Petindvajsetletnica v Šentvidu nad Ljubljano 31. julija 1883. ■■akor je bilo napovedano po časopisih, prazno¬ vali so v Šentvidu 31. julija svojo petindvajsetletnico sledeči gospodje: Gorišek, Hiti, Indof, Ivajdiž, Anton Kotnik, Kerčon, o. Ivalasancij Margreitner, pl. vit. Pre- merstein, Lovro Rožman, Šimuc, Teran, Vole, Žan. Velika večina izmed teh je prišla že v ponedeljek popoldan. K tej slovesnosti je prišel tudi njihov sošolec grof Ckorinsky, c. kr. deželoviadni svetovalec. Šentvid je bil olepšan. V cerkvi je bilo prav lepo vineščenih veliko veliko cvetlic, nad poldrugi sto posodic. Presbiterij je bil ozališan, da ne kmalu tako (zato ga je fotografoval ljubljanski foto¬ graf, g. Pogorelec). Pri velikih cerkvenih vratih je bil slavolok z na- p isom: LEPA ČAST BOGU SLAVA SV. VIDU SREČA JUBILANTOM. Med cerkvijo in farovžem je stal drug slavolok, sicer prav priprost, pa vendar prav lep. Imel je napis: 2 POBOŽNI VISOKI PETINDVAJSETLETNICI NAJ SLEDI SVETA IN VIŠJA PETDESETLETNICA. Pred farovžem je stal tretji slavolok*, lepo priprav¬ ljen, z napisom: SALVETE GAVDEaMVS IN CELEBRATIONE PARVI IVBIL/El PIE CONGREGATI. Zraven tega slavoloka se je vzdigoval visok mlaj. Ob štirih popoldan se je oglasilo priterkavanje, ki se je veselo — praznično razlegalo čez lepo šentviško ravnino, ter oznanjevalo bližnjim faram, da se ima v Šentvidu obhajati lepa slovesnost. Germenje iz možnar- jev je mogočno zrak pretresalo in poveličevalo prihod jubilantov. Ne bom popisoval veselja, ki so ga imeli sošolci, ko so se zopet sošli po toliko letih; nekteri se niso videli že 25 let, ali pa še več. — Ob sedmih zvečer so bile pete večernice in po večernicah litanije z bla¬ goslovom. Torek ob sedmih so bile bilje in čerua sveta maša za mertve sošolce. Maševal je g. Kerčon. Ob devetih je bila dobro premišljena pridiga, v kteri je g. Kajdiž razlagal pomen slovesnosti za jubilante in vernike. (G. govornik je veliko ijubav storil ne le vsem onim, ki so slišali njegov govor, ampak tudi marsikomu dru¬ gemu, ko je izročil „Dauici“ svojo pridigo. Glej str. 4 ) Po pridigi je bila slovesna sveta maša; maševal je g. kanonik Premerstein. Glasilo se je pri maši lepo cecili- jansko petje, kakeršno se morebiti daleč okrog ne sliši na deželi; vsa čast za to gre pevovodju, Miroslavu 3 Tomcu, ki neutrudljivo in vspešno dela za povzdigo p'avega cerkvenega petja Ko je slovesnost v cerkvi minila, zbrali so se go¬ spodje jubilanti v farovžu, kjer jih je fotografoval g. Pogorelec. Pri naslednjem obedu so se glasile prijazne napitnice. G. Vole je v svoji napitnici omenjal sv. očeta Leona XIII, g. knezoškofa Krizostoma, jubilantov, pre¬ svetlega cesarja, in gr. Chorinskega, kot sošolca in ne¬ kako zastopnika neduhovnih sošolcev. G. grof Cho- rinsky se je v svoji napitnici priserčno spominjal svojih sošolcev iz gimnazije, ter jim je izrekel željo, naj bi doživeli zlate maše. G. Iverčon je navdušeno opisoval veselje, ki so ga doživeli vsi skup pri tej slovesnosti. G. Lovro Rožman je v dolgi napitnici opisoval vesele in žalostne trenotke duhovskega življenja. Sv. oče Leon XIII so jubilantom poslali svoj apostolski blagoslov. Prišlo je tudi nekaj telegramov od sošolcev, ki se niso mogli vdeležiti slovesnosti. G. Novak, duhovnik na Hervaškem, je telegrafoval iz Jaške: „Od serca če¬ stitam vam i vašim vriednim gostom k današnjoj sve¬ čanosti. Živili! 1 * G. Žvegelj je telegrafoval z Bleda: „Hvaležen prijaznega spomina serčno pozdravljam v Šentvidu zbrane sošolce. Rad bi bil danes osebno med vami, pa me zaderžujejo silna opravila.** C. g. Jožef Buh, misijonar v Ameriki (ki je bil pa na potu v svojo domovino) telegrafoval je iz Bremena: „Congra- tulor. Celebremus et octavam jubilaei; die septima anglisti ero vobiseum." G. Janez Mader, zdravnik v Ljubljani, je pisal g. Volču: „Ave amice reverendissime! Condiscipulus tuus te et collegas XXV anni solomnita- tem sacerdotii celebrantes salutat — dr. Joanes." C. g. o. 1'elesfor Rehn, karmelit v Linču, je pisal, da obža¬ luje, ker se slovesnosti ne more vdeležiti zavoljo bo¬ lehnosti. Veselo družbo jubilantov so prišli popoldan obiskat gospodje iz Ljubljane: g. stolni dekan Juri Vole in monsignor Jeran, kanonika, gg. prof. Marn in g. Žakelj; 4 drugi je sošolec jubilantov. O somraku seje zadovoljena razišla družba jubilantov ter je odnesla saboj blaženi spomin na petindvajsetletnico. Pridiga o 251etnici součencev od leta 1858 l)osyečenili, v Šentvidu nad Ljubljano 31. julija 1883. Duša moja poveličuje Gospoda in moj duh se veseli v Bogu > svojem Izveliearji. Luk. 1,46.47 . Bilo je leta 1873, 29. jul., tega je 10 let in dva dneva, ko so Vaš pokojni nepozabljeni župnik gospod Anton Potočnik s svojimi sošolci tudi pri Vas v Vaši lepi farni cerkvi obhajali 251etnico mašništva, tako imenovano sreberno sv. mašo. In danes zopet vidite lepo versto častivrednih duhovnih tovaršev vašega se¬ danjega od nas in vas ljubljenega župnika g. Andreja Volc-a. Po ljubljanski in sosednjih škofijah razkropljeni smo se zbrali tu pri vas vsi z enim namenom, se še enkrat viditi, še enkrat bratovsko se pozdraviti, združeno ponavljati spomin perve sv. maše, združeno hvaliti Njega, ki nas je poklical v duhovski stan ter nam milostljivo podaljšal leta našega življenja, da že četertstoletja sto¬ pamo k altarju Gospodovemu, — združeno se izročiti v varstvo Marijino, ki, kakor moli sv. Cerkvev, prosi za duhovne, namestnike svojega Božjega Sina. Preden o tej slovesnosti obširneje govorim, sprej¬ mite vsi pričujoči prijatli in znanci, na čelu visokorodni in plemeniti gospod grof Chorinsky, ki zveršuje v za¬ devah cerkvenih Ljubljanske škofije visoko in važno službo, nas vsih bratovski pozdrav, vi pa Šentviški far¬ mam'. priserčno zahvalo za častitljivi in ljubeznjivi spre¬ jem. Krasno okinčana cerkev, spleteni venci, mlaji, vi¬ hrajoče zastave, primerni in spodbudui napisi, veseli strel, veličastno zvonenje nam glasno pravi, da spoštu- 5 jete in ljubite duhovski stan, da se hočete z nami ve¬ selimi veseliti ter s svojo obilno pričujočnostjo podpi¬ rati naše molitve in naše prošnje. Poslušajmo, kakošen pomen ima petindvajsetletnica za nas in za vas. Ti pa, o sv. Duh, vodi mojo besedo, vnemaj moje serce, da vžgem svojim poslušalcem ljubezen do Tebe, ljubezen do duhovskega stanu! „Idi iz svojega doma, iz svoje rodovine, iz hiše svojega očeta, in pridi na kraj, katerega ti bom pokazal, storil te bom v veliko ljudstvo, blagoslovil te bom in ti boš blagoslovljen." Tako je govoril Bog Abrahamu, ko ga je izvolil, da pripravlja pot prihodnjemu Odrešeniku, da bode orodje božje previdnosti v izveličanje človeškega rodu. Abraham je bil pokoren glasu Božjemu, prišel je v obljubljeno deželo, postal je oče izvoljenega ljud¬ stva, in po njem in po njegovem zarodu so bili osre¬ čeni vsi rodovi. Tako je tudi nam duhovnom rekel Gospod Bog: Idi iz hiše svojega rojstva, izmed svoje sorodovine, in pridi na kraj, katerega ti bom pokazal — blagoslovil te bom in ti boš blagoslovljen, postal boš duhovni oče mojega ljudstva. Bila je nedelja, lep jasen dan, 25. jul., sopraznik sv. Jakopa apostola, ko smo večina tu priču¬ jočih v tretje pokleknili pred svojega višjega pastirja, knezoškofa Antona Alojzija, da so na nas, zadnje pred svojo smertjo v dolgoletni versti posvečevanja, položili svoje apostoljske roke ter nam podelili sv. zakrament mašnikovega posvečevanja. O sveta, o blažena ura, kdo te sme pozabiti, kdo ne bi z veseljem mislil nate! Bili smo novomašuiki, kakor apostoli po prihodu sv. Duha, polni sv. vneme oznanovati evangelij Kristusov, željni deliti moč ključev nebeškega kraljestva vsem, ki iščeje mira v Bogu! Po¬ dobni ravno razcveteli cvetlici v vinogradu Gospodovem smo bili ozališani z vso lepoto neizbrisljivega znamenja mašnikovega posvečevanja. Težko smo čakali ure, da nam bo dano pervikrat darovati daritev nove zaveze. In res, prišel je naj lepši dan našega življenja, dan 6 nove sv. maše. Kakor ženini sv. Cerkve, obdani s spremstvom dukovskim in svatovskim, smo pokleknili in zapeli pred oltarjem: „Pridi sv. Duh,“ razsvetli naš um, podpiraj našo voljo, da bodo naše dela, naše pota svete, Bogu dopadljive! Toda veselje nove maše je hitro minulo, tiho in mirno so potekli spomladanski dnevi duhovskega življenja. Kmalo so nas višji pastir razposlali in razstavili v mesta in kraje, kamor nas je božja previdnost odločila; pričela se je naša duhovna služba, delo v vinogradu Gospodovem. Jezus Kristus, naš Izveličar, je opravljal trojno službo. Bil je veliki duhoven po redu Melkisedekovem, bil je učenik, bil je kralj svojega božjega kraljestva na zemlji. Tudi katoliški duhoven opravlja to trojno službo. I. Naj imenitniši del duhovske službe je sv. maša. V tej službi je duhoven srečniši, kakor David, katerega hrepeueuje se vtopi v koperneči zdihljej: Kdaj bom prišel in stal pred obličjem Gospodovim? Glejte, du¬ hoven stoji vsaki dan pred obličjem Božjim, na njegove besede se odpro nebesa in Gospod nebes in zemlje, kakor nekdaj v betlehemskih jaslicah, počiva v njegovih posvečenih rokah naaltarji; trume angeljev ga obdajajo, kerubini in serafini v zamaknjenost vtopljeni zakrivajo svoje obraze ter pokladajo pred Jagnje svoje krone. Tu stoji duhoven v sredi božjega svetišča in povzdiguje nar svetejšo, nar čistejšo, neomadežano daritev, nad katero ima Oče nebeški vse dopadajenje. Tu poklada vpričo angeljev potrebe dragih Kristusovih ovčic na altar. da najdejo polajšanje, da bi vse njih pregrehe ogenj sv. daritve zmagovalno požgal, vse njih čednosti, da jih milost nedolžnega Jagnjeta vzdigne k višji po¬ polnosti. Ljubljeni duhovni bratje! Kdo bo štel altarje, na katerih smo v 25 letih to nekervavo daritev darovali, kdo vedel žive in mertve, za katere smo pri sv. maši k Bogu molili? Ako ena sama sv. maša Bogu vsega- 7 mogočnemu naj večjo čast in naj boljšo zahvalo ska- zuje, ako se ene same sv. maše razvesele 'vsi nebeški prebivalci, vse terpeče duše v vicah; se li ne bo naše serce danes, ko se živo spominjamo perve sv. maše in vseh ss. maš darovanih v 25 letih, širilo in zdihuilo z Marijo prečisto Devico: Duša moja poveličuje Gospoda in moj duh se razveseljuje v Bogu, svojem Zveličarji, ki se je ozerl na našo nevrednost, na našo nizkoto, in nas je izvolil v darovalce nove zaveze. Ako se druži temu hvaležnosti kipečemu čutu boječnost, da ue bi bili presvete daritve darovali vselej s potrebno živo vero, s popolno vdanostjo in zaupanjem in z ono sveto ljubez¬ nijo, ki je božje Serce Jezusovo nagnila, da pri zadnji večerji pred svojo smertjo vzame kruh in vino v svoje presvete roke, rekoč: To je mojo telo, to je moja kri — zdihnimo ponižani in poterti: Usmili se nas, o Bog, prizanesi nam, o Gospod! II. Jezus je bil, drugič, učenik; tudi mašnik je ozna- novalec božje besede Kakor je Jezus hodi! po svoji domači deželi od kraja do kraja in povsod sejal seme božje besede, tako tudi mašnik lomi kruh življenja leto za letom, teden za tednom; vedno stopa na prižnico pred ljudstvo oznanovaje veličastvo Jezusovega kralje¬ stva na zemlji, s krepkim in vnetim glasom kliče, naj se zbuae iz spanja vsi, da jih razsvetli Kristus. Beseda, ki pride iz ljubezni gorečega serca, gre v serce, da le potem, kar je v resnici dobro, hrepeni. Ljubljeni duhovni bratje! Zopet vprašam: Kdo bo štel poslušavce, ki so nas v 25 letih zvesto poslušali, kdo vedel za vse otročiče, ktere smo podučevali v šolah in jih k vredni prejemi sv. birme, perve sv. izpovedi, pervega sv. Obhajila pripravljali? Le Bogu je znano, koliko zmotenih in zgubljenih je beseda božja otela večnega pogina, koliko pravičnih razveselila, koliko omahljivih okrepčala, koliko žalostnih potolažila! O kako lepa zavest je biti 25 let drugi oče, druga mati ne- 8 dolžnim otročičem, biti 25 let vidni varh keršanski mladini, biti vodnik in tolažnik vsem izročenim z be¬ sedo, ki smo jo oznanovali na povelje Kristusovo. Jezus je izrekel osrečevalno obljubo: „Blagor jim, ki božjo besedo poslušajo in jo obranijo. 11 Ali ne velja ta vesela obljuba še bolj onim, ki božjo besedo ozna- nujejo. In zopet se nam pri spominu te obilne setve širi serce hvaležnosti, da ponavljamo hvalnico Marijino : Duša moja! poveličuj Gospoda, in moj duh, razveseli se v Bogu, svojem Izveličarji! Pa tudi pri tej vzvišeni misli stopa pred oči človeška pomanjkljivost. O če smo sami krivi, da beseda božja ni imela zaželjenega sadu, če smo kdaj premoteni in zapeljani s svojim življenjem poderli, kar je beseda božja zidala, zdihnimo: Usmili se nas, o Bog, prizanesi nam, o Gospod! m. Tretja služba Jezusova je bila kraljeva. „Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. 11 Meni je Oče vso sodbo prepustil tako, da On nobenega ne sodi, ampak Sin, ki je sam sebe v smert dal. — Kakor je Oče mene poslal, tako jaz vas pošljem. To oblast, vladati in voditi duše, izveršuje duho¬ ven, a) zlasti v spovednici in b) pri smertni postelji njemu izročenih. V spovednici je sodnik, da sodi po postavi sv. Cerkve; zdravnik, da zdravi prav spoznane bolezni s primernimi zdravili. Tu odpušča namesti Boga skesanemu grešniku storjene grehe. Tu pa tudi spo¬ znava spovednik vso visokost, širokost in globokost bož¬ jega usmiljenja, ki človeka, ki prederzno klic ljubezni zametuje, ne pahne koj od sebe, ki za zgubljenim sinom tudi v daljno daljno deželo z milim pogledom gleda, ga z očetovsko ljubeznijo išče ter z ojstrim želom vesti dolgo in hudo zbada, da naj vstane in se verne nazaj na Očetov dom. — Tu najde po popolnosti hrepeneče serce pomoč, da vedno bolj spoznava svojo nevrednost, da se čuti včasi pastir ponižanega pod ovčico svoje čede. 9 In zopet vas vprašam, ljubljeni duhovni bratje, kdo more šteti vse, ki so pokleknili pred nas v tih 25 letih iz vsake starosti, vsacega stanu, da bi dosegli za- željeni mir, pomnoženje milosti božje? O, kolikrat smo sedeli na tem sodnjem stolu po noči in po dnevi, v mrazu in vročini, zdravi pa tudi bolehni; pa vender z željo postreči vsem, ki so iskali vdeležiti se moči ključev nebeškega kraljestva! In če pred Bogom več velja in več doseže, ki Eno samo dušo reši, kakor da bi ves svet pridobil, ali ne bomo prenapolnjeni veselja in hva¬ ležnosti nad obilnostjo te duhovne žetve zopet ponovili hvalnice Marijine: Duša moja, poveličuj Gospoda; duh moj, razveseli se v Bogu, svojem Zveličarju! Nevarna je služba sodnikova, nevarna služba zdrav¬ nikov. Oboja služba zahteva globoko učenost, nadar¬ jeno izurjenost, veliko previdnost. Ako sodnik ne sodi prav, terpi nedolžni, zmaguje hudobni; ako zdravnik ne pozna bolezni in ne da primernih zdravil, pomaga bol¬ niku ne k zdravju, temveč k smerti. Moj Bog! ako smo tudi mi Tvoji služabniki v teh 25 letih službo sodnikovo opravljali že utrujeni kdaj nepravilno in službo zdravnikovo ne vselej k zdravju na duši bolnih: zanesi nam, o Gospod, usmili se nas, o Bog! Naj bolj nevarna in odločivna ura je zadnja ura. Ona odpre srečno ali nesrečno večnost. Kdo bi se je ne bal? Nemirno in boječe se ozira bolnik v pretečene leta; čuti, da se mu bliža ura, ko bode gospod Bog rekel: ;; Daj odgovor od svojega hiše vanj a!" Tolažijo ga domači, tolažijo ga prijatli, ali ta tolažba ne sega v dno serca. In glejte, zdaj pristopi mašnik v imenu sv. Cerkve. Kakor usmiljeni Samarijan obvezuje rane, jih hladi z besedo in molitevjo, poda mu močno popotnico opomi- njaje ga, naj se ozira na sv. križ, na kterem visi upanje večnega življenja: in lejte, bolnik zaupljivo izroča sebe in svojo dušo v roke svojega Stvarnika. Slednjič vprašam: Kdo bo štel in naštel vse, ka¬ terim smo bili, ljubljeni duhovni bratje, Samarijani pri 10 smertni postelji? Da bi nihče o tej odločni uri ne ostal brez duhovne pomoči, kolikokrat smo hiteli v teh 25 letih vsaki čas v naj gerjem vremenu čez log in dol v naj ubožniša stanišča. Kdo izmed nas bi se ne razveselil v spominu, da dušo vseh onih, ki so z našo pomočjo srečno v Gospodu zaspali, zdaj v nebesih za nas Boga prosijo ? In tudi to zasluženje danes daru¬ jemo Bogu ter s hvaležnim sercem slednjič zakličemo hvalnico: Duša moja! poveličuj Gospoda, ki seje ozerl na nas in nas storil pomočnike umirajočim. Sklep. Tako vam, ljubi poslušavci, postaja jasen pomen da¬ našnje slovesnosti. Kakor se popotnik, dospevši na visoko goro, rad ozre na ceste in pota, mesta in vasi, po ka¬ terih je hodil; tako tudi mi danes gledamo pota in dela, katere nam je Bog odkazoval. Kakor se priden delavec opoldne odpočije in pobožno oči proti nebu povzdigne, da pozdravi Marijo, svojo mater; tako tudi mi, kterim se že nagiba in bliža večer zemeljskega in duhovnega življenja, danes zaupljivo svoje oči obračamo proti nebu in se izročujemo Bogu, in Mariji, svoji materi. Preljubljeni duhovni bratje, približala se je ura slovesne sreberne sv. maše. O molimo za vse žive sošolce, duhovne in svetovne; saj ljubezen med nami, dasiravno nas stan in služba loči, ni ugasnila in upam, tudi ugasnila ne bo. Posebno molimo za sošolce, ki so želeli se z nami združiti, pa jim daljava ali bolezen tega ni pripustila. Misijonar amerikanski gosp. Jožef Buh hitel je celo iz Amerike k naši svečanosti, in ravno došli telegram iz mesta „Bremena“ nam izreka njegove voščila in željo skoraj z nami biti. Gospoda Emanvela Rena, karmelita, v Linču prideržuje bolezen; vender pa nam naznanja, da se bode danes nas spominjal pri altarju. Molimo slednjič za sošolce, kterim je neizprosljiva smert prezgodaj prerezala nit življenja in katerih naše oko na zemlji ne vidi in tukaj nikdar več vidilo ne bo. 11 Daleč tu od nas počivajo njih koščice, g. Rozmana v Doberničah, g. Zagoda v Lučinah, g. Projiča v Oreheku, g. Zagorjana v Postojni, g. o. Maksa Gestrina v Ljub¬ ljani in g. o. Gregorija Lušina v Kamniku. Naj bode molitev Bogu dopadljiva in zdihljej uslišan: „Bog jim daj večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti;" nam pa, ki se še veselimo manj ali več terdnega zdravja, Bog dodeli svojo milost! — In ako bo kateri izmed nas tako srečen, da učaka visoko starost in zapoje zlato mašo, prosim ga, naj se spominja pri tej večerni daritvi današnjega dneva, svojih v Bogu zaspalih součen- cev, pa tudi dobrih Šentviščanov, ki se danes z nami vesele, in z nami molijo. Še se k tebi obernem preden končam, Marija, Pomočnica kristijanov in varhinja duhovnov, Ti si ve¬ selje in tolažilo vsemu človeštvu, — bodi tudi nam zlasti ob smertni uri; k Tebi danes zaupljivo oči obra¬ čamo. Glej! toliko mašnikov si že vzela v svoje milo varstvo; hrani in varuj tudi nas, vnemaj nas z ogujem ljubezni svojega maternega serca, da tudi naše serca plamte v večnost, kjer ljubezen ne ugasne, kjer ni lo¬ čitve, ne smerti. Amen. Iz Šentvida nad Ljubljano, 7. avgusta. (Osmina 25letnice v Šentvidu.) Gosp. Buh, amerikanski misijonar, ki je ravnokar došel iz Amerike, biva zdaj pri svojem sošolcu župniku Šentvidskem, in je danes obhajal sed¬ mino 251etnice ob 9 z azistencijo svojih sošolcev, kterih eni so se tukaj snidli. Tudi gosp. profesor Žakelj nas je počastil, naš nekdanji ljubljeni součenec. Lepo se je priterkavalo in ihogočno z možnarji streljalo. Imel bo g. Buh to nedeljo ob 10 sv. mašo s pridigo in darova¬ njem za amerikanski misijon. G. Buh je bil namenjen priti k 251etnici 31. julija, a ko se je vozil že G ur po morji, se je pri ladiji (šravb) parno kolo zlomilo in mo¬ rali so z ladijo spet v Novi Jork nazaj, in zamudili so se 3—4 dni. Zato je g. Buh 251etnico zamudil; ko bi se škoda pri ladiji ne bila zgodila, bi bil o pravem času prišel. Mudil se bo g. misijonar na Kranjskem kaka dva mesca in se potem zopet vernil v Ameriko. On se je s svojim ljubeznjivim obnašanjem tukaj hitro prikupil. Pripoveduje nam znamenite reči iz Amerike Ponatis iz „Zgodnje Danice Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.