Računalniško upravljanje UDK: 621 365 2:681 142 r J J ASM/SLA: D5, A5f, U7c, U4k električne moči obločnih peči v Železarni Ravne* Janez Bratina Računalniško upravljanje moči elektroobločnih peči obsega tri aplikacije, katerih težišče so elektroenergetski pogoji same obločne peči, kakor tudi razmere, ki jih obločne peči ustvarjajo kot posebni, oz. specifični porabnik električne energije v napajalnem elektroenergetskem sistemu. Ločimo računalniško: — vodenje taljenja posamezne obločne peči, — vodenje konične obtežbe obločnih peči, — vodenje samodejnega in formacijskega sistema. Z računalniškim upravljanjem moči pričakujemo, da bomo dosegli: a) eksaktno in optimalno vodenje taljenja obločne peči, kar mora imeti za posledico znižanje specifične porabe električne energije in skrajšanje časa taljenja. Pričakujemo večjo vzdržnost obzidave zidu ter oboka in manjšo porabo elektrod; b) kontrolo in vodenje konične obtežbe obločnih peči, oziroma integrirane železarne, kar daje pri enaki porabi električne energije nižjo ceno za kWh; c) nadzor nad dogodki, ki karakterizirajo tehnološki proces in ki se samodejno memorirajo, kar omogoča spoznanje zakonitosti procesov in doseganje enakomernosti kvalitete proizvodnje. 1. ELEKTROTEHNIČNE KARAKTERISTIKE AGREGATOV SI. 1 prikazuje tipični krožni diagram obločne peči, kjer sta razvidni območje taljenja (visoke napetosti, veliki tokovi) in območje raztaljenega vložka (nizke napetosti, manjši tokovi). Za naša razmišljanja o elektroenergetskih odnosih obločne peči je primernejši njen obratovalni diagram, kakršnega prikazuje si. 2 za 40 t EOP v železarni Ravne za njeno najvišjo napetostno stopnjo. Karakteristično za obločno peč je, da delovna moč, ki jo dovedemo v peč (P,), oziroma delovna moč, izmerjena na transformatorju, (Pd) ni sorazmerna s tokom in da ima svoj izrazit maksimum, ki na- stopa vedno pri določenem faznem faktorju. Poznavanje optimalnih obratovalnih režimov obločne peči v obdobju taljenja ima svoj praktični pomen, saj so v času taljenja angažirane velike moči in v tem obdobju tudi ni tehnoloških omejitev. Analiza obratovalnih režimov v primeru najvišje napetostne stopnje za konkretno peč nam kaže, da obratovanje z maksimalno delovno močjo na transformatorju, oziroma na loku skorajda ni dosegljivo, ker leže ta področja v območju prevelikih preobremenitev (prevelikih tokov elektrod). Istočasno se da ugotoviti, da obratovanje z maksimalnim izikoristkom leži nad obratovanjem z na-zivnim tokom, vendar še v območju, ki ga omo-gača preobremenljivost transformatorja. Vidimo tudi, da leži krivulja izkoristkov v tem območju položno, zaradi tega v času taljenja ni bistveno, Krožni diagram obločne peči Fig. 1 Circle diagram of the are furnace Janez Bratina, dipl. inž. elektrotehnike je ravnatelj TOZD elektrotehniške storitve v železarni Ravne * Referat na posvetovanju jugoslovanskih jeklarjev o avto matizaciji 6. oktobra 1978 v Portorožu Podatki peči: U=350 V P=12500kVA <■ S 12 IS 20 21 28 32 36 J0_j[kA] Slika 2 Obratovalni diagram 40 t obločne peči Fig. 2 Operation diagram of a 40 t are furnace Jn=20.62kA Jk=2Jn , Zk=49.liril Rk=O49.l03Sl kako natančno zadenemo njen maksimum, bolj važno je, da ne prekoračimo toka, pri katerem nastopi maksimalna delovna moč loka. Najenostavnejša kontrola teh obratovalnih mest je s pomočjo faznega faktorja (cosphi), ki je za vsako obratovalno mesto karakterističen: — Fazni faktor maksimalne delovni moči na transformatorju: cosphi = 0,71 — Fazni faktor maksimalne delovni moči na loku: cos phi = 0,73—0,74 peci: Fazni faktor pri maksimalnem izkoristku cos phi = 0,80—0,84 — Fazni faktor pri maksimalnem erozijskem indeksu: cos phi = 0,82 Meritve faznega faktorja s pomočjo kazalnih inštrumentov so predvsem v času taljenja težavne, ker so razmere nestaoionarne, bolj realna so povprečja razmerij, ki jih dobimo iz meritev delovne in jalove energije. To je bil tudi razlog za uvedbo takih meritev pri obločnih pečeh ter za avtomatsko izračunavanje faznega faktorja za vsako 15-mi-nutno obdobje. Tako ne dobimo le nadzora nad režimom taljenja, temveč lahko kontroliramo tudi, ali je v obdobju raztaljenega vložka peč vodena pravilno — namreč zunaj območja maksimalnega erozijskega indeksa. Raztaljen vložek zahteva takšno razmerje med relativno večjimi tokovi in manjšimi transformatorskimi napetostmi, ki dajo fazni faktor okrog cosphi = 0,71. Idealiziran energetski obratovalni diagram obločne peči kaže si. 3. Razvidne so faze taljenja posameznih košar, oziroma ponovnega šaržiranja peči, njih začetki taljenja z zmanjšano močjo, kakor tudi iztek moči ob koncu obratovalnega ciklusa. Značilen energetski parameter je specifična poraba električne energije, ki se giblje odvisno od velikosti peči in asortimenta proizvodnje od 550 do 750 kWh/t. Pri tem odpade na raztalitev 400 do 450 kWh/t. Za obločno peč je tudi karakterističen direktni odnos med močjo transformatorja (MVA) in njeno urno proizvodnjo (t/h), ki nam jo označuje faktor produktivnosti; giblje se v razponu 0,50 do 0,75. P[mw] Ih -Taljenje- i X 2h\ 3h : 4ht Raz ta!jeni vložek J Slika 3 Energetski obratovalni diagram obločne peči Fig. 3 Energy operation diagram of the are furnace Čas taljenja traja od 80 do 120 minut, razen pri modernih UHP pečeh, kjer taljenje traja tudi pod 60 minut. 2. VODENJE TALJENJA OBLOČNE PEČI Taljenje posamezne košare ima predvsem svoj uvodni del in svoj glavni del. Uvodni del taljenja predstavlja začetek taljenja ter čas, ki je potreben, da elektrode prodro tako globoko v vložek, da postane električni lok zakrit in nenevaren za obzi-davo peči. Ta čas lahko ugotavljamo z minutami aH pa tudi s porabo električne energije na tono vložka (ikWh/t). Značilno za uvodni del taljenja je obratovanje z zmanjšano napetostjo ter s polnim tokom. Po absorbirani energiji A, (kWh/t) — glej si. 4 — lahko ugotovimo, da so dani pogoji A[*m] 1 košara 2 košara Predtaljenje A1 [kWh/t] Taljenje A2[kWh/t] Ut Un_ Jn t E r dvig elektrod I pred izklopom transf konec vodenega zman/šanje loka elektrod taljenja zaradi preklopa nap. stopenj Slika 4 Vodenje taljenja Fig. 4 Control of smelting za najgospodarnejše taljenje, za katerega smo rekli, da za manjše in srednje peči tudi obratovanje z maksimalno možno močjo. Potrebno je torej preklopiti napetost na najvišjo vrednost. Preklop opravimo pri transformatorju, kjer je možen preklop stopenj pod obremenitvijo, tako da najprej postavimo tokovni regulator na minimalno vrednost; ko se tok elektrod resnično zmanjša, preklopimo napetostne stopnje. Po izvršitvi napetostnega preklopa dvignemo tok ponovno na maksimalno vrednost. Sedaj talimo s polno, oz. maksimalno močjo, ki jo dopušča elektrodna regulacija in tudi preobremenljivost transformatorja. Za preklop stopenj potrebno razbremenitev transformatorja dosežemo lahko tudi tako, da enostavno dvignemo elektrode. Trajanje takega taljenja je odvisno predvsem od teže vložka, kakor tudi od njegove kompaktno-sti. Potem, ko je vložek absorbiral določeno količino energije A2 (kWh/t), lahko smatramo, da je vložek raztaljen, oz. da je toliko raztaljen, da električni lok ni več zakrit z vložkom. V tem trenutku bi bilo potrebno zmanjšati moč taljenja, vendar praksa kaže, da je smotrnejše taljenje prekiniti, izvršiti šaržiranje naslednje košare ter tako nadaljevati fazo taljenja z najkrajšim postopkom. Trenutek prekinitve taljenja posamezne košare mora biti zanesljivo definiran; eksperimentalno ga je treba določiti za posamezno peč in za tip vložka. Kot že omenjeno, je konec taljenja definiran s specifično porabljeno energijo peči A2 (kWh/t). Za vodenje taljenja posamezne obločne peči potrebuje procesni računalnik od obločne peči tele on-line informacije: — porabo električne energije, — pozicije napetostnega regulatorja, — pozicije tokovnega regulatorja, — leglo peči — za začetek taljenja šarže, — lego oboka — za začetek taljenja košare ter tole informacijo, posredovano s pomočjo operacijske konzole: — težo posamezne košare, — tip vložka. Poraba el energije Pozicije nap reg Pozicije tok reg Lega peči Lega oboka Komande za ■ napetostni regul. tokovni regul hidravlika za dvig el informacije Teža košare Tip vložka i C-S Bo o Slika 5 Povezava procesnega računalnika z obločno pečjo glede na vodenje taljenja Fig. 5 Connection of the process computer and the are furnace depending on the control of smeliing Obločna peč pa mora za vodenje taljenja prejemati od procesnega računalnika povelja za delovanje: — napetostnega regulatorja, — tokovnega regulatorja, — hidravlike za dvig elektrod, — informacije o teh poveljih. Razmere so prikazane na sliki 5. 3 VODENJE KONIČNE OBTEŽBE Kontrolo razdelitve električne energije po posameznih obločnih pečeh ali kontrolo konične obtežbe potrošniškega sistema (železarne) imenujemo tako vodenje obratovanja obločnih peči, da skupna vrednost njihove električne moči ne preseže vnaprej določene vrednosti. Konična obte-žitev (maksimum demand) je povprečna moč (kW), dosežena v določenem časovnem obdobju; dobimo jo z integracijo porabe ■ energije (kWh) skozi ta obračunski čas. Komična obtežitev je lahko urna, četrturna v fiksnih obdobjih: 4-krat vsako polno uro; ali pa plavajoča, t. j. v kakršnemkoli četrturnem časovnem kontinuumu. Konična obtežitev nastopa skupno s porabo energije nekega potrošnika kot osnovni karakteristični parameter nekega potrošnika. Razmerje med porabo in konično obtežitvijo nam da obratovalne ure (mesečne ali letne), ki nam govore o izkoriščenosti moči potrošnika, oz. o vplivu, ki ga ima tak potrošnik na napajalni elektroenergetski sistem. Zaradi tega predstavljata konična moč in porabljena energija osnovna parametra tarife za obračun cene električne energije, posebno še, če hočemo zasledovati načelo, da naj pokrije potrošnik električne energije stroške, ki jih v sistemu povzroča. V primeru ene same obločne peči bi bilo enostavno določiti razmerje med srednjo porabo električne energije in maksimalno — konično porabo (enourno ali četrturno): to razmerje označuje faktor obremenitve »f« in je za eno obločno peč f 0,60. Pri večjih pečeh, kd obratujejo v istem potrošniškem sistemu, se lahko faze taljenja prekrivajo, lahko pa peči vozijo v strogem vrstnem redu tako, da se prekrivajo faze taljenja enih peči s fazami raztaljenega vložka drugih peči. V tem primeru bo faktor obremenitve velik. Teoretično bi pri štirih enakih pečeh lahko dosegel vrednost 1 = 1. Vendar obločne peči ne obratujejo po strogem voznem redu, obratovanje nepredvideno podaljšujejo popravila, korekcije analiz in različno trajajoče tehnologije. Pri enaki proizvodnji jekla v obločnih pečeh lahko dobimo kaj različne konične obtežitve, oz. faktorje obremenitve, ki se lahko gibljejo od najvišjega faktorja, ki je enak za primer ene obločne peči f = 0,5—0,6 pa do zelo ugodnega f = 0,8—0,9, ki ga dosežemo pri večjih obločnih pečeh, ter z neko osnovno obremenitvijo ostalih pogonov železarne. To pa tudi pomeni, da dosegamo pri enaki proizvodnji jekla in pri za to enaki količini porabljene električne energije različno ceno te energije. Danes je razmerje cen v tarifnem sistemu takšno, da predstavljajo stroški za moč 60 % povprečne cene električne energije. Znižanje moči, t. j. konične obtežitve za vsakih 10 % predstavlja torej zmanjšanje cene kWh za 6 %. Izkušnje kažejo, da se faktor obremenitve da znižati od f = 0,6 na f = 0,8 t. j. za približno 25 %, kar predstavlja znižanje stroškov za električno energijo za 15 %. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da elektrogospodarstvo, oz. tarifni sistem obračunava konične obremenitve, ki so dosežene le v času višje tarife, t. j. v času dnevne porabe, medtem ko v času nižje tarife, t. j. ponoči ni omejitve za moč. Z nadaljnjim prilagajanjem potrošnje električne energije karakteristikam elektroenergetskega sistema je možno doseči, kar tudi predvidevajo novi tarifni odnosi, da se izvede prilagajanje moči potrošnikov le v času vršnih obremenitev sistema, t. j. zjutraj in zvečer. Za neko vodenje razdelitve energije po pečeh skrbi pogonsko osebje že s tem, da poizkuša racionalno izkoriščati naprave pogonov. Kapacitete transportnih naprav (žerjavi, vozila, tehtnice) ter naprave priprave vložka bi bile slabo izkoriščene, če bi lahko vsem pečem v isti fazi postopka istočasno stregli. Uvajanje dispečerskih služb pomeni vodenje, oz. vnaprejšnjo usklajevanje obtežitev posameznih obločnih peči na določeni nivo. Dispe-čerska elektroenergetska služba železarne zasledu- EOP40' EOP 40' E0P25' POP 10' IUJMudI Slika 6 Merjenje električne energije obločnih peči in sistema Fig. 6 Measuring electric energy of are furnaces and of the vvhole system je obtežitev peči in poskuša predvideti, kakšna bo skupna obtežitev peči v preteklem ali preostalem obračunskem obdobju. Na podlagi takih predvidevanj posreduje v primerih, ko so očitne prekoračitve, s tem da zahteva zmanjšanje obtežitev ali pa izklopi posamezne peči za določen čas. V pomoč takemu ukrepanju so posebni instrumenti (Maximum Wachter — čuvaji konice), ki nam za določeno obračunsko obdobje kažejo dejansko porabo in nastavljeno porabo, za kar ima instrument po en kazalec .Če kazalca dospeta do končne lege istočasno, je dejanska obtežitev dosegla nastavljeno. Medsebojna razlika v kotu obeh kazalcev kaže na razliko med dejansko in nastavljeno vrednostjo; razlika je tudi merilo za potrebno zmanjšanje obtežitve, oz. za redukcijo. V principu obstajata dva načina za kontrolo maksimalne obtežitve: z zmanjšanjem obtežitve obločnih peči ter z odklopom obločne peči. Osnova za redukcijo neke obločne peči je predvsem v tem, da se mora nahajati v fazi taljenja, t. j. takrat, ko so angažirane velike električne moči in ko ima zmanjšanje obtežitve ali njen izklop efekt. Zmanjševanje obtežitve obločne peči v času taljenja se lahko izvrši z zmanjšanjem toka ali z zmanjšanjem napetosti. V prvem primeru dobimo v peči neugodne razmere za gorenje loka: nizek tok in relativno visoko napetost (običajno talimo z maksimalno napetostno stopnjo), kar ima za posledico trganje loka in nemirno obratovanje. Zmanjševanje obtežitve s preklopom napetostnih stopenj pa pomeni neutemeljeno in prekomerno trošenje regulacijskega stikala transformatorja, zaradi tega je najpogostejša kontrola vodenja maksimalne obtežitve z odklopom obločne peči. Če želimo voditi razdeljevanje energije po pečeh in kontrolo maksimalne obtežitve potrošniškega sistema s procesnim računalnikom, potrebuje računalnik on-line informacije za: — porabo električne energije po posameznih pečeh, —• porabo električne energije ostalih uporabnikov, — začetek taljenja posameznih obločnih peči ter informacijo, posredovano s pomočjo operacijske konzole o prioriteti obratovanja obločnih peči ter o dovoljeni obtežitvi v času konice. Obločna peč dobiva od procesnega računalnika: — informacijo o napovedi redukcije in —- povelje za izklop (dvig elektrod). Razmere prikazuje slika 7. S pomočjo prikazanih informacij računalnik obračunava posamezna obračunska obdobja ter predvidi vrstni red, oz. čas, v katerem je potreben izklop določenih agregatov, da dosežemo določeno obtežitev (si. 8). rv Napoved redukcije / Komanda za redukc \ Napoved redukcije / Komanda za redukc. / Poraba el energ. EOP V Poraba el energ. sist. /1 Prioriteta \J Tarifni sistem l O SO EOP I s cy>Eopm E0P1V III Slika 7 Povezava procesnega računalnika z obločnimi pečmi glede na vodenje konice Fig. 7 Connection of the process computer and the are furnaces depending on the control of peak Red.I j Redil Red.111 p 100 [kW] 90 i 80 70 60 50 40 30 20 10 0 A >00 [kWh] 90 t 80 I 70 60 50 40 30 20 10 0 5 10 15 —-t [min] Slika 8 Vodenje 15 min. vršne obtežbe — prikaz moči in porabe električne energije Fig. 8 Control of 15 minute peak load — presentation of power and electric energy comsumption Optimiranje v doseganju obtežitev sistema v obračunskih obdobjih je posebna in delikatna naloga. Odvisno je predvsem od časa, v katerem je potrebno voditi obtežitev; pri dvakrat dvournem kontrolnem dnevnem obdobju, iz katerega so izvzete sobote in nedelje, so tudi nekaj večje motnje procesa taljenja opravičljive, ker so beneficirane z nižjo ceno električne energije. Teoretični opti-mum bi bil dosežen, ko bi dosegli ravnotežje med nastalimi stroški za izpadlo proizvodnjo ter med zmanjšanimi stroški za električno energijo. Vendar vseh zastojev, ki jih povzročajo prekinitve taljenja, ne smemo prišteti na račun redukcij, saj je prenekatera prekinitev primerna za popravila peči, naknadno zlaganje itd. in bi nastala v naslednjem, z računalnikom nedefiniranem obdobju. Optimi-ranje zato ni zgolj računska operacija, temveč mora biti predvsem rezultat presoje statističnih podatkov. Bistvena razlika v poseganju v proizvodnjo in v višini samih koničnih obremenitev je med enourno in med četrturnim obračunskim obdobjem, kar v presojo vnaša dodatne organizacijske težave. 4. VODENJE SAMODEJNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Na si. 5 in si. 7 je prikazana konfiguracija računalniškega sistema: procesni računalnik za elektrotehniške aplikacije PDPll/40 28k, ki je povezan z vodilnim procesnim računalnikom PDP 11/40 96 k, se nahaja v posebni stavbi, oddaljeni od obeh jeklarn 1200, oz. 700 m ter približno 900 m od transformatorske postaje. Zaradi tega imamo v vseh teh treh objektih posebne prenosnike (ICR), preko katerih lahko računalnik sprejema ali pa oddaja digitalne in analogne signale. Tak sistem ima velike zmožnosti v prenosu in tudi v obdelavi podatkov, zato smo ga izkoristili še za nadaljnjo kontrolo proizvodnje in zbiranje podatkov. V centralni transformatorski postaji opravljamo meritve porabe delovne in jalove energije po obločnih pečeh in za celotno podjetje, kot je to shematsko prikazano na si. 6. Ustrezni impulzni števci so direktno vezani na prenosnik; pri števcih, katerih impulze štejemo v sami transformatorski postaji, smo dodali ločilne reedreleje. Na isti prenosnik so v transformatorski postaji priključeni vsi opozorilni in zaščitni signali elektroenergetskih naprav. Prenosniki v obeh jeklarnah so povezani z elementi obločnih peči preko relejev, da dosežemo dosledno galvansko ločitev elementov peči od elementov računalnika ter večjo vklopno-izklopno moč prenosnikovih elementov. S takim načinom povezave je bilo tudi mogoče obdržati na obločnih pečeh obstoječe nivoje pomožnih napetosti. Povezovanje obločne peči z računalnikom je zahtevalo določeno prilagoditev upravljalskih krogov peči: paralelne komande za servomotorje, paralelna signalizacija, dodatna signalizacija, možnosti pre- klopa od računalniškega vodenja na ročno; ta preklop je možen le za poseganje v času taljenja itd. Samodejni informacijski sistem opravlja troje funkcij: beleži dogodke, zbira podatke in daje opozorila (alarmni sistem). Beleženje dogodkov se sproža in prenaša avtomatsko, ob nastanku dogodka se zabeleži tudi čas nastanka: — začetek taljenja, — začetek šaržiranja, — konec šaržiranja, — vtklop dušilke, — izklop dušilke, — vklop močnostnega stikala, — izklop močnostnega stikala pod obremenitvijo, — izklop močnostnega stikala, — napoved redukcije, — izvršitev redukcije, — izliv taline itd. Zbiranje podatkov je samodejno ah ročno, odvisno od stopnje mehaniziranosti in opremljenosti z merilnimi napravami. Podatki, ki se zbirajo samodejno: — poraba električne delovne energije, — poraba električne jalove energije, — poraba kisika (predvideno v Nm3, sedaj se meri le čas pihanja), — temperatura taline (predvideno). Podatki, ki se zbirajo z ročnim vnašanjem: — teža vložkov, — teža taline, — podatki o kvaliteti vložka. Opozorila alarmnega sistema iz vseh treh prenosnikov se samodejno beležijo na teleprinterski konzoli v centralni transformatorski postaji. Namen takega beleženja je težnja po popolnejšem obvladanju dogajanj in možnosti iskanja vzrokov napak v obratovanju. Dogodki, ki se beležijo samodejno: — delovanje vseh vrst zaščit na obločnih pečeh in v centralni transformatorski postaji. Rezultat samodejnega informacijskega sistema je izpisan protokol, ki je lahko: — sproten protokol, ki se izpisuje za opozorila alarmnega sistema in za one dogodke, ki omogočajo pregled nad dogajanjem; — poseben protokol, ki je lahko končni šaržni protokol ali dnevni protokol, ali pa protokol, ki zajema samo določene podatke, npr. porabo električne energije, trajanja redukcij itd. Vloga samodejnega informacijskega sistema pa ni samo v protokoliranju podatkov in nadzorom nad tehnologijo in dogodki, temveč tudi v možnostih, da te podatke sproti računalniško obdelujemo iščoč tiste korelacije, ki pomenijo zmanjšanje stroškov in zboljšanje kvalitete. ZUSAMMENFASSUNG Die Regelung der elektrischen Leistung von Lichtbogenofen erfordert eine dirakte Verbindung zvvischen dem Prozessrechner und dem zuregelnden Objekt. Infor-mationen iiber den Zustand des Prozesses in den vier Lichtbogenofen und dem Verbrauch der elektrischen Ener-gie im Hiittenvverk vverden iiber INTERFACES ubertra-gen in der Gegenrichtung aber werden Steuerungssignale fur den Betrieb der Lichtbogenofen ubertragen. In diesem Artikel ist eine solche Regelung beschrieben. Ebenso vverden auch die Einflussgrossen beschrieben auf welchen die zugehorige Softvvare aufgebaut ist. Der gesamte System zur Regelung der elektrischen Leistung der Lichtbogenofen mit eimem Rechner umfasst: die Fiihrung des Ein-schmelzvorganges der einzelnen Lichtbogenofen, die Ober- \vachung der Spitzenbelastung der Lichtbogenofen bzw. des gesamten Huttenvverkes und ein selbsttatiges Infor-mationssystem. Der Einsatz des Rechners hat eine Verrin-gerung des Verbauches an elaktrischer Energie, des Ver-bauches an Graphitelektroden, sowie eine Verbesserung der Haltbarkeit der feuerfestan Zustellung zur Folge. Dies ist auf die optimierte Sschmelzfiihrung, sowie den niedrigeren Preis je 'kWh, auch bei gleichem Verbrauch als Folge der Regelung der Spitzenbelastung zurukzu-fiihren. Auserdem ist im System Lichtbogenofen — Trans-formatirstaition — Rechner ein selbsttatiges Alarm und Informationssystem angebaut. Dieses gibt Warnungen, notiert Ereignisse und sammelt Daten. SUMMARY Computer control of electric power of electric are furnaces demands an in line connection between the pro-cess computer and ithe controled objeet. Informations on the state of process in the four are furnaces, and on the consumption of electric energy in the ironvvork are send to the computer through intermediates vvhile signals for corresponding interventions into the are furnace operation are travelling in the opposite direction. The paper presents the scheme of sueh a control. Simultaneously, also compo-nents are given necessary for constitution of the corresponding softvvare. The complete pack of computer control of electric power in electric are furnaces coinsists of: the control of smelting in single are furnace, the control of peak toad of are furnaces and the vvhole ironvvorks, and the self-aeting information system. The expected results should mean the reduced specific consumption of electric energy and of electrodes, and the increased life of lining due to the optimal control of smelting. Because of the control of peak load, also the reduced priče per kWh at the same consumption of electric energy vvill thus result. Adding the self-aeting alarm and information system vvhich gives vvarnings, records events, and gathers the informations will represent an extension of possibilities of our transmissible are furnaces —■ central transformer station — computer system. 3AKAK)MEHHE VnpaBAeHne 3AeKTpimecK0H chah AyroBbix neHeii npn noMomn BLmecAHTeAbHOH ManiiiHbi Tpe6yeT HenocpeACTBeHHyio cbh3b (in line) me^vay ynpaBAHioineH b bi meč ahtcaijhoh MauiHHOH h o6beKTOM ynpas-AeHHH. HH(J)opMauHn o coctohhhh npouecca b neTbipex AyroBbix rieHax h pacxoA 3AeKTpHHecK0H sHepnni MeTaAAyprHqecKoro 3aboaa nepeAaiOTCH BbinecAHTeAbHOH MaiiiHHe nocpeACTBOM npoMe^cyToqHLix AeTaAeH. B npoTHBonoAo>KHOM HanpaBAeHHH npoTeKaioT cnrHaAbi aah BbinOAHeHHH Heo6xOAHMLIX B03AeHCTBHH Ha XOA npOHeCCa AyrOBbIX ne^eii. B paSoTe noAaHa KOHKe 3AeMeHTbi, Ha ocHOBaHHH kotophx paapaSoTano cooTBeTCTByiomee np0H3B0ACTB0 (softvvare). C0B0KynHan CHCTeMa VnpaBAeHHH SAeKTpHHeCKOH CHAbI C BbIHeCAHTeAbHOH MaUIHHOft BKAIO- Maei: ynpaBAeHHe nAaBAeHHH OTAeAbHO AAJI Ka^KAOH AyroBon neMH, ynpaBAeHiie npn miKOBOH Harpy3KH AyroBoii ne*m, oth. Bcero \ie-Ta,\AyprHHecKoro 3aBOAa h cam0ct0hteabhyi0 hh0pmaixh0hhyi0 CHCTe-My. 0>KHAaeMbie pe3yAbTaTbi cocTaBAHioi: yMeHbineHHe yAeAbHoro pacxoAa SAeKTpHnecKoft SHeprun h SAeKTpoA, noBbiuieHHe ycTOHMHBO-CTH oskaaakh BCAeACTBHH OnTHMaAbHOrO pe^khma nAaBAeHHJI h, KaK pe-3yAbTaT KOHTPOAH IIHKOBOH HaTpy3KH, chh^kehhe ctohmocth KBT nph OAHOM H TOM TKe paCXOAe SAeKTpHHeCKOH 3HeprHH. KaK B03M02KH0e pacuiHpeHMe, KOTopoe AaeT nepeAaTO^Haa CHCTeMa — ijeHTpaAbHaH TpaHcc^opMaioHaH CTaHUHH — c^eraHK, npiiKAio^eH aBTOManwecKHH c h rh a abh bi h npnSop, KOTopbiH AaeT yKa3aHHH h hh^opMauHOHHaa chctema, KOTopaa OT^MenaeT coSmthh h co6npaeT Heo6xoAHMbie no-Ka3aHHH.