Gospodarske stvari. Snierekove sadike. V iiovoin času odaja se iz c. kr. dpželnih sadiše uilado di-<!vje ali bolje sudike za ho.stno drevje, po nckaj zastonj revnišiin poseslnikom, po nekaj pa za niale deiiarjp pivinožni.šiin. Kolikor se nam naznanja, oglašuje.jo ~p. poseslniki prav nuli za lakp sadike in želeti bi bilo. da storp lo vsi, ki iniajo prostora /,a priliodn.jp loge. V naslcdii.jpin ]>a jim podaino niali nauk. kako naj ravnajo s sadikanii, kcdar jih dobijo. Najbolje so smereke, ako so dve do tri leta slare. l.azunipje s.p, ila jih je trcba izkopati z vso skrb.jo in vselpj tako, da se drži še nekaj prsli, v katero so rastle, na korcninab. Ako torej dol)iino sadike jz drugod in ne zapazimo prsti na koreninaii, nioranio jili koj posadili in c:e lo ni niogoče, nalrosiino na koreničje neka.j prsti in ovijino ga z ulažniin inaliom. .liiini(-p za sadike nioraiiio izkopali vsaj 15 cni. silohokp in 10 fin. široke in kedar sadi.š smereuice. trosi rahlt! prsli na koreniniee in le-te zravnaj tako. da bodo narazen, na široko. Ko sloji sadika ravno, zasuj janiieo /. dobro prsl.jo in potlači prsl z roko, da se priine koi-pnifija. Zalpni pa že zalij janiieo z vodo. Ako storiš vse lako, primo se li blizo vsaka smerečica in če tudi iz kraja ne raste naglo, dovolje jp, da raste, kajti čez nekaj časa popravi ti v rasli gotovo. ker je iz početka sc zakasnilo. .lamice je izkopati 60 eni. ali 2 čevlja drugo od drugc. Presaditi dajo se sincrečice v jeseni. b:)l.je pa sedaj spoinladi na.jdal.je do sredc maja. linzsadniki iili razinnoževalni vinogradi. (Koiicc.) Trle sp rpžejo v glavo, kajti Ui gre le za te. Dobro jp pa tudi vsaki trti po eden napnenee (šparon) puslili, na katerem potcm več inladik n. pr. v dolgosli ključii i/.žcnp. in le zamoreino kot prave ključe s kosčekom dviilptncga lesa odrezavati in ti se nani ninogo lepSe |)i-iiiiejo. Tudi zaiiioreino iniadike teb šparonov po leti zpleno cepiti. kajti v korisl drugini jili ilak ne sniemo iuistiti dolgo rasti. V lem sluča.ju je pa bol.jp, da take šparone preeej na pomlad že plilvo z zemljo ali bol.jp, s ppskom pokrijeino. Tako dobiino v kralkem času lepo vkorpničene, cepljene trle. /a ključp režemo čele do štiri in več inelrov dolge inladikc (ako daleč*, dokler so izzorele. Naravno so pa ključi iz doln.jih delov mladik mnogo bol.ji, kakor iz gornjili; na lo je treba gledati posebno pri cepljenji klju(v*pv, loraj jib vedno sortirati in gorn.jp slabp.je eno Ie!o prcd c*epl.je7i,jein še v trtnici pnslili. Režejo se li kljuni sporpdoma po 40 do 50 cm. na dolgo in sicer v doln.jein delu, tikoina pod oeesoni. nicd tein ko xe -naj v gornjein delu nad gornjiin očesom nckoliko dalji c"ep pnšča, ka.jti ta varnje gornje oko pred VHalinjcnjpin, razun tega pa tudi proti tenni. da se delavci ne molijo ler ne potikajo frtp na robp. l'osebno vuliko je ležet-e na lem, da so v dolnjpni delu ključi likoma pod očesom odrezani, kajli sicer se. ako čep ostaja. la osuši ter s(- ne zainore dolnja rana nikdar lc|io zacplili. pa ludi ne more.jo tako lepili korenin. kaIpic so glavne, odganjali. Ker je rast amerikan^kih trl jako močna. in kcr kolikor vpč ključev dobivaino, toliko več zeinlje izsesaino, tipba ,je takini trtain tudi pridno gnojiti. da svoj nainen dosežemo in vedno v obiliei gradiva za nasajanje dobivaino* Sedaj pa poglejino, kaj nas stane 1000 donia pridelanib ključev. Stroški nasajanja na 100 ni2 od 50 ali 100 Irt; rigolanje 100 nr', ineter po 3 kr. stane 3 gld.. vkupna cena trt 60 kr., sajenje 100 Irl. z drugini k teiiui spadajočiin delom vred 1 gld. 20 kr., koli 100 konmdov, komad po 5 kr. z ostrenjem in zabijanjem ali zatikanjeni vred 5 gld. 33 kr., vsakoletni slroški torej 10 gld. 13 kr. Obresti zemljiSču v vrednosti 10 gld. po 5 %. ohresti za nasajanje iz desnega kapitala in delež za amortizacijo tega kapitala n: pr. v de.setih letih 2 gld., osipavanje in trikratno poletno okopavanje 50 kr., gno,jenj(! 1 gld., vezanje mladik 20 kr., rezanje s pobiranjein in izruSenjein inladik vred 14 kr., obrezavanjc niladik, rpzan.jp ključev z vezanjeni vrod 30 kr., vkup 4 gld. 14 kr. Toraj nas stane tisoč doma- pridelanib ključev okolo 3 gld. 51 kr. Ta svota se bode pa v največili razmerab še zdatno, do polovice znižala, posebno kjer so delavne nioei bolj po ceni, kjer ni treba tolikanj gnojiti itd. Po tej ceni pa se ve, da ni nikdar mogoče doIjili trl od drugod, kajli vsak, kateri jib prideluje. Iiočp ne samo stroške povrnjene iniefi. teinuf* Uidi svoj Irnd poplačali. toraj dobiček imeti. Stfjn.ovi. Dne 2. niaja v Mariboni, pri Sv. liarbari v llalozali, pri sv. Treli Kraljib v slov. gor., v Lipnici, na Muti, na Ljubnem, pri Sv. Filipu, v Trbovljali, v Vclenji in v Veržeji. Dne 3. maja v Gelji, na Ptujski (!ori. v Kadgoni in v Selniei pri Dravi.