P. WILSON: Mojih šest kaznjencev (Odlomek v nad.)_ Pisatelj se v svojih spominih na tri kaznilična leta ne zadovoljuje samo z zanimivim nizanjem humorističnih, ganljivih in napetih anekdot, temveč vključuje v to pripoved tudi vrsto zelo zanimivih, z obilnim poznavanjem dejstev podprtih premišljevanj o moderni kaznovalni politiki (penologiji), izčesar sledi tudi naš odlomek. (Ur.) Nikoli niste živeli v prepovedanem razmerju s komerkoli? Ali niste zagrešili bežnega homoseksualnega stika nekoč v internatu? Te dni je pred izidom znanstvena publikacija zelo znanega pisatelja in v njej bo zapisana ugotovitev, da 68% naših nevest dandanes ni več devic. To vsekakor pomeni vsaj isti odstotek tudi med našimi ženini. Kinseyevo poročilo ugotavlja, da je kar devetdeset odstotkov moških nižjega dohodninskega sloja spolno živelo že pred poroko. Ste bili kdaj prizadeta stranka v aferi pre-šuštnih odnosov ali ločitve zakona? Ste kdaj popili še zadnji koktel v točilnici tudi po policijski uri? Ste kdaj abortirali, čeprav ste bili poročeni in vaš mož nikakor ni mogel izpodbijati očetovstva? Ste si kdaj ogledali predstavo nagih plesalk? Ste vzdrževali ljubico? Ste kdaj obiskali prostitutko? So namreč ljudje, ki jih obiskujejo. če ste storili karkoli takega, ste zaglešili kaznivo dejanje. Po gornji definiciji ste torej zločinec ali zločinka. Mogoče sami nikoli niste abortirali, pač pa vaša. najboljša prijateljica? Mogoče ste bili sami vedno absolutno iskreni z davčno prijavo, pač pa poznate nekoga, ki to ni. Nikoli niste kradli, a bili ste priča tatvini. Vse to bi bili morali naznaniti kot kaznivo dejanje. Kdor kaznivega dejanja ne naznani, sam zagreši kaznivo dejanje. V tej definiciji zločinca niti še ni zajet problem ponavljanja prestopkov. Ena sama tatvina, eno izsiljevanje, en abortus, en sam primer, ko ste vedeli za kaznivo dejanje, pa ga niste naznanili — zadošča, da ste kriminalec po gornji definiciji. Ni težko pogoditi, kaj bi se zgodilo, če bi to definicijo praktično uveljavili v našem družbenem občestvu: naš trgovinski svet in podzemlje, univerze in domovi, kmetije in cerkve — vse bi bilo skorajda povsem zapuščeno. še vedno mislite, da je zločinec vsakdo, kdor zagreši kaznivo dejanje? Mogoče je pa zločinec vsakdo, kogar obsodi redno sodišče, da je kriv kaznivega dejanja. Tak- šno je zakonito pojmovanje kriminala. Toda pre-rešetajmo malo filozofijo takšnega pojmovanja. Zločinec ste samo, če vas ulovijo. Vsa modrost je torej ta, da se ne daj ujeti. In res — tako presojajo sami kaznjenci družbeno doktrino kriminala. Vsak hip jo lahko slišite. "Veste razloček med mano pa tistimi zunaj? Mene so pač ujeli!" Kaznovan si — ne za svoj zločin, temveč zato, ker si se dal ujeti. Iz tega sledi, da hudodelstvenost ni absolutno moralno zlo, temveč le muhavost zakona. Ali vzemimo drugo takšno muhavost, o kateri so vedeli kaznjenci povedati celo goro reči. A si ali nisi zločinec, to je odvisno ne le od desetletja, v katerem dejanje zagrešiš, temveč tudi od kraja, kjer se je stvar dogodila. V zakonikih te države je nemara predvidena takšno in takšno kaznivo dejanje — v zakonikih sosednje države pa tega kaznivega dejanja sploh ni. A četudi je samo kaznivo dejanje opisano v zakonikih obeh držav, vendar često niha mera ustrezne kazni od tod do ondod. V dveh državah sta na priliko dva grešnika zakrivila požig. V Alabami bo sedel kaznjenec leto dni, v Severni Karolini pa štirideset let. Kriva prisega ti nakoplje v Connecticutu štiri leta, v New Yorku dvajset let, v Mainu dosmrtno, v Missouri j u smrt, v Delawaru pa pet sto dolarjev in štirideset udarcev. Zahodna Virginija kaznuje bigamijo šestnajstkrat strože kakor incest. Woyming in Colorado kaznujeta incest desetkrat strože kakor bigamijo. (Dalje str. 6) vesti Drobne OBLECITE ŽIVALI Kje? V Ameriki so se že pred leti spomnili, da bi ne bilo napak, če bi zadali smrten udarec javnim pohujševalcem — lastnikom naravno oblečenih živali kot so psi, mačke, konji ... Pa so se zbrali ljudje. Za vodjo so si izbrali Clifforda Prouta, mogočnega prekupčevalca z zemljišči in nepremičninami (le-ta je baje najbolje tolmačil moralo!), in se z njim na čelu zakleli, da ustanove SINO-organizacijo, ki se bo borila, da bodo čimprej vse živali oblečene. Pa bodimo zlobni in povejmo še to, da je SINO dobila dobršen del zagovornikov zlasti med tekstilci. Toliko o ustanovitvi SINO. Poznejši razvoj, te krepostne organizacije sicer ni bil zavidljiv, in morda je prav v tem vzrok, da so si ljudje iz SINO umislili, da postanejo ekspanzivnejši. 5. t. m. so se v paradi vsuli pred Belo hišo in od prezidenta zahtevali: "Oblečite vendar pse in konje ..." "Mladina se pohujšuje zaradi lahkomiselnosti ..." Naš komentar: čudni so ti Amerikanci — čisto malo jim zadostuje, da jim razburi kri! Sicer pa bi brez truda lahko našli mnogo boljše tarče! FRONDIZI BO ŠE NADALJE KONFINIRAN Bivši argentinski predsednik Frondizi bo tudi v prihodnje ostal konfiniran na otoku Martin Garcia. Z njim — tako je sporočilo argentinsko Vrhovno sodišče — ravnajo v skladu z zakonom. NOVA PALAČA ZA JAPONSKEGA CESARJA Do leta 1967 bodo zgradili novo cesarsko palačo. Stala bo okrog 20 miljonov avstralskih funtov in bo zgrajena v tradicionalnem japonskem stilu — ter iz železobetona. KORAK NAPREJ . . . La Plata. — Policija je odkrila skupino huliganov, ki so vzdrževali notranjo disciplino v organizaciji s strojnim oljem: korak naprej od fašistov. ARETACIJA V BERLINU V Zahodnem Berlinu so aretirali bivšega mehanika. Obtožen je bil, da je vzhodnoberlinski policiji izdal obstoj tunela pod berlinskim zidom. Film po televiziji o tem tunelu smo pred kratkim lahko gledali v Melbournu. ZATRIMO DEJAVNOST USTASEV Uradni bilten socialnodemokratske stranke Z. Nemčije, "SPD-Pressedienst", je objavil zahtevo, naj vlada prepreči teroristično dejavnost ustaških grupacij v Z. Nemčiji. Bilten opozarja, da je Bonn prevzel odgovornost za tako dejanje po mednarodnih pogodbah, da pa kljub temu ničesar ne stori za preprečitev dejavnosti organiziranih Ustašev v Z. Nemčiji. Ustaški napadi na jugoslov. predstavništva nas pri med vojno prizadetih narodih ne pripeljejo do spoznanja, da so se vodilni krogi Z. Nemčije trudili popraviti krivice in potisniti v pozabo spomine na Hitlerjevo početje med II. svet. vojno,,, zaključuje bilten. DEVALVACIJE VALUT V svetu so lani zabeležili 12 devalvacij nacionalnih valut, pet več kakor leta 1961. V 31 državah pa je lani vrednost nacionalne valute zdrsnila na minimum, ki pomeni začetek devalvacije. Med temi državami je Kanada, Argentina, Brazilija, Indonezija, Izrael, Sirija, Tajvan, Kolumbija, Južna Koreja, Filipini, Venezuela in Južni Vietnam. Sklepajo, da je bilo lansko leto zelo nestabilno. Hude zmede, ki so nastale na Newyorški, potem pa tudi v vseh glavnih evropskih borzah, so potrdile, da je na tem področju postalo obdobje monetarne nestabilnosti. V Wallstreetu in na drugih zahodnih borzah so sedaj zabeležili največji padec delnic po letu 1929. Sodijo, da je določeno nihanje dolarja, poglavitne valute Zapada, ustvarilo težaven položaj mnogih gospodarstev. Razen dolarja je postal nestabilen tudi angleški funt kot druga najvažnejša valuta. EGIPTOVSKI ASTROLOG PREROKUJE Astrolog Jousef Miniawi iz Egipta ob vsakem novem letu nekaj napove. Za lansko leto je napovedal smrt Marilyn Monroe, med vojno pa je napovedal napad na Pearl Harbour. Miniawijeva napoved za leto 1963: ir Tajna pogajanja med Ameriko in komunistično Kitajsko. it Letos se bo Kennedy dvakrat rešil pred atentatom. ir De Gaulle bo zginil s politične pozornice. * SZ bo najavila novo strahotno orožje. ir ZDA bodo rešile vprašanje Kube. if Churchill bo nenadoma umrl. * V Angliji bo prišlo do neredov zaradi vključitve k evropskemu tržišču. if Franco v Španiji bo obnovil monarhijo. if Sovražnosti med Indijo in Kitajsko se bodo nadaljevale. if V Turčiji bo izbruhnila revolucija. Miniawi je črnogled, vendar: bomo videli! ★ Jugoslovanski konzulat razpošilja jugoslovanskim emigrantom v Avstraliji v izpolnitev prošnje za povratek v domovino. Tiskovina zahteva vse mogoče osebne in družinske podatke in sliko prosilca. Tiskovino spremlja pismo, ki pojasnuje, da so po Rankovičevi amnestiji dobrodošli v domovini vsi emigranti, razen tipov propadlega značaja. Pismo izraža upanje, da bo zaradi trenutnega razpoloženja emigrantov in "izredno dobrega stanja v Jugoslaviji", število povratnikov zelo veliko. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo so razni tipi propadlega značaja in kdo je dobrodošel, da ne bi kak tip spoznal svojega "propadlega značaja" šele po dobrodošlici. ★ CHITA POGINILA Agencije poročajo o smrti Chite. Kdo je Chita? Kdor je videl filme "Tarzan", se gotovo spominja smešne opice. Ta slovita šimpanzovka, ki je doživela starost 34 let, bo dobila preparirano vidno mesto v Washingtonu, v muzeju. (Nadaljevanje s str. 5) Zopet druga praksa, ki utrjuje v kaznjencih prepričanje, da hudodelstvo samo na sebi ni absolutna danost, temveč nekaj relativnega — je sistem glob. "5000 $ ali tri leta, 300 $ ali devetdeset dni." čeprav so opustili dolžniške voze teoretično že pred celim stoletjem, sedi praktično vendarle vsak drugi (57%) prebivalec jetnišnic, zaporov in kaznilnic le zato, ker ne more poplačati dolga: namreč globe. A marsikdo med onimi 43% bi bil zopet prav rad plačal globo, vendar ga je pač zadela takšna smola, da se ni znašel pred sodnikom, ki bi obsojencem nalagal globe. Sodnik lahko naloži globo ali ne, lahko te obsodi na zapor ali ne, lahko ti da" na izbiro zapor ali globo — kakor pač sam presodi. Jetnika bo težko prepričati, da je globa prav takšna kazen kakor ječa. Zakaj pa potlej, tako ti bo odvrnil, rade volje plača tisto globo vsakdo, kdor le more? In zakaj gre denar prisoj enih glob v javno blagajno, namesto da bi kakorkoli poravnal prizadeto zlo? Ta lahko plača globo in se vrne k svojcem. Oni poj de v ječo in poslej bo uničeno življenje njemu in njegovim. Kot se je na primer zgodilo Rossu. Anglija in škotska sta rešili problem glob s preprosto iznajdbo plačevanja na obroke. Leta 1913 je bilo na Angleškem več kot 80 000 zapornikov, ki pač niso plačali globe; leta 1933 pa jih je bilo samo še 11 000 in to so bili večidel samo brezposelni siromaki. Kar čudno je, da se Amerika, ko je sicer vsa navdušena za kupovanje na obroke, v pravosodju še ni zatekla k tej prak- si. Skorajda četrtina vseh zapornih kazni namesto glob v Ameriki ustreza vsotam, ki so manjše kot deset dolarjev, in šestdeset odstotkov takih jetnikov sedi zavoljo globe, ki je manjša kot dvajset dolarjev. To je prav gotovo kaznovanje revščine. Dejstvo, da se zakoni s časom menjajo in da so po drugi strani že preveč starokopitni ter jih zategadelj nihče več ne uveljavlja, je morda kratko malo eden izmed davkov, ki jih moramo plačevati napredku civilizacije, obenem pa tudi izraz muhavosti napisane zakonodaje. A ta reč v vzajemnim odtehtavanjem zaporov in glob je z vsemi posledicami prav gotovo še dosti bolj mračna. Mar mora kaznjenec plačati svoja hudodelstva ali svojo revščino? Svoja hudodelstva — ali to, da se je dal ujeti? Ti vprašanji zazvenita še silovite j e v luči statističnih poročil o preganjanju kriminala in o obsodbah kriminalcev. Na začetku tridesetih let so objavile svoja poročila Wickershamova in Sea-buryjeva komisija in Komisija petnajstih; pismeni kaznjenci so tiste čase pohlepno prebirali ta poročila in jih bržkone še zdaj bero s kar največjim zanimanjem. Ta poročila dokazujejo, da se je obetalo v tistih časih v največjih mestih vsakemu hudodelcu 85% verjetnosti, da ga sploh ne bodo ujeli, 98% verjetnosti, da se bo izmaknil obsodbi, in 99% verjetnosti, da se bo izmaknil zaporni kazni. Ob času, ko sta gospodovala v Chicagu župan Bili Thompson in Al Capone, se je dogodilo v tem mestu 257 gangsterskih umorov — vendar na bazi teh 257 ni bilo niti ene obsodbe. Celo v manjših mestih, kjer so se v tem de- setletju lahko ponašali z najboljšimi kazenskimi statistikami, se je končalo z obsodbo le 10% hudodelstev. Tudi do danes se odstotek še ni dosti popravil. (Nadaljevanje sledi) PAUL NIC0LITCH pUo "OJC Če želite imeti lep spomin na sebe, na svojce in prijatelje, Vam priporočamo fotografa Pavla Nikoliča, ki Vas bo gotovo zadovoljil. Na raspolago Vam je zmeraj in povsod za: Telefon JA 5978 DRUŽINSKE ALBUME POROKE POROČNE ALBUME OTROKE PORTRETE ŠPORTNE SKUPINE ZABAVE IN PLESE FOTOKOPIJE FOTOGRAFIJE Naslov : FOTO "OK" 3rd Floor, 108 Gertrude Street, Fitzroy, N.6, Melbourne ŽIVLJENJE MED NAMI SPREMEMBA V ODBORU SDM Iz UO SDM je izstopil g. Bogomir Jesenko, ki je bil v odborovi listi socialni referent. Vzrok je bil študij slikarstva in prezaposlenost. Gospod Jesenko je bil tri leta član odbora SDM in je zastopal na raznih listah razne funkcije. Na» redil je okvire za slike slovenskih pesnikov in pisateljev v Slovenskem domu! Jesenku se uprava društva zahvaljuje za njegovo dosedanje delo, posebno za okvirje in mu želi vse dobro! Zaradi nedelavnosti in ker ni nikdar sporočil razloga je bil gospod Martin Vengust izključen s polnoštevilnimi glasovi iz uprave SDM. Upravni odbor se gospodu Vengustu zahvaljuje za dosedanje delo (Ali nedelo! — Op. Ured.)! Prazno mesto gospoda Jesenka, mesto socialnega referenta, je po zaupnici odbora prevzel dosedanji odbornik brez listnice, g. Alojz Markič. član SDM in SDG, gospod Livio Novak, je dobil kar dve funkcije. Bil je sprejet v upravni odbor kot odbornik brez listnice in postal tudi upravnik SLOVENSKEGA VESTNIKA. Livio študira na Royal Technical College. ODBOR SDM in SLOVENSKI VESTNIK Želita novo-?došlem odborniku in upravniku ter slovenskemu narodnem delavcu v Avstraliji obilo uspeha pri njegovem delu! Poročevalec GORENJKI ALI BOMO IMELI V AVSTRALIJI SLOVENSKO KATOLIŠKO DRUŠTVO Iz verodostojnih virov sem zvedel, da je že sestavljeno ali bo v kratkem postavljeno v Melbournu novo slovensko društvo, ki bo pa imelo verski značaj in bo družilo samo katoliške Slovence. Upam, da bo to samo korak k še bolj uspešnemu delovanju med Slovenci v Melbournu in Avstraliji, čeprav smatram, da več društev, ki so manjša, le cepi slovenske sile. Kot vem iz privatnih namigov in Tipkarije o. Bazilija v listu MISLI in SLOVENSKEM VESTNIKU, bo društvo ustanovljeno zato, ker je baje sedanje slovensko društvo brevbarvno odnosno neodvisno od levice ali dèsnice, kar pa po mnenju uglednega in sposobnega slovenskega duhovnika in mladinskega pisca, o. Bazilija Valentina, je nemogoče, da bi tako društvo uspevalo. On pravi, da mora imeti barvo! (S. M. — Naslov priložen) Opomba uredništva: K gornji vesti, oziroma pismu bralca, bi radi opomnili, da nas veseli vsako združevanje naših rojakov in če je vest resnična samo pozdravljamo takšno društvo. Bolje bi pa bilo, da že obstoječe Slovensko društvo Melbourne še bolj učvrstimo in ZDRUŽIMO VSE SLOVENCE V AVSTRALIJI V ZVEZO SLOVENSKIH DRUŠTEV. Kot nam je pa znano, gornja vest ne bo držala popolnoma, ker vemo, da je SDM res neodvisno društvo in odklanja iz svojih vrst prav tako skrajno desnico kot levico. Povrh tega deluje po pravilih, ki so bila napravljena že pred sedmimi leti in o. Bazilij je bil dolga leta član in celo odbornik tega društva in se ni nikoli izrekel proti pravilom, zato ne verjamemo, da bi seda.j spremenil svoje mnenje. Toda naj bo kakor koli. če bosta res dve društvi v naši sredini, z dobro voljo pozdravljamo obe. Uredništvo ♦ SKLENJENO JE — IZVRŠEVALO SE BO 19. redna seja Upravnega odbora SDM je po trezni in dolgi debati vzevši v obzir vse mogoče okoliščine in oslonivši se na dostojnost in omiko sklenila : Vse bodoče zabave SDM bodo morale imeti dostojno postrežbo in dostojno občinstvo v dvorani. Ne bo več "kasiranja" za pivo in podobno, temveč bo brezplačno. Da se sklep omogoči je odbor sklenil povišati vstopnino v dvorano za moške 25/- in ženske 15/-. člani in članice imajo popust 3/-. V vstopnino je vključena vsa jedača in pijača, ki se bo servirala na mize, tako da gostje ne bodo razen vstopnine imeli nobenega drugega plačila in sitnosti. Postrežba bo solidna in zadovoljiva. Osebam, ki ne bodo primerno oblečene za ples, vstop ne bo dovoljen. REZERVACIJE se lahko delajo na društven naslov. ♦ PRVI SLOVENSKI KATOLIŠKI MISIJON V MELBOURNU ■