SLOVENSKI CIST Izhaja vsak ponedeljek zjulraf Uredništvo: Koptfar/eva ul. št. 6/lii Telefon št. 3487, Interurban 3487 Rokopisi se ne vračajo Posamezna šl. I Vin, mesečno, če se spi eiema lisi v upi a vi, naroč-nlna 4 Din, na dom In po nošll dostavljen list 5 Din. Celoletna naroč• nlna SODln, polletna 25 D n, četrtletna 13 Vin. Inserati po dogovoru Uptava: Kopliarieva ulica št. O/ll Poštni ček. račun, Cjubljcna 13.179 leleion šlev. 2349 Po 9 letih zopet volitve Včeraj so se vršite po vsej Španiji občinske volitve - Ljuta borba med monarhisti in republikanci Madrid, 12. aprila, s. Današnji dan je za Španijo velikega pomena. Prvič po devetih letih pridejo volivci zopet do besede, da izrazijo svojo politično voljo. Zaenkrat gre sicer saino za volitve mestnih in občinskih svetov, za zasedbo administrativnih mest, kljub temu pa so volitve izrazito političnega značaja, ker se bo zopet enkrat odločevalo o temeljnem vprašanju »monarhija ali republika«. Republikanci tvorijo s socijalisti enotno fronto, zbrali so vse svoje sile in hočejo pred volivno žaro popraviti svoje težke poraze, ki so jili doleteli pri revoluci-jonarnih uporih. Njihovo časopisje piše siccr zelo zmagoslavno, vendar pa republikanci in njihovi socijalistični zavezniki prav dobro vedo. da republika na Španskem ne bo vstala iz vo-tivnih ž.ar. Četudi so demokratični republikanci in socijalisti sklenili volivni kompromis, vendar vladajo ined njimi najostrejša nasprotstva, ki so se pokazala že pri volivnih pripravah. Desno krilo, kateremu pripada tudi Alcala Zamorra, predestinirani predsednik morebitne republike, stremi za meščansko-konservativno republiko po francoskem vzorcu, medtem ko je levo krilo prežeto sindikalističnih in boljševističnih tendenc. V Španiji nimajo samo volivne pravice, marveč tudi volivno dolžnost. Volivec, ki brez tehtnega vzroka izostane, bo kaznovan. Njegovo ime bo objavljeno in na vse dajatve in davke, ki jih ima plačati, mu bodo pribili še 2%. Okrog 70.000 mestnih in občinskih svetnikov morajo danes izvoliti. Za 50 mest v glavnem mestu Madridu je postavljenih 018 kandidatov. V krajih, kjer je bila postavljena lista samo ene stranke, se smatrajo kandidati izvoljeni kar brez volitev. Od teh je 11.472 monar histov in 1391 republikancev. Skoro gotovo bo- do volitve prinesle proporcielno podoben rezultat. V velikih mestih bodo republikanci dosegli znatne uspehe, po deželi pa bodo najbrže poraženi. Madrid. 12. aprila, kk. Volilni hoj je v soboto dosegel višek iu je dobil v listih in na ulici takšne oblike, kakršnih v Španiji še niso bili navajeni. Ko so monarhisti s celo vrsto letal kar nasuli vse ulice s stotisoči letakov, so se zganili tudi republikanci. 2e prej so republikanci nalepili povsod po mestu hujskajoče lepake s slikami, katere so potem gasilci ob protestu levice odstranjevali. Najboljšo republikansko ulično propagando pa so vršili avtotaksiji, kateri so povečini bili čisto nalepljeni s krvavordečinui volivninii oklici. Ponoči od sobote na nedeljo je prišlo na glavnem trgu Huerta del Sol neprestano do žaljivih izzivanj s policijo ki je morala ponovno nastopiti z gumijevkami in -ablja-mi. Videti je bilo, da je imela policija nalog, nastopali obzirno, da prepreči prelivanje krvi. Kljub temu pa je moralo okoli ,f* ljudi iskati zdravniške pomoči. Aretiran;h je bilo 60 ljudi. Teh izpredov, na katerih so med drtr mi zažgali velike množine monarhističnih 'eta-kov in časopisov, se je udeleževalo med drugimi več tisoč omladineev, katere je sicer policija večkrat prepodila, pa so se vedno na novo zbirali v stranskih ulicah, Monarhističnih protidemonstracij ni bilo nobenih. Pripravljena ie bila tudi policija na konjih, ni pa nastopila, ker so hotele oblasti preprečiti vsako prelivanje krvi. Madrid. 12. aprila, kk. Današnji volilni dan je potekel v Madridu razen par manjših incidentov v miru in redu. Mesto je bilo raz- deljeno v 10 volivnih okrajev. Volivcev je bilo okoli 200.000, ki so imeli voliti v mestu 50 občinskih svetnikov. Po vsej Španiji se l>o volilo okoli 80.000 občinskih svetnikov. Volitve so trajale od 8. zjutraj do 16. popoldne. Že ob začetku volivnega časa so stale dolgo vrste volivcev pred volivnimi lokali, kar so do sedaj v Španiji še nikdar ni zgodilo. Večina je prišla na volitev zato tako zgodaj, da ne bi namesto njih volili drugi, kar se v Španiji dogaja običajno. Zanimanje za volitve je bilo izredno veliko, volili so celo bolniki. Zalotili so veliko volivcev z napačnimi legitimacijami. Mnogo je bilo tudi napačno tiskanih glasovnic. V splošnem pa vendarle prevladuje mnenje, da se vršijo volitve pošteno. Levica sicer trdi. da je bilo iz volivnih seznamov črtanih okoli 15.000 republikancev in da so za monarhiste glasovati tudi mrtveci. Mladina koraka v velikih skupinah z zastavicami v republikanskih barvah in s sprehajalnimi palicami no mestu. Sploh se opaža, da republikanska propaganda obvladuje pob žaj. Policija in orožništvo sta v pripravljenosti. V prvih popoldanskih urah je prišlo na trnu Tfuer'i del S"' do spopadov s policijo, ker jo jo ndndina izžvižpala. Velike množine ljudi se zbirajo » središču mesta in pred volivnimi lokali. Madrid, 12. aprila. AA. Španska vlada ie odredila, da bodo volivci, ki so se odtegnil* neupravičeno volilnim dolžnostim, vpisani v tako zvane »črne liste«. Ako ne bodo volili tudi pri prihodnjih volitvah, bodo kaznovani 7. občutnimi denarnimi globami. Med drugim bo državnim uradnikom v tem primeru odtegnjeno od plače 1%. 'ortugalski drž. predsednik general Carmonn Za trojni pomorski sporazum London, 12. apr. ž. Snoči je prispel v London poslanik v Parizu lord Tyrell. Današnji listi poročajo, da je lord Tyrell prišel v London obvestit flendersona o rezultatu svojih razgovorov z Briandom v vprašanju urejevanja sporov, ki so nastati pri definitivni stilizaciji britansko-francosko-italijanskega sporazuma. I ord Tyrell bo ostal v Londonu ves teden ter se bo udeležil tudi seje odbora za pomorsko razorožitveno konferenco, ki pojutrišnjem nadaljuje svoje delo. Rim, 12. aprila. AA. Ob odhodu italijanskih pomorskih strokovnjakov v London, kjer se bodo v torek nadaljevala pogajanja za sklenitev trojnega pomorskega sporazuma, svari italijansko časopisje Francijo, naj ne ogvaža francosko-italijanskega pomorskega sporazuma z nepomirljivim stališčem. Listi izražajo upanje, da je francoska vlada o Veliki uoči proučila položaj. Albanska vlada odstopila urana, vi. apr. ž. Oh priliki ostavke pravosodnega ministra Avrcnija je vlada sklicala sejo, na Kuieii je razpravljala o nastali situaciji. Pri tej priliki je vlada dognala, da sc nahaja parlament proti njej v stalni opoziciji in da ji stavlja vedno večje težkoče pri izvrševanju njenega mandata. Radi iega j? vlada sklenila, podati ostavko. Predsednik vlade Vanpeli sc je takoj po seji podal v avdienco h kralju /ognju iu mu izročil ostavko. Kralj jo jc sprejel in zaprosil Vangelija, naj vodi državne posle do sestave nove vlade. Jutri prične Zogu s konzultiranjeni političnih vodij. Avstriji odpovedala iadi ČSR trgovinsko pogodbo Dunaj, 12. aprila, j. Avstrijska vlada je na tri mesece odpovedala trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. Kakor znano, je Avstrija odpovedala trgovinske pogodbe koncem marca tudi Jugoslaviji in Madjarski. Dočim pa gre pri obeh navedenih državah v prvi vrsti za žeije agrar-ccv, gre pri novih trgovinskih pogajanjih, ki se vodijo že nekoliko tednov s Češkoslovaško, predvsem za carinsko varstvo avstrijske industrije, v prvi vrsti tekstilne industrije. Dočim bo z Jugoslavijo in Madjarsko odpravljena klav- zula o največjih ugodnostih, če do konca odpovednega roka ne pride do nove pogodbe, ostane klavzula o novih ugodnostih glede češkoslovaške v veljavi. Z ozirom na nemško-avstrijsko carinsko unijo in na nameravane preferenčne carine v jugovzhodnih evropskih državah bo sklepala Avstrija nove trgovinske pogodbe samo za kratko dobo enega leta. Pritisk, ki ga vrši sedaj Avstrija nasproti češkoslovaški z odpovedjo trgovinske pogodbe, je tem večji, ker se nahaja Češkoslovaška v carinski vojni z Madjarsko. Pogajjan$a potiske vlade z Ukrajinci Pred rekonstrukcijo votjske vlade Varšava, 12. aprila, s. Po svoji vrnitvi iz inozemstva je maršal Pilsudski odpotoval najprej v Lujejovko, kjer sc je par dni odpočil, nato pa se je vrnil v glavno mesto, kjer je prevzet vodstvo državnih poslov. Te dni se bo odločalo o rekonstrukciji poljske vlade, o čemer se že delj časa govori. V Varšavi se trdovratno širi vest, da bo odstopil pravosodni minister Mihalovski, katerega je opozicija I juto napadala radi znanih dogodkov v Litovskem Brestu. Na njegovo mesto bi prišel Car, ki je žc bil pravosodni minister. Govori sc tudi, da se bo v vlado vrnil tudi bivši trgovinski minister Kristovski, omenja se pa tudi Bartlovo ime, ki jc poklican iz Lvova v Varšavo. Za odločitev bo javnost zvedela šele zadnji trenotek, vendar jc pa gotovo, da se bo sedanji kabinet tako re- konstruiral, da bo mogel izvršiti velike gospodarske naloge, ki čakajo Poljsko v zvezi z zadnjimi dogodki. Najvažnejše notranje politično vprašanje je pogajanje vladnega bloka z zastopniki Ukrajincev, da bi se končno likvidiral poljsko-ukrajinski spor. Pri teh pogajanjih so naleteli na velike težave. Prva posvetovanja so bila hitro prekinjena, ker so ukrajin delegati prisiljeni, da upoštevajo tudi mišljenje izvenparlamentarnih faktorjev. Vlada bi rada dosegla likvidacijo znane pritožbe, katero so Ukrajinci poslali Društvu narodov in o kateri se bo razpravljalo maja meseca, zato tako pospešuje ta pogajanja, vendar pa danes še nihče ne ve, če bodo imela kaj uspeha. Dunajska vremenska napoved: Jasno in toplejše vremo, 1'oeh'd na pristanišče \ Lizboni, kjer so se uprle vojaške čete in niso hotele iti ua Mudciro. da l)i tajil nastopile proti vstušem Bivši drž. predsednik Portugalske, Machaifti, ki vodi sedanje in|x>rno gilvanje Pravoslavna vel. noč Uelgrad, 12. apr. I. Te dni so se tukaj pričeli srbski pravoslavni prazniki Kristusovega vstajenja — Ilristos voskrese. Danes se je vršila slovesna proslava Kristusovega vstajenja po vseh belgraj-skih cerkvah V sahorni cerkvi je opravil službe bo/jo patriarh Varnava oh asistenci mnogoštevilni pravoslavne duhovščine. Po vsem mestu vlada praz nično razpoloženje. Vsi javni lokali so danes ii jutri ves dan zaprti. Za zgradbo unshe žetcznice Belgrad 12. npr ž V gospodarskih krogih vedno več govorijo o potrebi zgraditve nove unske proge, ki je poslala v zadnjem času eno najbolj perečih vprašanj naše trgovine. Smatrajo, da bo tudi potrebno v najkrajšem času povečati in modernizirati splitsko pristanišče. To je posebno važno za naš izvoz. Unska proga naj se zgradi do Krtina V vseli strokovnjaških krogih menijo, da odpade vsaka druga varianta za zgradbo te proge, ker povsod drugod so pozimi velikanska snežna neurja. Vrbaska in primorska banovina bosta morali v najkrajšem času prispevati k gradbi unske proge, ker postaja tc vprašanje dan ua dan bolj aktualno. Angleški letale'/ v Zagrebu Zagreb. 12. aprila, ž. Danes popoldne ob 4. je priletela v Zagreli prva zračna eskadra Iraka, ki ji' odpotovala 0. t. ni. iz Anglije. Pet častnikov, ki tvorijo to eskadro. je obiskovalo v Angliji dveletno pilotsko šolo. eno lete pa so bili v angleški eskadri. Ker jim Nemčija ni dovolila prehoda preko svojega teritorija. so prileteli preko Francije in Italije Jutri nadaljujejo svojo pot v Belgrad. Elektrifikacija savshe banovine Zagreb, 12. aprila, ž. Elektrifikacija savske banovine so l«o v najkrajšem času pričela in bo značila uvod k elektrifikaciji vse države. Iniciativo za to je dalo mesto Zagreb. Trgovinski minister Demetrovič je sklical za 24. t. m. v Zagreb veliko konferenco, na kateri bodo razpravljali o elektrifikaciji savske banovine v podrobnem in vse države sploh Angleški glas o carinski uniji London, 12. apr. ž. »Dailv Exprcss« piše v uvodnem članku, da je angleška javnost prepričana ne samo o tem, da imata Avstrija in Nemčija pravico ustvariti carinsko unijo, ampak je tudi mnenja, da je ta gospodarski blok veievaž-nega pomena za preprečitev razširjenja boljše-viških idej v Evropi. Pariška holonijalna razstava Pariz, 12. apr. kk. Zadnje priprave za pariško kolonialno razstavo so dovršene v toliko, da se jc določil kot dan otvoritve razstave 0. maj. Ta dan bo predsednik republike osebno na slovesen način otvoril razstavo, ki bo potem od drugega dne dalje pristopna občinstvu. Smrtna nesreča pri smučanju Basel, 12. apr. j. v bližini Kl. Schcidegga se je pripetila čudna nesreča. Na do sedaj še nepojasnjen način sta trčila skupaj Angležinja Miss Take in angleški letalec Lionel Boifour, ki sta sc smučala po pobočju. 25 letna Angležinja si jc ranila lobanjo in je bila na mestu mrtva-Pilota pa so s težkimi poškodbami prepeljali v bolnišnico. Balfour je bil v angleških krosih dobro znana osebnost o I In tiski problem nerešljiv? Kongres mdshih muslimanov — Velika nasprotstva med muslimani in Hindi je /bral v Novem muslimanov poti London, U. apr. Tu dni sc Deihiju kongres vaoh indskih predsedstvom ftavkat Alija. Kongres indskih muslimanov j« bil odgovor i tu kongres indskili naciontilistov v Allaliabadu, kjer so sc zahteve indsko inuslimansko manjšine, katera šteje natl 00 milijonov duš in ima v Ben-•_ulu ter 1'undžabu «ol6 u rino, gladko prezrle, kali ot da iti sploii ne obstojale. Iiulsiii muslimani so zlasti ogorčenj ua Gandhija. ki ga veheineiitiin napadajo. Gandhi je namreč otl vseindskega kongresa izposloval sebi jttiino muč, Ua jeseni na drugi konferenci okrogle mize v Londonu zastopu Indijo satu, katero pravico mu pa muslimani odrekajo, f< š. da bi bil moral prejo i.-kati sporazuma z njimi. Gandhi so je, medtem ko sc jo vršil muslimanski kongres v Novem Del-hijn, za tak sporazum naknadno potrudil, ni pu imel uspeha, ker mu muslimanski voditelji ne zaupajo. Nasproiatvo moti lliudi in muslimani je silno narastlo zaradi krvavih dogodkov v Cavvnporu, kjer iiili lliudi izpoietka sklenili, tla zaradi smrtne eksckueije nad tremi lliudi. ki so bili luni umorili policista Sandersa, pokoljejo vse Angleže, so se pa v resnici lotili muslimanov, ki niso hoteli v znak žalovanja zapreti svojih trgovin. Danes delu v cavvnporsketn in allahabadskem okraju red angleška policija z oklopnlmi avtomobili, da sc no bi llindi in muslimani med' seboj poklali. Ma muslimanskem kongresu samem so vodi- telji imenovali Gandhija noremu hinavca', ki du uganja mistične burko , oznanjajoč pot miru , medtem ko njegovi pristaši namakajo indska tla s krvjo nedolžnih. Njegov uauk da je brezvesten humbug . Gandhi hoče biti diktator Indije, dočim muslimani razumejo indsko samovlado ali svaraj kot vlado ljudstva po ljudstvu za ljudstvo. To pa ni bralstvo in enakopravnost, ako Gandhi hoče zasi-gurati hinduški inteligenčni kasti absolutno Itege-nioiiijo poti krinko lažnjivega pobiižnjnštva, ki je niešauica iiacioiuUne brutalnosti .s slaiohiiidskim iu protestantovskim lažispirilualizmom . Govorniki so zlasti žigosali poizkus Gaiidhlja, tla bi se izognil diskusiji o manjšinskih pravicah muslimanov in pa tozadevnemu sporazumu, z izgovorom, da muslimani niso med seboj edini. To je politični trik, kajti znano je, da listih par muslimanskih prijateljev, ki Gandhija poslušajo, ne predstavlja mnenja muslimanskega prebivalstva Indije. Na kongresu so žigosali tudi Gandhijevo kampanjo neposlušnosti, katero tla je začel proti volji muslimanov. Ta kampanja so ie izrodila v Icrvuvo vojno, Ui je težnjo vseli Indccv po samovladi iu svobodi le zadržala in kompromitirala iu ki bo Indijo popolnoma razrušila v kaosu plemenskih, verskih in strankarskih borb, ako se liindski nacionalisti ne botlo zavedli popolne pogreienosli svojih metod in svoje miselnosti. Kongres jc sprejel resolucijo, v kal;H je rečeno, da se bodo muslimani burili z vsemi silami proti vseiudskemu kongresu iu da bodo doprinesli Belgrad. i Proslava f O letalce ELP Šibka zmaga Be grada nad L;u5i;asio l.priki. Dane.- nu pravoslavno toliko nuf so se pričele v Belgradu tekme. < I) priliki .5l). IgraJe so: reprezentanca III. razreda Bil' proti repivzi nttuici lilonivske župe 4:2. reprezentanca II. razreda BI.P proli ve-jit/« utunci \ al icx a » : L Belgrad : Ljubljana 2:1 (1:0) Popoldne ob 2 SO je odigrala na igrišču TISK lekma meti bclgruj -ko in ljubljansko rc-jiriv.entaileo. ki je končala z - : I ll : <>) z:t Belgrad. Ljubljana i' nastopila v sledeči po-lavi: Malic. Svetic. Streli:nee-/emljnk. Sl iinič. Pišt k-.ln>.. Si.ip.tr. Il r tu .1 n. Bertoncelj, PlciTcr. Za Bel-Liatl pu s 11 i" ra I i: jnkšiV. lvkovič. Dimitrijev ič-Popovič, \njn:>vič, Mludcnov ič-tilišovič. \t iino-v ie. Lu^ttrii . I " lu iševič. 1'unojevič. Publika je igralce burno pozdravljala. Igra -o ie ptieel« z ikij»:ttlom Belgrada. 'V ' minuti k;rt za Belgrad. ki ostane neizkori--i-i n. \ Ki. uiiiiiiii strelja Slapar ostro na g\>l. vendar Ju k sir si,}»uiuo brani. V 12. minuti se \ c i 1110 v i« bliža ljubljanskemu golu. strelja ostro, v eni Uit mimo. \ I"'- minut j nudi loma-se\ ič \ci;niitn lop predložek, ki ga pn i a ne i/.kori.-ti. \ 14. minuti \slapi ntimeslo ranjeneg t t i :iuma k istik. ^ 15. minuli |iro-li -trel /a Bel-_ rud j: ;m I i Iliriji, lianojovic -lieljtl pni vi-"ke. Vciui'1 vie. u jame žogo / glavo in jo pošl je \ gol. A Ji), minuli Bertoncelj skoraj i/kmi.ii ne.-po-r /iioi me.l bel grajski in i igralci. \ JI. minuti kot Z i lii lg rud. GliSovič It p.i strelja, vendar zadeue toga vruta. V 27. uiiuuii pride Zcmljtl. pred belgra j-s-ki gol in /.isirelja. \ 40. liiinuii -irel.ja I'•me-t.vie o-t-ro na ljubljanski gol. M ilic brani /<• v . du. kur s;.rinil. ne. vitli. V 4V minuti sirelju Ru nojevi« v gol. vendar je sitl-tiik trciiolek prej otl/vivgal konec palčttsa. V drugem polčasu prične Ljubljana napadati, vendar ne zna izkoristiti svojega položaja, V 4. minuli napada Belgrad in i/.sili kol, ki ga Svctic 11 po brani. V 7. minuti prosti ^Irel proti Ljubljani, vendar ; t: /oga odbije od prečke. V 10. minuti dobi Acimovič žogo, jo pelje do 2 metra pred golom in strelja previsoko. V 12. minuli vzame Lubunč ljubljanskemu branilcu žogo 111 jo vrže mimo padlega vratarja v gol: 2:0. Publika burno pozdravlja. V 12. minuti nadomesti ToSič Ivkoviča. V 13. minuli prodira ievo krilu Ljubljane in strelja. Žoga leti proti milu. vendar jo Slapar v zadnjem trenutku usmeri v gol. Rezultat: 2:1. V 15. minuti ilu odločilne važnost L va končni izid prven.-lvene Uibele, je končalu ne- odločeno. Pripomnili pa je, da hi Železničar pn poteku Igre zaslužil zmago, ki io jo v« preprečila ožja obramba Maribora, Mariborski krilci so bili radi lu-ruzpoložen.ia napada preobremenjeni in niso mogli igrali kakor običajno. V napadu je manjkali! .skupnosl in je bilo v.la.-il opaziti odsotnost Bertonclja, Hi jo bil določen zu ljubljansko repn -zeutajco v Belgradu. Železničarji so odigrali .-vojn najboljšo tekmo in dokazali, dn stalno napredujejo. Posamezno formacije so si bilo enakovr 'dne. Levji delež jo opravil srednji krilec Prangeš, dobi-a podpiran |>o branilcu \Vagnerju iu levem krilcu Konjaku, dočim je v napadu prevladovala l-va -Iran. Sodil je g. CimpiTinan iz Ljubljane dobro, kakor smo to otl njega navajeni. Pu tej teknii jo Železničar ju v a rezerva | •>-rnzila Mariborovo rezervo za.-liiSeuo z '2:1 ((>:o). Sodil je g. Nemec. HAŠK : PLZEN (KLPKUZ.) 1:4 (1:3) Plzeu, 12. aprila. /. Pred ">m*i gledalci .-<■ je tvorili iigrulci treh najboljših k I n t m >\' iiiolcsiouttlne lige t Plznu. lekma j končul« 4:1 ("5 : I) za Plzeu. Avstrija : Češka 2:1 Dunaj, 12. aprila, kk. Mednarodna nogometu tekma med Avstrijo in Češkoslovaško se je igrala danes pred 45.000 gledalci. Zmagala je Avstrija > 2:1 (2:1). — Herta : Dunau 4:2 (1:0). Madjarska : š\it u 6:2 Budimpešta, 12. aprila, kk. Mednnrodoa tekma med Madžarsko in Švico se je igrata pred 25.000 gledalci. Končala je s 0:2 (2:2) za Madžarsko. V prvem polčasu so bili Švicarji zelo agilni, v drtigee polčasu pa Madžarom niso mogli odoleti Pred demisijo bolgarske vlade? Rim, 12. apr. f. Giornale dMtalia prinaša vest iz Sofije, da bo IS. t. m., čim konča parlament svoje delo, potlal kabinet Ljapčeva ostavko. Novi volitve botlo baje 20. maja. Sofija, 12. apr. ž. Kralj Boris je oh priliki pravoslavnih velikonočnih praznikov podpisal z ikon o amnestiji 350 političnih kaznjencev, ki so bili večinoma obsojeni po zakonu o zaščiti države. Mussoliui v letalu Rim, 12. apr. /. Mussolini jc v ilružbi mornariškega ministra Cirianiia in letalskega ministra Balba odletel z rimskega aerodroma do Gaete, kjet je pregledal tamkajšnji novo zgrajeni aerodrom. Bivši bolgarski kralj v Na polju N2polj. 12. apr. ž. Nu povralku iz Lgiptu .-o jc danes pripeljal bivši bolgarski kralj Ferdinand. V Napolju se bo zadržal nekoliko dni. Hitler v službi Francije? Senzacionalna razkritja francoskega lista Pariš, 1-'. apr. j. »Echo de Pariš« objavlja Hitlerjev življenjepis in pri tem osvetljuje njegove odnose do francoskih propagandnih uradov. Med drugim niše list: »Po dcbaklu letrt 1*11 S se jc Hitler /. druirimi pustolovci svojega kova mnogokrat mudil v predsobah aatanlinih poslaništev med navadnimi špijoni in sc: je zelo trudil, da je vojaško komisijo preskrboval z vestmi. Hitler jc za nas živ spomin na vse sličnc- smeri v Nemčiji, ki bi jih mi lahko porabili, da bi ZeppeVn nad Krasom Berlin, 1_\ apr. kk- Zrakoplov »Zeppelin-< jt: v soboto po polurnem pristanku v Kairu star-tal, da sc vrne v Fricdnchsltafen. V nedelju opoldne ob 13.15 jc s hitrostjo 130 km na uro dosegel otok Kri. Otl tam je letel dalje proti severu ob albanski in dalmatinski obali in zvečer letel preko Krasa v smeri proti Madjarski. n £3 raztrgali zadnje \ezi med Berlinom in Dunajem in da bi odtrgali Južno Nemčijo od Severne. Gotovo so se že vršili tozadevni izolirani poskusi in pogajanja. Hitlerja jc sprejel v Koblenzu francoski nadkomisar. Ali jc prejel tuui denar? Najbrže! Zakaj Hitler ima Vedno velik apctii in malo sredstev, f udi pozneje so se vršili razgovori \ Jnnsbrucku in Linzu, katerih sta sc udeležil* dva francoska častnika. Lizbone, 12. aprila. AA. Položaj na portugalskih otokih je še vedno zeio nejasen. Vlada bo otoke blokirala in je zato odposlala na Madeiro in na Azore vse razpoložljive vojne ladje. Uradni krogi zanikajo vest, da bi ce revolucija razširila na otok Cap Verde. Vendar priznavajo, da je v Sao Vincente uvedena cenzura brzojavk. Zadn'i z otoka strahote iMarseille, 12. apr. j. Včeraj jc prispel sem in krovu francoskega parnika Chambortl 20 letni Brctonec Louis llcrnedan, eden izmed dveh, ki sta preživeli tragedijo na otoku St. Paul. Heruedana je neka francoska tovarna s šestimi lovariši poslala ua olok, tla bi izdelovali jastogove konserve. Ofo\ leži v sredini Indijskega oceana iu so bili nesrečneži popolnoma odrezani od ostalega sveta. Poleni, ko je del njihove kolonije pogorel, so oboleli radi pomanjkanja sveže zelenjave na skorbutu. Štirje od sedmih Robinzonov so podlegli strašnim bolečinam. Pred nekaj meseci se jc eden izmed preostalih podal z majhno ladjico na odprto morje, upajoč, da bo dosegel kak otok. Zašel je v vihar, ki ga jc uničil. Sele v decembru lanskega leta je pristal imenovani francoski parnik na otoku in rešil oba preostal; Oretonea iz obupnega položaja. Zetterstrom: Gospod Seli nii ler. pri katerem sem najel sobo, Jc iiil še mliiil mož; nedavno poročen in je imel šiiri tedne starega sinčka. Nekega večera mi je zaupno zašepelal na uho, dn bo svojega mladega potomca kmalu vzel iz otroškega zavetišča k sebi. Potem da bo doma prijetno. Kmalu sva postala dobra prijatelja, namreč jaz in gospodar mojega stanovanja, In po preteku Mie;.! lelni lipegraf ,losip Slin-kovic so jc s svojo ženo, ki jc bila zelo prepirljiva in vdana pijančevanju, vodno prepiral. Te dni je zopet prišla pijana domov In se začela prepirali z možem, lii je bil že v postelji. Ta pa ji ni ničesar odgovoril, zu kar ga je udarila po obrazu. To pa je moža tako razjezilo, tla ju pograbil kuhinjski nož in nesrečiiico zaklal. Svinja poškodovala otroka. A' vasi Mavjjiuu Pri Trogirii je kmetica Slana IvamVv pu.stlhi svojo enoletno hčerko v hlevu iu odšla na njivo. M. •!-tem,_ko se jo mali mudila ua njivi, je'svinja, ki je bila v hlevu, odgrizla otioku oho roki in mu odgriznila uho. Dele bo ležko eslalo pri življetiiu. Št. 15. SLOVENSKI LIST . dne KI. aprili* 1081. Bela nedelja Stran Ljubljana, tj. aprila. Bela nedelja je bila danes, pa vendar bi se ji prileglo prav tako ime /I«ta nedelja«. Mi, ki nimamo toliko, dn bi praznovali vseli sedem .lui v tednu, vse delavnike z bojaznijo premišljujemo in upibljenio, ali bo rili nc bo? Num-ree, ali bo v nedeljo lepo vreme, ali pa nc bo? I'a jo bilo danes tako /lato vreme, kaikor si ga nihčo ne niure želeti lepšega, šele danes je po. mlad slavila \ vsej veličastnosti svojo vrnitev. Hili so ludi poprej sem in tja lepi dnevi, ali vedno je bilo v zraku nekaj, kar je grozilo, du bu pokvarilo pomladno veselje. Res je, da je m ihij še pravu redkost drevo, ki jc ozele-nelo, m da cvete jo šc vedno samo prve spomladanske • vetice, vendar je bil danes nad vse pripraven lan zu izlete. Pustež iu mizuutrop je, kdor je danes ostal med mestnimi zidovi iu si ni privoščil saj eno uicc sprehoda v božji naravi, /rak je bil kakor oljo in vino, da, če bi bil vedno tak, bi nu.jbrže pljučnih bolezni in drugih nadlog nu svetu sploh ue bilo .Avtobusi, avtota-ksiji, i voščki in železnica so delali danes ros imenitne kupčije. Prav je tnko, nuj bo v teh časih vsaj kdo, ki ima spričo gospodarske krize lc ugodno konjunkturo. Posledica jc bila seved«, kakor vsako lepo nedeljo, dn jc bilo v okolici vrvenje iu živahnost, \ sredini mesta jvi dolgočasje. Zauimiv prizor so jo nudil danes Ljubljančanom ob približno pol jietih popoldne na 'K bu. Visoko v zraku ju utinireč LETELO 6 LETAL t časih celo v pravilnih lornwcij«h, Solnce jc peklo ljudi V oči, ko so s pogledi sledili letu letal in jih občudovali. Letala su letela r smeri noti severo-vzhodu. STREL V PRSA Razburljiv prizor se je odigral ponoči v Zgornji Šiški, dogodek, ki bi kmalu zahtcvul človeško življenje, čc ga šc nc bo, kar ni izključi uo. V Muirtinčevi gostilni jc popivala družba več moških. Med njimi jc bil tudi 2l>-lclni šofer pri avtobusnem podjetniku Carinami Janez šot ler, znani atlet in športnik. Med njim iu mehanikom Rudolfom (i. je prišlo do hudega prepira, izzivanja in pred gostilno končno tudi do pretepa. Mehanik jc izvlekel revolver iu oddal proti šotlcrju dva strela, nekateri trdijo, d:i jih jo bilo celo več. Zudel j>a je šotlerja Silimo en strel in sicer nu zelo nevarno mesto — v prsa, tik |>olcg srca. Samo malo je manjkalo iu šotlcr bi obležal na tleh mrtev s prestreljenim srcem. Tako jki se je zgrudil suivtno-nevarno ranjen na tla. Iz Gornje siške so poklicali ljubljanski reševalni av lo, ki jc v drveče intenipu poliifcl tja in šc \ hujšem tempu prepeljal šotlerja v bolnišnico. šotlci' jc bil se pri zavesti. Če bi bila pomoč lc nekoliko prepozna, bi šotler bil tudi žc mrtev. Hitra reševalna in zdravniška pomoč \ bolnišnici sla -otlcrju zaenkrat šc rešili življenje. Atletska imava šotlerja je predvsem pripomogla, da je tler prestal prvo krizo. Je pa šc vedno v nevarnosti, vendar zdravniki v bolnišnici upajo, la tuu bodo rešili življenje. Napadalec Rudolf ti. jo po dejanju izginil, vendar ga je policija '•e našla in aretirala. TRI NESREČE Huda nesreča sc je pripetila včeraj, v so-loto, v bližini Kamnika, "t letna Ivanka Rovšek, uadnicu v tovarni Titan« pri Kumniku. jc selila v prikolici nekega motociklista, ki jc zelo litru vozil. Na nekem ovinku jc bil sunek tako Mariborska nedelja Odmevi jelovškega umora Maribor, 12. aprila, .lavuo.st še veduo zanima vprašanje, kaj je. s krivdo oziroma *oudeležl>o Hriberskega pri jelovškem umoru. Soudeležbo bo Hriber-skemu menda zelo težko dokazati, ker je njegova ljubica, razen tega tudi njegov brat in starši izpovedali, da se je llribefski v omenjeni noči nahajal pri njih doma in da celo Jtoč ui zapustil njih hiše. Tudi so nekatero priče, ki so pred avstrijskimi oblastmi izpovedale, da so videli Hriberskega na Veliko soboto ob 17 in naslednjega dne ob 9 zjutraj na Slatini. Ni pa priče, ki bi vedela izpovedali, da bi bila videla Hriberskega v času od 4. aprila od 19 pa do 5. aprila do 9 zjutraj Hriberskega govoriti s kakšno osebo, ki bi mogla biti Rudolf Mohorko. Poizkus bega Hriberskega, ko so ga hoteli aretirati, utemeljuje Hriberskj tako. da se je hal aretacije •udi lega, ker je jugoslovanski vojni ubežnik. Niz kulturnih prireditev: V Košakih so otvorili javno knjižnico tamkajšnjega katoliškega prosvetnega društva, ki bo prav gotovo vzdraiuila in poglobila smisel za prosvetno delo in življenje. Ustanoviteljem gro vse priznanje. -- V dvorini Prosv u tac zveze poučno predavanje. — Zvečer islotam pa prireditev Krekove mladine, ki je vprizorila Petrovičeve >Duše ob kateri priliki jc bilo možno razbrati zdrav čut, smisel in nadarjenost mnogih nastopajočih za lepo in naravno igro, v kateri je. prišel do krepkega izraza moment ljubezni do domače zemlje in domače grude. Priporočati bi bilo, da bi Krekova mladina gostovala z omenjeno igro tudi na nekaterih podeželskih odrih. Ponesrečila se je 18 letna krojaška va-jetika Rozalija Furek, stanujoča v Stritarjevi IS. Ko je kuhala pri štedilniku, se je polila s kropom in je dobila tako težke opekline, da so jo morali pripeljati v splošno bolnišnico. Vendar je njeno zdravstveno stanje po-voljno. Mizarskega pomočnika .špur Cirila pa je doletela nenavadua nesreča. Za današnjo tombolo v Ljutomeru je lepil plakate in pri tej priliki držal v ustih tli žebljičke, ki jili močan, da je Rovškovu odletdfii Iz prikolice bi padla nu tla. Iz ušes so ji jc vlila kri. Zarodi ■»na t m; poškodbe na desnem ušesu jc morala v bolnišnico. Davi se jc v Mostah pripetila manjša nesreča. No ulici se jc igral -J letni Viljem Jerina. sinček livarja, stnnujočega v Predovičcvi ulici št. 2t. Tu ga je povozil neznan voznik, ki pa se nI brigal za malega ponesrečenca, temveč jo naglo vozil dalje. Mali Jerina se jc pri nesreči poškodoval na glavi. Prenesti so ga v bolnišnico, kjer so glavo obvezali in ker poškodba ni bila nevarna, tudi tukoj odpustili i/ holniSnice. Najmlajši in najmanjši ponesrečenec je bil devet mesecev stari sinček zidarja Ladislav Kupčij iz Črne vasi 5t pri Ljubljani. Tu je danes dopoldne ležal v otroški zibelki v kuhinji. Iz zibelke se jc malček povzpel, stegnil ročico k štedilniku in zagrabil zu lonce ter ga potegnil k sebi. Vroča juha, ki jc bila v loncu, se jc razlila malčku po obeli nogah. Zaradi hudih opeklin na nogah jc moral tudi ta malček v bolnišnico. POŽAR V OBUIJAH V posavski vasi Obrijali blizu Ljubljane je danes dopoldne izbruhnil požar v hiši posestnika Ivana Murna. Ogenj so k sreči domači takoj opazili. Sosedje in domači gasilci so ogenj takoj pogasili, tako, da trpi Mam le okoli 2000 dinarjev škode. Požar jc nastal najibrže. zaradi tega, ker so sc vnela v peci drva. katera jc dal t ja Mam sušiti. ARETACIJA NEPOBOLJŠLJIVEGA TATU Na Dunajski cesti jc v soboto, ob II zvečer ustavil stražnik mladega uioža, ki jc nesel težko košaro. Napovedal mu jc aretacijo. Izkazalo sc je, da jc stražnik aretiral nepoboljšljivega in policiji dobro znanega tatu Gabrijela Megliča. Megli«: jc star šele 27 let, je brezposeln zidar, domu iz Tržiča na Gorenjskem. Bil je že t4kvat obsojen od sodišča zaradi tatvin in podobnih dejanj. Malo pred svojo zadnjo aretacijo jc Meglic vlomil v buruko Slokunovc stavbo v Costovi ulici. Odnesel je od luni pleteno košaro z razno obleko iu več zidal-koga orodja. Stražnik jc pri njem našel še vse ukradene predmete in jih vrnil lastnikom. Meglic bo izročen deželnemu sodišču. 'lam bo lahko praznoval niajlicn jubilej, namreč svojo dvajseto kazen. NEPREVIDEN KOLESAR Na kongresnem trgu .je v soboto neki kolesar tako neprevidno vozil, da je (x>drl na tla učiteljico gdč. Albino T. Učiteljica sc jc pri padcu poškodovala na ustih in si izbila nekaj zob. BALETNI VEČER V NAŠI OPERI Jutri v torek ob 20 bo v naši operi izredno zanimiv — umetniški baletni večer. Bogat, izbran program, izvedeli po koreografiji največjih ruskih baletnih umetnikov, izredno pestri in bogati kostumi, ki tvorijo kar mul muzej ter izvrsten sloves obeli nastopajočih umetnik..v. UJUi zagotav lja umetniški večer in velik u.-pch. Gospa Grundt Ksenija in 2urck ob 8 zvečer v Unionu. Udeležba obvezna. je, ko je kilmil, pogoltnil. Pripeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Smrtna kosa. V Rošpohu jo umrla v starosti 54 let učiteljica Romana Ozana. Pogreb bo v ponedeljek iz hiše žalosti na kamniško pokopališče ob 9 uri. — V splošni bolnišnici je umrla Ivanka Počeli, stara 19 let. Pogreb bo v torek ob pol 16. uri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V 69 letu starosti je umrl Ivan Keršič, poštni poduradnik v pokoju, Dravska ulica 10. Pogreb bo v ponedeljek ob 16 uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — V Einšpilerjevi ulici 17 je umrl v starosti 26 let Jcžef Fabian, brivski pomočnik. Pogreb bo v torek ob 16 uri na frančiškansko pokopališče. Blag jim spomin! Težko prizadetim naše sožalje! ■ti . ■ \ - f ^ fcfc M ■ ■ ■ . " Grol Zeppelin nad kairskimi ininareti. Predvčerajšnjim je pri«l«| >Grof Zeppelin« v Kiir. Ob tej priliki je imelo /brano občinstvo priliko videli skek / /račne. ladje s padal, n tfun posadke je skočil s padlaoin laz krov /epj*dinn-. ko je bil «n še 120 metrov vi«>ko line' je nalogo, da da gotova navodila moštvu, ki je pomagalo pri pristanku Dusseldorfski morilec pred sodniki Obložen je 9 umorov, 7 poskusov umora in 30 požigov so jo prvotno vzeli tudi v protokol, potem pa so nanjo očividno pozabiti. Pu tudi mojstrsko skrito dvojno življenje morilca jc policijo motilo. Kiirten je popolnoma vale zaprt človek in zanimivo je, da niti njegova ieca in njegovi najboljši prijatelji niso niti najmanj slutili o njegovih nečloveških zločinih. Čez dan jc osem ur delal v tovarni neke strojne tovarne, rc-čer pa je posvetil svojim zločinom. Zjutraj je bil vedno točno zopet v tovarni. Dva dni pred aretacijo je svoji ženi zaupal svojo skrivnost. Do tedaj pa ni niti najmanj slutila. Naposled je priSel policiji na pomoč slučaj. Služkinja Marija Butlies je v nekem pismu na svoj., prijateljico opisala nemoralen akt, ki ga je izvršil nad njo neki neznanec, ki jo je vzel v svoje stanovanje. Pismo jc dospelo v neprave roke in jc bilo izročeno policiji. S pomočjo dekleta je policija ugotovila stanovanje in Kiirten* so nekaj dni po. zneje aretirali. Toda šc potem si ni bila policija čisto na jasnem, ali ima res v svoji oblasti dtisscl-dorfskega vampirja. Še!c potom primerjave Kurtc-nove pisave s lako zvanimi morilskimi pismi,, v katerih je Kiirten opisal policiji vsak zločin do podrobnosti, je bil doprinešen končnoveljaven d,.-I.a2 njegove krivde. Znani psihiatri so se dolgo bavili s Kurtcnoiu m opazovali njegovo duševno stanje Njihovo tnnc-nie ,e, da je Kflrlen popolnoma odgovoren za svoic zločine. Splošno mnenje vseh izvedencev pa jc •»di, da gre v Kiutenovem slučaju za seksualno-patološko abnormaliteto, s kakršno do sedaj še n imela opraviti kriminalna veda. Kiirten je *c Z(fodaj nastopil svojo zločin.U kari,cro. Prvo kaznjivo dejanje je zagreiil že, k, U bil šele 16 let star. V 25 letih je 37 kaznovan večkrat z daljšimi kaznimi, katere jc moral presc deti v kaznilnici. Za ra,pravo vlada silno zanimanje lako znanstvenih krogov, Je bolj pa seveda širšega, senz,eij zel,nega občinstva. K razpravi jc povabljenih n.t 150 prič in bo trajala 10 dni. V veliki telovadnici bivše pehotne vojašnice v Diisseldorfu se začne danes pred porotnim sodiščem razprava proti znanemu dusseldorfskomu vampirju, 48 letnemu delavcu Petru Kiirtenu iz Koln-Miilheima. Treba jc bilo enoletne preiskave, du je bilo možno zbrati ves obremenilni matcrijal in kontrolirati resničnost Kiirtnovih izjav, ki jih jo dal v preiskovalnem zaporu. 12.000 raznih sledov, ki so jih že preje zasledovali, so morali sedaj ponovno kontrolirati. Številne ženske priče, s katerimi je obtoženi prišel v dotiko, so se javile šele potem, ko je bil Kiirten že v preiskovalnem zaporu, ker so se ga preje bale. Čeprav se Kiirten ves čas, kar je bil v preiskovalnem zaporu, ni po-sluiil nobene obrambne taktike in jc kar na debelo priznaval svoje zločine, Se danes ni absolutno ugotovljeno, če so prišli na dan vsi njegovi strašili zločini. Za sedaj ga obtožujejo devetih umorov, sedmih poskusov umora in 30 požigov. Lista njegovih umorov je sledeča: Devetletna Kristina Klein iz Koln-Miilheima, ki jc bila umorjena že leta 1913. 10 letna Roza Ohtigcr iz Flingerna, ki je bila umorjena S. iebru-arja. Morilec j« to žrtev polil s petrolejem in za-žgal. 50 letni strojnik Rudolf Scheer, umorjen dne 13. februarja v Gerresheimu. 18 letna Marija Hahn, umorjena U. avgust« 1929. Šolski deklici Luiza Lenzen in Gcrtrud Hamacber, umorjeni 2-1. avgusta 1929. Ida Reuger 30. avg. 1929. Elizabeta Ddrrler. U. oktobra 1929. Šestletna Gertrud Albermann dne 7. novembra 1929. Se danes je skoro uganka, kako sc jc morilcu posrečilo, da je izvrSeval svoje zločine tako spretno, da ni bilo nikdar nikakega sledu za njim. Najboljši nemški kriminalisti so sc zaman trudili, da bi razjasnili grozovite zločine, ki so sc drug za drugim vrstili v diisseldorfskih predmestjih. Vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna, vse kombinacije so se izkazale za zmotne. 300 jasnovidcev in 200 grafologov se je prostovoljno stavilo na razpolago policiji, toda niso imeli niti najmanjšega uspeha. Policijska poizvedovanja so bila posebno otežkočena radi tega, ker so se, preden so aretirali Kiirtena, javile številne osebe in s« izdajale za morilca. Vendar pa je kriminalna policija tudi sama napravila več težkih pogrešk. Najprej je dolgo časa mislila, da je izvršil le zločine neki umobolni Slauberg, ki je sedaj radi nevarne duševne bolezni fnterniran. Pa tudi celo vrsto važnih sledov jc policija opustila, tako na pr. izjavo nekega bivšega Kiirtenovega tovariša v kaznilnici, ki se je izrazil o Kiirtcnovem abnormalnem spolnem nagonu. Ta izjava je vsebovala stvarne sumljive momente in Tako sprejemajo ameriškega predsednika v kolonijah! Predsednik Združenih d je nedavno obiskal otok Porto Rico v Srednji Ameriki, kjer mu je priredilo navdušen sprejem, Nšaa slika kuže Heoverja (X) pri obhodu po ulita izav 1 loover prebiv alstvo M pojavu. ]!l|lrl »i je kili Novi aparat za gledanje v daljavo l'uris, 12. aprilu. rroneoski inženjer B.-irhtcfcmv. ki je ,„,„ po svoj,!, številnih iznajdba,1, na p.dj,, radio telegrafi ie, bo v torek v Francoski akademiji za ctektri. itctnc znanosti napravil poskus polnemu novim aparatom /a gledanje v da ki ga j.- on sam konstruira I ',*> sistemu II, riževih valov. Aparat, ki gu jc učenjak preizkusil /o v svojem laboratoriju, bo ljudem omogočil tla lw i do u. pr. gledali dri.ino, ki sa jo doseda i samo poslušali, d« bodo n. pr. pri preda videli ludi predavatelja itd. I,najditelj -izbral razmeroma kratko v ulov,no dolžino, k I jO metrov. Brezbožne igralske karte Moskovski Soju/ bezbožnikov je sklcn.l pri- Propagande čin, š rte udske sloje in je v to svrho dal natisniti po-.ebuc rot.verske igra ske karte s karikaturami m, d, -hovnike različnih veroizpovedi. Kaite pro,} jajo pu isti ceni kakor navadne, d.isi so i/ boliše«a papirja. Baje je vlada brezbožnikoin obljubila, da bo sploh vzela u prometa vse stare karte Vsak i barva ,c namenjena eni določeni konfesiji. |;1k.'i kažejo reti pravoslavne svečenike in menihe, srca — katoliške kardinale, duhovnike in redovnike K i-ro-karte so namenjene /idein, pik. pu budistom. Dopisnik, inozemskih listov, ki so jun v Aloskvi predvajali novo kulturno pridobitev , so vprašali zakaj prizanašajo nove karte protestantom in muslimanom.-' I »jmk Soju/a brezbožnikov je pojasnil, Ua tozadevne karikature niso bile naročene, ker bi bile brezpomembne. Muslimani namreč sploh nc kvartajo. Tudi protestanti so ua Ruskem zastopani zgolj po baptistih in adventisfih. ki smatrajo kvnr tanje za greh. Družba JURIJA" Dunajska cesta it 46 Telefon: 2820 Prontog Drva Koks Čarodeji črne Afrike Njih umetnosti v luči znanosti V čem leži tajna čarovništva, ki je tako silno razvito v najmračnejših predelih Afrike? Ali imajo čarodeji, magiki preprostih narodov, res v sebi neke skrivne sposobnosti in zagonetno znanje, ki jih usposablja, da začarajo ljudi in živali, zdravijo bolnike, najdejo zločince, in to na način, ki nam je zelo težko razumljiv. Ta vprašanja se nam nehote vsiljujejo vedno, kadar beremo poročila o neverjetnih pojavih v najbolj zaostalih delih naše zemlje. Čarovništvo je prirojeno divjim, oziroma nekulturnim narodom. Sposobnost teh čarovnikov temelji na veri, da vladajo nad svetom najrazličnejši duhovi. Edino njihovi svečeniki in čarovniki vedo za tajnosti, v katere je zavito življenje teh duhov in ti duhovi zaupajo mnogo stvari le svečenikom in čarodejem. Ti svečeniki in čarodeji, prav za prav med tema dvema pojmoma ni skoro nobene razlike, so zaupniki duhov na zemlji in lahko s pomočjo svojih gospodarjev vplivajo na naravne pojave in življenje ljudi. Zato ni čudo. da imajo čarovniki pri primitivnih narodih velik ugled. — Mimogrede bodi omenjeno, da kultivirani svet v tem oziru ni mnogo boljši. Astrologi in ciganke s kartami prav dobro zaslužijo in v to v najkulturnejših središčih ;veta. Ali pa ima magika primitivnih narodov kaj stvarne vsebine? Ali gre pri tem za enostavno prevaro ali za natančno poznavanje naravnih zakonov, ki se je zbiralo in povečavalo v teku generacij in ri diagnostičnem lubnrkulin-cepljenju. Ce ce- pimo na kožo nekaj kapljic strupenega plina, ki g« dobimo iz tuberkuloznih bacilov ali ga vribamo v kožo v obliki mazila, nastane na telesu, ki so ga že enkrat napadli tuberkulozni bacili in ki je torej že enkrat bilo pod vplivom toga strupa, na koži reakcija, ki jo spoznamo s tem, da koža pordeči. Ljudje pa, ki jih še niso napadli tuberkulozni bacili, ne izkazujejo nobeno reakcije. Sistematični poskusi nn otrocih, seveda v velemestih, so ugotovili, da so dojenčki toga še prosti: toda že v potom letu je število otrok, katerih koža reagira na ta poskus, nad 50 odstotkov. V dvanajstem letu pa znaša število že 91! odstotkov. Preprostim narodom, ki s to boleznijo šo niso prišli v stik, manjka to varslvc proti jetiki. Pri njih učinkuje tuberkulozna infekcija silno hitro in kmalu povzroči smrt. V zaboju v Ameriko Pariis, 11. aprilu. Pustolovsko navdahnjen JO-let ni pomočnik v nekem velikem pariškem modnem salonu. f,ouis Chianese po imenu, je nu vsak način hotel priti v Ameriko, čeprav ran sorodniki tega niso dovolili. V torek jc naročil svojim prijateljem, da so ga zaprli v zaboj in g« oddali kot pošiljko na parnik. Mladi pustolovec bi najbržc polnih šest dni ostal za,prt v za boju, če ne hi njegov sturi oče, ki ji! ravnatelj omenjenega modnega salona, prejel od neke pariške spedi-cijs-ke tvrdke obvestilo, da jc bil na njegovo ime in na njegov račun odposkui nn neko njn-jorško tvrdlko zaboj s klobuki. Ta je seveda debelo pogledal in je takoj zaslutil, kaj tiči zn tem. Obvestil jc. policijo, ki je na radio-teilegra-fičeu način obvestila parnik »Lnfayetc«, ki jc bil že na visokem morju. Mladegn pustolovcu, ki se je v svojem zaboju pruv dobro počutil, so na parniiku brž oprostili prostovoljne joče. Nada! j oval Ivo lahko pot sedaj v kabini, todn takoj, ko parnik dospe v Newyork. bo moral odriniti nazaj v Francijo, kjer jc proti njemu že vložena tožba radi prevare. Ihiiu skrb Ona: »Ko Ikvvh poročena, in težave zvesto delita s teboj.« On: »Toda, draga, jaz nimam prav nobenih skrbi.« Ona: »Saj sem le rekla, če se poročita ...« Sodnik: j Vi torej obžalujete s\ojc dejanje! Zakaj jxi niste pokazali dobre volje in ukri-dencu vrnili obleko, katero ste mu ukradli?« Obtoženec: »To pa žalibog ni šlo, gospod sodnik, ker sicer bi moral priti sem brc/, hlač ..« Zdravnik: »Vi morate vsnko jutro spili kozarec tople vode.« >Bolnik: »To delam sedaj žc precej časa, todn v penzijonu, kjer sem na hrani, iimenujejt to toplo vodo kavo.« Novost! Tribuna dvo-koloH..Sachb"-motorjem no-nebno močno, olt vir nizek, v. močnejšo pneumatiko, motor v sredini montiran z itvotnn nrrMavn in »iiojko, l1/« K. S, Vozi Ji) do 4(1 km nn uro in porabi 2 litra goriva na 1110 km. Dobi bo tudi snm motorček, kateri h t lithko na navadno močno koto montira. Cona prar nizka, paniki franko. »TRIU1JNA« F. II. L. tovarna dvokotes in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška ccstn Stev. 4. ti) IH Edini slooenshi zauod brez tujega kapitala še Vzajemna zavarovalnica o Ljubljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelano stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseli mestih in (arah. JVe&cs| o deževni Noben |>ovprečeri človek prav za prav ne ve, kaj jc dež. Cisto gotovo pa je, da ik> 1p malokdo mogel odgovoriti na vprašanje, koliko približno tehta ena kaplja dežja in kolikšne so njene nizr sežnosti. In so Se druga vprašanja, ki jih je težko roAiti. Zakaj pada včasih dež, včasih sneg, včasih toča? Zakaj pada viaeih dež samo nad enim krajem, včasih t« nad oelo pokrajino, nad katero vise oblaki. Vsa ta vprašanja so v ozki zvezi z vsakdanjimi jiojavi, vendar ni lahko odgovoriti nanje. Koliko časa potrebuje kaplja dežja, da pade iz povprečne višine 1500 metrov? To zavisi v polni meri od razsežnosti dotične kaplje. Ako »naša n. pr. premen- kaplje desetino milimetra, rabi ta •kaplja eno uro 18 minut, da pade na zemljo iz oblaka, ki je 1500 metrov nad zemljo. Ako je premer manjši , rabi še več časa. Najmanjša mogoča kaplja rabi 5 ur 12 minut. Ce začne taka kaplja padati proti zemlji ob 8 zjutraj, ne bo preje dospela do svojega cilja kakor ob četrt na eno. Na ta način si tudi lahko razložimo dejstvo, da je včasih po celo dopoldne oblačno, predno začne šele popoldne deževati.Popolnoma drug slučaj pa je pri nalivu. Pri nalivu znaša premer kapljic do tričetrt centimetra in padejo že v treh minutah na zemljo iz oblaka, ki je 1500 metrov nad zemljo. To je seveda popolnoma v skladu s fizikalnimi zakoni. Teža deževne kaplje zavisi od njenega premera. Male kapljice, katerih premer znaša dve stotinki mi- limetra, tehtajo štiri milijoninke grama. Največje kaplje, kateri premer je tričetrt centimetra, pa tehtajo približno četrt grama. V enem kubičnem metru oblaka, v katerem je 4.2 grama vode, je kakih sto milijonov malih kapljic in kakih osemsto velikih kapelj. Kaj pa je s temperaturo dežja? Deževna kaplja nastane, ako se zgosti vodna para, ki se nahaja v ozračju, in se radi padca temperature spušča proti zemlji v obliki megle, dežja, snega in toče. Rosa nastane, ako pade temperatura neposredno nad zemljo. V enem letu nastane toliko rosnih kapljic, da bi, če ne bi zopet izhlapele, pokrile vso zemeljsko površino s 3 centimetre debelim vodnim plaščem Ako deževna kaplja pri svojem padcu zaide v hladnejše zračne plasti, kjer vlada temperatura pod ničlo, zmrzne in pade v obliki snežnega dežja. Zanimivo je tudi, kako pride dež do raznih barv, kar se sicer pri nas ne pripeti. Ko se deževne kaplje bližajo zemlji, srečajo v zraku razne tvarine in jih vlečejo s seboj. Te tvarine so največkrat prah. Ako se dež pomeša s črnim prahom vulkanske erupcije, postanejo deževne kaplje črne. Mnogokrat se dež pomeša z rdečim prahom, ki ga prinese veter iz Sahare, tedaj je dež rdeč. Pripetilo se je, da je celo sneg že pomešal s tem rdečini prahom in padel na tla kot rdeč sneg. Zgodilo se je to v Italiji in je ta pojav izzval med babjevernimi prebivalci mnogo strahu. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 42 Harpunir je res začel klatiti drugo kokosovo drevo, da nabere cel tovor, ko sem izpregovoril: »Kokosov oreh je sicer zelo dobra jed, toda preden začnemo natovarjati našo podmornico s tem sadežem, bi bilo po mojem mnenju bolj pametno, če se malo ogledamo po otoku, da-li ne hrani še kaj bolj koristnega za nas. Jaz mislim, da bi Nautilusov' kuhar zelo pozdravil kaj svežega sočivja.« »Gospod ima prav,« je dejal Konzulent; predlagam, da naj rezerviramo na našem čolnu tri prostore: en prostor za sadje, drugi za sočivje, tretji pa za divjačino, od katere pa žal dozdaj nismo zagledali nobenega eksemplarja.« »Konzulent,« je odvrnil Necl Land, človek ne sme takoj vreči puške v koruzo.« »Nadaljujmo svoj pohod,« sem rekel, »toda budno pazimo, zakaj mogoče je, da je otok obljuden od bitij, ki glede na divjačino niso tako izbirčni kakor smo mi « »Priznati moram.« je rekel Kanadec, »cla sedaj ijudožrce popolnoma razumem.« »Hitimo,« je dejal Konzulent, obrnivši se k meni, »cla čimpreje ustrelimo kakšno divjačino, če ne, smo v nevarnosti, da nas mojster Land požre s kostmi in kožo.« Tako govoreč, smo čezdalje bolj prodirali skozi gozd, ki smo ga obhodili dve uri v vseh smereh. Pri tem smo naleteli na enega najbolj koristnih sadov tropičnega obnebja, ki nam je dal uprav dragoceno hranivo. To je tako zvani kruhovec, drevo, katerega raste na Gueboroaru zelo veliko. Med njegovim gostim listjem rastejo debeli sadovi, podobni decimeter širokim kroglam, ki imajo šesterooglate bunčice. I i sadovi dajo v izobilju moke, tako da so prebivalci teh krajev osem mesecev v letu oblagodarjeni z moko, oziroma s kruhom, ne da bi jim bilo treba obdelovati polje in sejati žito. Ned Land je kruhovec zelo dobro poznal. Z lečo je užgal nekaj suhih vej in zakuril veselo plapolajoč ogenj. Konzulent in jaz sva med tem nabrala nekaj najbolj zrelih sadov, ki se poznajo po rumeni barvi in želatinasti kakovosti mesa. Ti sadovi so brez jedra. Ned Land jih je razrezal kakor krompir in jih potem položil na žerjavico. »Gospod Arronax, kmalu boste imeli priliko po-kusiti tega finega kruha.« »Kruha res zelo pogrešamo,« je dejal moj sluga. »To ni navaden kruh,« je opomnil Kanadec, »to je najfinejše pccivo. Vi ga nikoli niste pokusili, gospod Arronax?« »Ne!« »Potem se le pripravite na nekaj izvanrednega. Ako vam ne bo dopadlo, potem se odpovem časti biti kralj vseh harpunirjev!« Čez nekaj minut je bila vnanja skorja sadeža čisto osmojena, dočim se je znotraj pokazala bela masa kakor mehka sredica, koje okus je sličil arti-čoki. Moram priznati, da je to bil kruh, kakor bi si boljšega človek ne mogel želeti. Jedel sem ga z največjo slastjo. »Konzulent,« je dejal Kanadec, »le pridno na-beri tega sadeža, da ga ponesemo na krov, kolikor nam bo mogoče.« »In kako ga boste pripravili?« sem vprašal. »Napravim testo in ga skvasim. To testo se drži zelo dolgo, ne da bi se pokvarilo. Kadar ga hočem postavili na mizo, ga spečem.« Ko smo se najedli, smo svoj pohod nadaljevali. Proti opoldnevu smo si nabrali bogato zalogo banan. Ti izvrstni sadovi južnih con, ki jih Malajci imenujejo »pisang«, dozorevajo celo leto. Razen banan smo nabrali cel kup tako zvanih > jakov«, ki so zelo veliki in imajo oster okus kakor paprika, potem sočna mango-jabolka in ananase. »Sedaj nam ničesar več ne manjka, kajne, prijatelj Ned?« sem rekel. »Najglavnejše!« je odgovoril harpunir. »Česa neki?« sem se začudil, »saj imamo vsega več ko dovolj.« »Ves ta saclež in ta zelenjava,« je odgovoril Ned, »vendar ne pomeni še poštenega kosila. Kje je juha, kje pečenka?« »To je res, gospod Ned, obljubili ste nam najfinejšega mesa, o katerem pa ni ne duha ne sluha.« »Le potrpite, gospod profesor,« je odgovoril Kanadec, »naš lov se ni končal, ampak se ni niti začel. Dobili bomo bodisi četveronožno divjad, bodisi per-jad, če ne na tem kraju, pa drugod ...« »In če ne danes, pa jutri,« je dokončal Konzulent, »zakaj preveč se od čolna ne smemo oddaljiti. Predlagam, da se vrnemo!« »Kaj,« je vzkliknil Kanadec, »že sedaj?« »Preden napoči noč, moramo biti nazaj,« sem opomnil. »Koliko jc sedaj ura?« je vprašal Ned. »Najmanj dve«, je odgovoril Konzulent. I 53 1 o vi 3 5? a » — 5' £ ~ < t ~ t — N ^ Soči: _ V-s-« a I Cis' » . . — o- ro " n 7T < ' •• O W _N (O C3 • 71 O IF 2. O i S' - os e; S n. • N -o FT 5. £-52 m r < g S. ffr m o < «— !? <5 ^r: = c: * 6B£ < t—' U —' - . t*i 7T r: 5' £ O- t*^" ? Ti ■ V < h H 5 " "a f 3 -t: ? Ss- ^ k! =s f- ~ psssčB. ošlbž Tzdaia koirzorc.il »Slnv-enskpoa lista« '/.nstnnnik Miha Krek. Urejuje Ciril Koče car. Tiski lueoslovunske tiskarne. Zastopnik K. Ceč.