r«štoiu ptefena ▼ ge4ev*l.
KRALJEVINA
Po. LICEALNA KSJI2NICA
II.4r2.gian.	Ljubljana
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
45.
kos.
V LJUBLJANI, dne 27. decembra 1930.
Letnik
I.
VSEBINA
278. Pravilnik o nabavi in razpečavanju domačih in tujih bioloških proizvodov.
279. Navodila za izvrševanje pravilnika o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov.
280. Navodila za izvajanje asanacijskih del.
281. Pravilnik o sestavi, dolžnostih in delokrogu odbora za biološke proizvode.
282. Dopolnitev uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.
283. Izprememba pravilnika o državnih strokovnih izpitih v resoru ministrstva za finance.
284. Izprememba razpisa o potrdilih o izvoru blaga.
285. Razpis o železnih bobnih za uvažanje magnezij, klorida.
286. Odredba o dovoljevanju banovinskih denarnih prispevkov za diplomirane praktične živinozdravnike.
Uredbe osrednje vlade.
278.
Na podstavi § 22. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta (zak. štev. 455 z dne 3. novembra 1930.) predpisujem:
Pravilnik
o nabavi in razpečavanju domačih in tujih bioloških proizvodov (zdravil biološkega izvora) v domačih javnih zavodih.*
Clen 1.
Centralni higienski zavod v Beogradu in šola za narodno zdravje v Zagrebu morata imeti vedno v zalogi v zadostni količini raznih serumov, cepiv in drugih bioloških preparatov, potrebnih za zdravljenje in ustavitev nalezljivih bolezni.
Clen 2.
Serume in cepiva proizvajata ta dva zavoda po možnosti sama, kolikor pa jih še ne proizvajata ali jih proizvajata v nezadostni količini, jih nabavljata sama.
Clen 3.
Centralni higienski zavod v Beogradu in šola za na rodno zdravje v Zagrebu prodajata vse vrste serumov, cepiv in ostalih bioloških proizvodov za preventivne diagnostične in terapijske potrebe neposredno vsem le-karnicam, bolnicam, zdravnikom in veterinarjem s priročnimi lekarnicami, priročnim lekarnicam zdravstvenih zadrug, lekarnicam urada za zavarovanje delavcev, drogerijam na debelo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne' 21. novembra 1930., št. 268/XCI1/563.
Ostali higienski zavodi in zdravstveni domovi smejo prodajati te proizvode neposredno samo na svojem področju ustanovam in osebam iz prvega odstavka.
Clen 4.
Higienske ustanove smejo dajati proizvode tudi bro*-plačno po predpisih ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
,Clen 5.
Centralni higienski zavod v Beogradu in šola za narodno zdravje v Zagrebu morata medsebojno zalagati svoje potrebe v prvi vrsti z lastnimi proizvodu
Clen 6
Po določilu § 5. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora morajo vse državne, samoupravne in druge javne ustanove nabavljati zdravila biološkega izvora samo od teh dveh zavodov.
Clen 7.
Kolikor se kaki proizvodi iz § 1. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora še ne izdelujejo pri nas, morajo vse državne, samoupravne in javne ustanove nabavljati te proizvode po centralnem higienskem zavodu v Beogradu ali po šoli za narodno zdravje v Zagrebu.
Jlen 8.
V nujnih izjemnih primerih smejo državne in samoupravne ustanove nabavljati posamezne preparate direktno pri privatnih pooblaščenih osebah. V tem primeru mora dotična ustanova takoj obvestiti o tem ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje kakor tudi kontrolni urad.
Clen 9.
Cene zdravilom biološkega izvora, po katerih jih prodajajo zavodi iz člena 3. tega pravilnika, predpisuje minister za socialno politiko in narodno zdravje na pod-
stavi § 22.. točke S, zakona o kontroli zdravil biološkega izvor*	'
Clen 10.
Higienski zavodi morajo imeti v zalogi vsak čas tele serume:
1. serum proti daviti (difteriji) (od konj) raznih napolnjenih 100 ampul;
2. serum proti davici (difteriji) goveji ali kake druge živali 20 ampul;
3. serum proti škrlatinki po 10 in 20 cm* 100 ampul;
4. serum proti tetanusu konjski 100 ampul;
5. serum proti tetonusu goveji ali druge živali 20 ampul;
6. serum proti desinteriji mono- in polivatenten 50 ampul;
7. serum proti streptokokom 20 ampul.
Ostale serume imajo v zalogi po naredhi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
Clen 11.
Po izteku roka veljnosti seruma se brezplačno zamenjujejo do 20% naročene količine. Čez to število centralni higienski zavod v Beogradu in šola za narodno zdravje v Zagrebu nista dolžna vršiti zamene. Cepiva in ostali biološki preparati se ne zamenjujejo.
Clen 12.
Ta pravilnik velja od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 4. novembra 1930. S. št.11.001.
»
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
279.
Na podstavi člena 23. predloga o obči carinski tarifi ter za izvrševanje tistih odredb pravilnika o kontroli in prometu narkotičnih drog in strupov, ki spadajo v delokrog carinskih oblastev, dajem naslednja
Navodila
za izvrševanie pravilnika o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov.*
1.	Narkotične droge in preparati, ki jih vsebujejo, se morejo ov«£ati samo čez carinarnice Beograd, Zagreb, Ljubljana tn Novi Sad.
1 Strufi se morejo nražati samo čez carinarnice Beograd. .Ugreb, Ljubljana, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Skoplje la Split.
3.	Izvoz narkotičnih drog, kolikor bi ga bilo, je dovoljen samo čez carinarnice, omenjene v točki L
4. Provoz narkotičnih drog, preparatov, ki jih vsebujejo, in strupov se more vršili samo čez mejne carinarnice na železniški progL
5. Kolikor se narkotične droge, preparati, ki jih vsebujejo, in strupi uvažajo v notranjih zavojih, v katerih se carinijo, se za carinjenje jemlje, oziroma prijavlja njihova skupna teža, ne pa teža čistega blaga, ki je označena v uvoznem dovoljenju.
6. O priliki uradnega pregleda narkotičnih drog in preparatov, ki jih vsebujejo, se mora ugotoviti, da se uvažajo, izvažajo ali provažajo tiste teže in številčno toliko in v tistih zavojih (škatle, flakoni itd), ki so v dovoljenju označeni, kakor tudi, da preparati z narkotičnimi drogami, kadar je v dovoljenju naznačen tudi odstotek narkotičnih drog, v resnici vsebujejo tolik odstotek narkotičnih drog.
Ugotavljanje, da se točno uvažajo, izvažajo in provažajo tiste teže čistega blaga, kakor tudi, da preparati z narkotičnimi drogami imajo v sebi točno tisti odstotek narkotičnih drog, kadar je poleg čiste teže tudi to v dovoljenju naznačeno, se vrši s primerjavo teh naznačb v dovoljenju z naznačbo na zavojih, v katerih je blago.
7. Pošiljke narkotičnih drog in preparatov, ki jih vsebujejo, ki se v vsem ujemajo z dovoljenjem, se carinijo brez kakršnegakoli zadržka. Pravtako se postopa tudi s takimi pošiljkami, ki so po teži ali številčno manjše, nego je označeno v dovoljenju, toda v takih primerih se zadaj na dovoljenju vpiše najdena razlika.
8. Ako se ugotovi, da se uvažajo, izvažajo ali provažajo večje količine po teži ali po številu narkotičnih drog ali preparatov, ki jih vsebujejo, ali kadar se najde, da se odstotne označbe narkotičnih drog v preparatih, naznačene v uvoznem dovoljenju, ne ujemajo z označbami, postavljenimi na izvirnih notranjih zavojih, se odprava zadrži, primer pa dostavi oddelku za carine v odločbo. V primerih, kadar se vse ujema, kadar pa je dan upravičen sum glede točnosti označbe na notranjih zavojih, se odprava tudi zadrži, toda o tem se mora predložiti obrazložen referat, ki ga carinarnica takoj pošlje oddelku za carine v odločbo.
9. Uvozno, izvozno in provozno dovoljenje za narko-' tične droge in preparate, ki jih vsebujejo, se predloži v dveh izvodih.
Uvozna in izvozna dovoljenja se predlagajo k uvozni deklaraciji, pri poštnih paketih pa v momentu carinjenja.
Provozno dovoljenje za narkotične droge in preparate, ki jih vsebujejo, se predloži k carinsko-železniški, oziroma carinsko-poštni provozni listini.
Eden izvod teh dovoljenj se priloži unikatu listine, po kateri se je izvršilo carinjenje, oziroma unikatu ca-rinsko-železniške ali carinsko-poštne provozne listine, drugi pa se pošlje oddelku za carine za statistični odsek, združen s statistično prijavo, oziroma s triplikatom poštne deklaracije. Ta dovoljenja z dotičnimi statističnimi prijavami — triplikatom poštne deklaracije — je treba poslati statističnemu odseku na koncu vsakega meseca, in sicer ločeno od ostalih statističnih prijav.
10. Pri uvozu strupov zadošča en izvod uvoznega dovoljenja, ki se tudi priloži unikatu listine, po kateri se je carinilo.
11. Kadar se sumi, da se pri uvozu v nekih lekarniških specialitetah skrivajo narkotične droge, se vzamejo uradno obeleženi vzorci in se dostavijo pristojnemu ca-rinsko-kemijskemu laboratoriju v preizkušanje. Ako so
najde, da v preizkušenih vzorcih ni narkotičnih drog, se odprava takoj izvrši, v nasprotnem primeru pa se dostavi oddelku za carine v odločbo.
12. Izvoz sirovega opija in vršenje kontrole prometa sirovega opija sta izvzeta od določil pravilnika o kontroli in prometu narkotičnih drog in strupov in spadata pod določilo pravilnika o kontroli prometa z opijem. C. štev. 38.268 z dne 19. decembra 1929 in izvozne odprave sirovega opija se vršijo tako, kakor se je to godilo tudi doslej.
13. Ta razpis stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah« in ž njim ukinjam vse prejšnje razpise. ki so bili v veljavi za uvoz, izvoz in prevoz narkotičnih drog in za uvoz strupov.
V Beogradu, dne 19. avgusta 1930. Št. 31.297/1V.
Minister za finance:	Dr.	S.	Šverljuga	s.	r.
280.
Na podstavi zakona o ustrojstvu socialne in zdravstvene uprave v sporazumu z ministrom za gradnje (št. 83400 z dne 8. novembra 1930.) predpisujem
Navodila
za izvajanje asanacijskih del.*
Člen 1.
Dela na asanacijah vasi in manjših naselij, katerih Izvedba spada v pristojnost higienskih ustanov po predpisih: uredbe o ureditvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje čl. 3., točka III., zakona o banskih upravah čl. 41., točka 14., zakona o podpori za asanacijo vasi § 3. in 5. in pravilnika o izvajanju del za asanacijo vasi člen 7., 8., 9., 12. in 14., zakona o zatiranju nalezljivih bolezni § 9. in 49., uredbe o organizaciji in delokrogu centralnega higienskega zavoda v Beogradu člen 1., 5. in 7., uredbe o organizaciji in delokrogu higienskih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj člen 1., 2., 4., točka 3. in 9., in pravilnika o delu zdravstvenih domov člen 5. in 26., uredbe o organizaciji in področju dela šole za narodno zdravje v Zagrebu člen 1., 3. in 6. — obsegajo:
1. zgradbo novih in rekonstrukcijo in popravo obstoječih uredb za preskrbovanje s pitno vodo; zajemanje vrelcev, vodometi, vodovodi, vodnjaki, cisterne in drugo;
2. asaniranje močvirnega terena za zatiranje mala-.rije: kanaliziranje zemljišč, ureditev potokov in hudournikov, ureditev mlak in drugo;
3. čiščenje in asaniranje zajezenih zemljišč, hiš in naselij: kanalizacije, stranišča, ureditev dvorišč, staj in gnojišč, vzorne vaške hiše, gnojišča in drugo;
4. javna kopališča, zdrastveni domovi in zdravstvene postaje.
Člen 2.
Ne more se pristopiti k izvajanju asanacijskih del, . ako dotični projekti niso poprej pristojno odobreni.
Projekte za asanacijska dela izdeluje strokovno tehniško osebje centralnega higienskega zavoda, šole aa narodno zdravje in higienskih zavodov, pri katerih obstoje sanitetno-tehniški oddelki.
Pred izdelavo projekta se morajo izvršiti vsa potrebna predhodna dela na terenu: preiskovanja, merjenja, snemanja, sondaže, zbiranje podatkov o krajevnih cenah delovne sile in materiala, o potrebi ekspropria-cije in obremenitev s pravico služnosti, kakor tudi vseh ostalih podatkov, potrebnih za obrazložitev projekta, tako v higienskem, kakor v tehniškem oziru.
Člen 4.
Centralni higienski zavod, šola za narodno zdravje in higienski zavodi izdelujejo tipične načrte (standard načrte) za posamezne vrste asanacijskih del in morajo te tipične načrte na zahtevanje dati drugim higienskim ustanovam, občinam in privatnikom na uporabo.
Privatne osebe morajo plačati za izdane jim tipične načrte režijske stroške za njih izdelavo.
Člen 5.
Projekt mora obsegati: občo situacijo,* puurobne načrte (situacijo, poprečne in dolžinske profile, podrobnosti konstrukcije), izkaz vseh potrebnih del in nabav, analizo cen, proračun stroškov, tehniške pogoje za izvr-šenje posameznih del in nabav in obrazložitev projekta v tehniškem in higienskem oziru z vsemi potrebnimi statističnimi in hidravličnimi proračuni.
Pri projektih za asanacijska dela, ki se izvajajo iz državnih ali banovinskih kreditov ali iz dotacij raznih fondov, se mora y proračunu stroškov vnesti tudi vrednost delovne sile in gradbenega materiala, ki ga dajo eventuelno vasi ali interesenti brezplačno, oziroma ga nabavljajo na svoje stroške, istotako pa tudi vre ' .ost ekspropriacij, ki padajo na njihovo breme, tako, da se more iz proračuna ugotoviti, kaj prispevajo vasi oziroma interesenti in kateri strošek gre na breme drv.a.e, banovine ali fonda.
Ako se morajo dela izvršiti po podjetnikih, se i o-rajo projektu priložiti tudi obči pogoji za oddajo d'la potom licitacije, predpisane od ministrstva za gradnje za izvrševanje gradbenih del.
Po vrsti in obsegu del (manjša popravila, enostavne tipične ureditve) lahko odpade katera izmed zgoraj predpisanih prilog projekta.
Vse priloge projekta morajo biti podpisane in datirane od projektanta.
Člen 6.	'	’
Projekte s proračunom do 50 000 Din revidirajo sanitetno-tehniški oddelki higienskih ustanov, omenjenih v členu 3.
Po predloženem, predlogu oddelka izdajo šefi teh higienskih ustanov kot pooblaščeni naredbodavci dpge stopnje odločbo o odobrenju projekta, o izvršitvi projektiranih del in o načinu njih izvedbe (ali v režiji ali potom direktne pogodbe ali potom licitacije).
V odločbi se mora označiti način finansiranja del: Koliko odpade na breme vasi ali interesentov, koliko pa na kake proračunske kredite ali fonde.
Prepisi odločbe se morajo dostaviti pristojni banski upravi zaradi evidence o asanacijskih delih, ki se vodi v njenem tehniškem oddelku, glavni kontroli pa zaradi soglasnosti za potrošek iz proračuna.
Omenjeni naredbodavci so pristojni tudi za odobravanje rezultatov izvršenih licitacij do 50.000 Din, odločajo o oddaji dela napovoljnejšemu ponudniku in določijo nadzorni organ, oziroma vodjo del, ako se dela izvršujejo v režiji.
Člen 7.
Revizijo projekta s proračunom čez 50.000 do 100.000 Din vršč sanitetno-tehniški oddelki higienskih ustanov, omenjenih v členu 3.
Revidirane projekte dostavijo higienski zavodi in šola za narodno zdravje banskim upravam, centralni higienski zavod pa ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, ki po predloženem predlogu izdajo odločbo v zmislu člena 6., odstavek 2., 3. in 5. teh navodil.
Prepisi odločbe se morajo dostaviti tehniškemu oddelku banske uprave zaradi evidence, glavni kontroli pa zaradi soglasnosti za potrošek iz proračuna.
Člen 8.
Projekte s proračuni čez 100.000'— do 500.000-— Din dostavljajo higienski zavodi in šola za narodno zdravje banskim upravam na revizijo. Te projekte revidira v tehniškem oziru tehniški oddelek banske uprave. Po predloženem predlogu izda ban odločbo po členu 6., odstavek 2., 3. in 5., in zahteva soglasje glavne kontrole za potrošek iz proračuna
Člen 9.
Projekti s proračuni čez 500.000'— Din se morajo dostavili po banskih upravah ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, ki jih po izvršeni reviziji v higienskem oziru in s predlogom glede izvedbe in finansiranja del pošlje ministrstvu za gradnje zaradi odobritve projekta, razpisa in odobrenja licitacije in izvršitve del.
Postopek po prednjem odstavku velja tudi za projekte s proračunom čez 100.000-— Din, ki jih izdeluje in dostavlja ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje centralni higienski zavod.
Člen 10.
Pri gradnji vodovodov in ureditvi vodotokov se mora pred začetkom del zahtevati pri pristojnih upravnih oblastvih z zakonom predpisano vodopravno dovoljenje, za ostala asanacijska dela večjega obsega pa gradbeno dovoljenje, kolikor je predpisno.
Ta dovoljenja zahtevajo občine, oziroma interesenti, katerim v korist se naj izvršijo projektirana asanacijska dela.
Člen 11.
Po dovršitvi del zahteva nadzorni organ, oziroma vodja del kolavdacijo del in pripravi vse potrebne ko-lavdacijske dokumente.
Kolavdacijo odredi in odobri tisto oblastvo, ki je odobrilo projekt in izvedbo deL
V kolavdacijsko komisijo se morajo odrediti:
1. za dela s proračunom do 50.000-— Din: predstavnik higienske ustanove, ki je delo izvp
šila, in
predstavnik občine ali interesentov, katerim se odstopa izvršena zgradba v vzdrževanje;
2. za dela s proračunom do 100.000-— Din:
šef tehniškega oddelka, na čigar ozemlju je izdelani objekt, ali njegov namestnik,
šef higienske ustanove, ki je izvršila delo, ali njegov namestnik, in
predstavnik občine ali interesentov;
3. za dela s proračuni do 500.000-— Din: inžener, ki ga odredi banska uprava,
šef higienske ustanove, ki je izvršila delo, ali njegov namestnik in
predstavnik občine ali interesentov;
4. za dela s proračunom čez 500.000-—: predstavnik ministrstva za gradnje, predstavnik ministrstva za socialno politiko in
narodno zdravje in
predstavnik občine ali interesentov.
Člen 13.
Predpisi odločbe o odobrenju kolavdacije se morajo dostaviti pristojni banski upravi zaradi evidence o asanacijskih delih v podrejenim ji tehniškem oddelku, prav tako pa tudi pristojnim higienskim ustanovam, kolikor so odločbe izdala višja pristojna oblastva.
Člen 14.
Stroški nadzorovanja in za vodstvo del, kakor tudi potni stroški in dnevnice stalnega osebja, zaposlenega pri teh delih, se ne morejo vnesti v proračun projekta.
Kolikor je potrebno, se ti stroški odobravajo posebej iz kredita ustanove, ki izvršuje delo.
Potni stroški in dnevnice za kolavdacijo del padajo na breme tiste ustanove in pristojnega oblastva, čigar predstavnik je vstopil v komisijo.
Člen 15.
V oddajnem zapisniku, s katerim izroča kolavdacij-ska komisija izdelani in kolavdirani objekt občini v daljno vzdrževanje, mora biti izjava občinskega predstavnika, da sklene občinski odbor polnoveljavni sklep o prevzemu objekta v daljno vzdrževanje.
Člen 16.
Ker dela na zgradbi novih in rekonstrukciji obstoječih uredb za preskrbovanje s pitno vodo, kakor tudi dela za kanalizacije in uravnavo vodotokov — v zmislu zakona o ustrojstvu ministrstva za gradnje in njegove zunanje službe — projektirajo in izvajajo tudi organi ministrstva za gradnje, vršč revizijo projektov v higienskem oziru, ki jih izdelajo tehniški odelki pri srezkih načelstvih ali tehniški oddelki banskih uprav, pristojni higienski zavodi.
Odbor je strokovni organ ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje za reševanje in razpravljanje vprašanj po zakonu o kontroli zdravil biološkega izvora.
Člen 4.
Poslovnik o delu odbora odobri ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje na predlog odbora samega.
Člen 5.
Dolžnosti odbora so zlasti te-le:
1. da vrši nadzorstvo nad proizvodnjo, uvozom, izvozom, prodajo domačih in tujih zdravil biološkega izvora po kontrolnih uradih;
2. da spremlja razvoj te stroke znanosti;
3. da zbira podatke o delovanju posameznih preparatov;
4. da stavi ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje predloge o proizvodnji, uvozu, izvozu in razpečavanju bioloških proizvodov;
5. da daje strokovno mnenje o vseh vprašanjih, ki spadajo v to stroko medicine;
6. da daje mnenje glede izvrševanja odredb zakona o kontroli zdravil biološkega izvora in vseh uredb in pravilnikov, izdanih na njegovi podstavi;
7. da izreka mnenje o dajanju dovoljenj za proizvajanje zdravil biološkega izvora;
8. da izreka mnenje po § 3. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora;
9. da izreka mnenje v strokovnih in spornih vprašanjih, ki nastanejo med proizvajalci, zastopniki tujih firm in kontrolnimi uradi.
Člen 6.
Ta pravilnik velja od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 4. novembra 1930. S. štev. 10933/30.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
Za projekte, ki se dostavljajo v odobrenje ministrstvu za gradnje, izreka mnenje v_ higienskem oziru ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 17.
Prošnje za izvajanje asanacijskih del za preskrbo-vanje s pitno vodo in na kanalizacijah močvirnatega in zajezenega zemljišča, morajo, ako so manjšega obsega, tako da proračunska vsota projekta ne znaša čez ICO tisoč Din, dostaviti banske uprave in podrejeni jim organi pristojnim higienskim zavodom v nadaljno poslovanje.
V Beogradu, dne 8. novembra 1930. S. štev. 22718/30.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r.
281.
Na podstavi § 22. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta (zak. št. 455 z dne 3. novembra 1930.) predpisujem
Pravilnik
o sestavi, dolžnostih in delokrogu odbora za biološke proizvode.*
Člen 1
Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se ustanavlja odbor za biološke proizvode. Člani odbora so:
1. dva direktorja higienskih zavodov;
2. profesor bakteriologije na medicinski fakulteti v Beogradu;
3. profesor higiene in bakteriologije na medicinski fakulteti v Zagrebu;
4. profesor farmakologije na medicinski fakulteti v Beogradu ali Zagrebu;
5. državni kontrolorji kot šefi kontrolnega urada ali njihovi namestniki;
6. šefi oddelkov za biološke proizvode v Beogradu in Zagrebu.
Člane postavlja minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člani pod 6 se smatrajo samo za posvetovalne člane odbora.
Člen 2.
Članstvo v odboru je častno.
Članom odbora pripadajo, kadar potujejo, dnevnice in potni stroški po uredbi o potnih in selitvenih stroških.
m « »
282.
Dopolnitev uredbe
o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.
Na podstavi § 65. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe z dne 30. marca 1927.
odločam:
da se pri §§ 14. pod IV in 21. pod IV iste uredbe vstavijo (na ustreznih mestih, kjer se govori o sestavi in delu strojnega oddelka generalne direkcije državnih železnic) naslednje dopolnitve, in sicer:*
Pri § 14. se glasi dopolnitev:
4.	odsek elektrotehniški:
a) skupina za električne centrale in električne mreže;
b) skupina za električne uredbe na voznih sredstvih;
c) skupina za študij elektrifikacije pogonske sile, normalizacijo in preizkušanje materijala.
B.
Pri § 21. se glasi dopolnitev:
4.	Elektrotehniški odsek:
a) Skupina za električne centrale in razvodne mreže:
1. Študij in zbiranje podatkov o vodnih strmcih in izvorih goriv v državi v zvezi z izbero kraja za zgraditev električnih central.
2. Študij velikih termičnih in hidroelektričnih central in proučavanje obstoječih central v državi in v inozemstvu na licu mesta, kakor tudi z zbiranjem podatkov.
3. Izdelava preliminarnih proračunov in tehniških pogojev za razne varijante električnih central, ki bi služili za podlago za definitivne projekte električnih central.
4. Statistika električnih central, električnih naprav in instalacij, kakor tudi njih kontrola v tehniškem in gospodarskem pogledu.
5. Statistika proizvajanja in potrošnje električne energije in kontrola prodajnih in kupnih cen električne energije.
6. Statistika potrošnje goriv in mazil in kontrola potrošnje s pomočjo poprečnih, vrednosti.
7. Statistika potrebe potrošnega materiala.
8. Zbiranje in urejevanje tehniških podatkov in načrtov o obstoječih električnih centralah in električnih napravth na podlagi podatkov oblastnih direkcij.
9. Študij, pregled in kontrola križanja vodov močne struje z železniškimi objekti.
10. Projektiranje električnih central za razsvetljavo •in motorno silo.
11. Proračun in konstrukcija posameznih podrobnosti električnih uredb.
12. Pregled projektov za močno strujo, poslanih od strani oblastnih direkcij, kakor tudi podeljevanje pristojnega dovoljenja za elektrotehniška dela.
b) Skupina za elektrifikacijo železniških objektov.
.1. Normalizacija električnega materiala in izdelava njegovega imenika in tehniških pogojev za nabavo.
2. Laboratorijsko preizkušanje električ. materiala.
3. Laboratorijsko preizkušanje električnih strojev, aparatov in uredb močne struje.
4. Električna merjenja.
5. Študij laboratorijskih aparatov in metod preizkušanja električnega materiala v laboratorijih in delavnicah, tako na licu mesta v inozemstvu in v državi, kakor tudi z zbiranjem podatkov.
6. Statistika in kontrola vzdrževanja vagonske in lokomotivske električne razsvetljave in kurjave,
7. Izdelava predpisov in pravilnikov za elektrotehniško službo na železnicah.
8. Izdelava pravilnikov za izvajanje in vzdrževanje električnih instalacij za železniško uporabo.
9. Študij organizacije vzdrževanja in statistike za električne naprave močne struje v inozemstvu in v državi, tako na licu mesta, kakor tudi z zbiranjem podatkov.
10. Izdelava projektov in proračunov za elektrifikacijo delavnice, črpalk, dvigal, okretnic in za električno razsvetljavo postaj, delavnic, kurilnic in drugih zgradb ministrstva za promet
11. Študij električnih uredb na licu mesta v delavnicah in v tvomicah v inozemstvu in v državi tako na licu mesta, kakor tudi z zbiranjem podatkov.
12. Zbiranje podatkov za modeme strokovne literature za električno uredbo močne struje.
c)	Skupina za elektrifikacijo pogonske sile, normalizacijo in preizkušanje materiala.
1. Zbiranje podatkov o prometu in trasah na obstoječih in novo-projektiranih progah za preizkušanje tehniške gospodarske možnosti elektrifikacije.
2. Študij S tehniškega in gospodarskega stališča obstoječih električnih daljnovodov, transformatorskih postaj in električnih mrež za elektrifikacijo pogonske sile v inozemstvu, pozneje pa tudi v državi tako na licu mesta, kakor tudi z zbiranjem podatkov.
3. Študij za izbero in normalizacijo vrste toka in napetosti za izvedbo elektrifikacije pogonske sile.
4. Izdelava preliminarnih proračunov in tehniških pogojev za razne varijante daljnovodov, transformatorskih postranskih postaj in električnih mrež za elektrifikacijo pogonske sile, ki bi služili za podlago bodočim definitivnim projektom.
5. Zbiranje podatkov o pogonski sili in prometu na obstoječih projektiranih progah za izbero tipa in osnovnih podatkov električne lokomotive.
6. Študij raznih tipov obstoječih električnih lokomotiv in proučevanje njihovih lastnosti v inozemstvu, pozneje pa tudi v državi na licu mesta in z zbiranjem podatkov.
7. Izračunavanje elektrifikacije pogonske sile z gospodarske in tehniške strani.
8. Normalizacija elektrotehniškega materiala ih objektov za elektrificiranje proge.
9. Preizkušanje tako laboratorijskega, kakor tudi v tvomicah raznega elektrotehniškega materiala, ki se naj
' uporabi za elektrifikacijo proge.
10. Izdelava pravilnikov in predpisov za elektrotehniško službo na elektrificiranih progah.
11. Imenik elektrotehniškega materiala za električno pogonsko silo.
Te dopolnitve uredbe veljajo od danes kot dneva mojega podpisa.
V Beogradu, dne 24. julija 1930.
Minister za promet Laz. Radirojevič s. r.
283.
Izprememba pravilnika.
Državni strokovni izpiti v resoru ministrstva za finance.*
G. minister za finance j© pod štev. 55.469 z dne 4. novembra 1930. izdal odločbo naslednje vsebine:
Na podstavi člena 54 . zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih odločam, da se v pravilniku za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resoru ministrstva za finance z dne 31. marca 1925., štev. 1578, izvrši naslednja izprememba:
Člen 4. se izpreminja in se glasi:
Pripravniki državnih pravobranilstev morajo pred prehodom iz pripravne v višjo naslednjo skupino opraviti državni strokovni izpit za uradnike I. kategorije, izvzem-ši slučaj, ako so opravili sodniški (odvetniški) izpit, po predpisih, ki veljajo za opravljanje tega izpita. Samo s tem sodniškim (odvetniškim) opravljenim izpitom morejo ti uradniki napredovati iz pomožnih v glavne skupine.«
Te izpremembe stopijo v veljavo od dne razglasitve v »Službenih Kovinah.«
284.
Razpis.
O potrdilih o izvoru blaga. — Ukinitev raz-* pisa C. štev. 18.292/28 in izprememba točke 3 pod I. razpisa C. štev. 43.918/22.
Na podstavi zakona o mednarodni konvenciji za poenostavljenje carinskih formalnosti ter skladno s členom
11.	mednarodne konvencije odločam:
1. da se ukine razpis C. štev. 18.292 z dne 14. maja 1928.;
2. da se točka 3 pod I. razpisa C. štev. 43.918 z dne 18. julija 1922. glasi:
»Ako se blago ne uvaža neposredno iz države izvora, temveč se pošilja čez ozemlje kake tretje države po-godnice, prejmejo carinarnice kot polnoveljaven dokaz pogodbenega izvora potrdila, ki jih za tako blago v do-tičnem kraju izdajajo:
a) trgovske in industrijske zbornice;
b) carinarnice in
c) uprave javnih skladišč.«
V Beogradu, dne 18. avgusta 1930. Št. 31.180/1 V.
Minister za finance:
Dr. S. Šverljuga s. r.
• »Služb. nov. kralj. Jugoslavije« z dne 15. novembra 1930, št. 263/XC/554,
285.
Razpis.
železni bobni se priznavajo za zavoj, kadar se v njih uvaža magnezijev klorid.*
Pomočnik ministra za finance je na podstavi člena
7.	in 23. predloga zakona o obči carinski tarifi odločil, da se kot priznani zavoj v zmislu § 10. pravil o tari vračunavajo tudi železni bobni, kadar se v njih uvaža magnezijev klorid.
V Beogradu, dne 12. novembra 1930. — Štev. 42.360/IV. — Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine.
mm % mm
286.
Banove uredbe.
Na podlagi § 27. zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929. predpisujem za dovoljevanje denarnih prispevkov (subvencij) za diplomirane praktične živino-zdravnike iz banovinskih sredstev za področje Dravske banovine nastopno
odredbo:
I.	Obča pravila.
1. Radi pospeševanja nastanitve diplomiranih praktičnih živinozdravnikov na področju Dravske banovine v krajih, kjer ni (stalnih) državnih ali stalnih občinskih (klavničnih) živinozdravnikov, se bodo dovoljevali pristojnim občinam iz banovinskih sredstev redni mesečni denarni prispevki (subvencije).
2. Višina teh prispevkov naj se ravna:
a) po višini drugih rednih in izrednih prejemkov, ki jih dobiva dotični živinozdravnik,
b) po krajevnih prilikah, kakor oddaljenosti bivališča od železnice, draginjskih razmerah i. d.
3. Načelno naj znaša redna mesečna subvencija Din 600'— do Din 1.000'—.
4. Ta prispevelc^pa se bo izplačeval občinam, kjer ima živinozdravnik svoje bivališče, le s pogojem, da tudi dotična občina in druge okoliške občine prispevajo za živinozdravnika mesečno skupaj vsaj Din 600'—.
5. Nastanitev živinozdravnika se bo pospeševala v prvi vrsti v središčih živinorejskih okrožij in v drugih večjih krajih (mestih, trgih), za katere se dokaže potreba nastanitve živinozdravnika.
Kot tahka mesta in kraji se bodo upoštevali zlasti: Sevnica, sreza Brežice,
Sv. Jurij ob juž. žel., sreza Celje,
Braslovče, sreza Celje,
Slov. Bistrica, sreza Maribor, des. breg,
Sv. Lenart v Slov. gor., sreza Maribor, levi breg,
Ormož, sreza Ptuj,
Šoštanj, sreza Slovenjgradec,
Kozje, sreza Šmarje pri Jelšah,
Rogatec (ali Rog. Slatina), sreza Šmarje pri Jelšah, Prevoje ali Lukovica, sreza Kamnik,
Ribnica, sreza Kočevje,
Velike Lašče ali Dobrepolje, sreza Kočevje,
Tržič, sreza Kranj,
Mokronog, sreza Krško,
St. Jernej, sreza Krško,
Višnja gora ali Stična, sreza Litija,
Vrhnika, sreza Ljublana,
Cerknica, sreza Logatec,
Trebnje, sreza Novo mesto,
2užemberk, sreza Novo mesto,
Bled, sreza Radovljica.
II.	Pogoji za podelitev subvencij:
6. Redni mesečni denarni prispevki iz banovinskih sredstev se bodo dovoljevali občinam za živinozdravnike po zaslišanju pristojnega sreskega načelstva na osnovi prošnje, ki jo mora vložiti pristojna občina preko sreskega načelstva na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine v Ljubljani.
V prošnji je navesti:
Ime, kraj, dan, mesec in leto rojstva, državljanstvo, dosedanje službovanje, šolsko izobrazbo, znanje jezikov, ki jih govori in piše dotični živinozdravnik.
Prošnji je priložiti dokazilo, da je dotični živinozdravnik upravičen izvrševati živinozdravstvo v kraljevini Jugoslaviji, da je vešč državnega jezika in tudi fizično sposoben za opravljanje živinozdravstva.
Sploh mora dotični živinozdravnik ugoditi predpisom pravilnika, ki ga je izdalo ministrstvo za kmetijstvo dne 29. marca 1926., Vt. br. 3847, za oceno strokovne izobrazbe veterinarjev ob vstopu v državno ali samoupravno službo.
III.	Dolžnosti subveneijoniranih občinskih živinozdrav-
nikov.
7. Živinozdravnik, za katerega naj se od banske uprave dovoli in izplačuje redni mesečni prispevek iz banovinskih sredstev, se mora nasproti občini, v kateri ima svoje bivališče, pismeno zavezati, da
a) bo stalno bival v dotični občini;
b) se bo vsakokrat odzval klicu ali pozivu živinorejcev in da bo proti primernemu honorarju nudil živinp-zdravniško pomoč pri oboleli živini ali dal za to potrebne nasvete;
c) bo deloval na izboljšanju higijenskih pogojev domačih živali ter sodeloval pri pospeševanju živinoreje;
č) bo v sporazumu s sreskim načelstvom vršil zaščitna cepljenja domačih živali proti kužnim boleznim;
d) bo sodeloval v svoem okolišu pri izvajanju živino-zdravstvenih nalog občin v lastnem in prenešenem delokrogu (ogledovanje klavne živine, mesa, ani-malnih živil, nadzorovanje živinskih sejmov);
e) bo sodeloval pri zavarovanju živine;
f) bo sodeloval po naročilu sreskega načelstva ali kraljevske banske uprave pri odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni in da bo
g)	redno poročal, kakor mu bo naročeno, o stanju veterinarskih in živinorejskih prilik svojega okoliša
IV.	Pravice subveneijoniranih občinskih veterinarjev.
8. Za dela, ki jih vrši subvencijonirani občinski živinozdravnik v zmislu 7. točke, pristoja istemu.
a) za živinozdravniško pomoč in nasvete pri oboleli živini primerna nagrada (honorar);
b) za izvršena cepljenja živine odškodnina po naredbi gospoda ministra za kmetijstvo in vode z dne 21. julija 1925, Vt. br. 7387;
c) za pregled klavne živine in mesa nagrada po dogovoru s pristojno občino v zmislu pravilnika ministrstva za kmetijstvo z dne 8. septembra 1925, Vt. br 8749 (Ur. 1. 104/1925);
č) za opravila, izvršena po naročilu državnih oblastev, povrnitev stroškov po naredbah, ki so veljavne za taka opravila, če jih vrše državni uradniki.
V spornih primerih odloča glede višine v 1. instanci sresko načelstvo, v 2. instanci pa kraljevska banska uprava.
9. Dnevnice je — izvzemši, ako gre za opravila na račun državnih kreditov — v vseh primerih odmeriti po Din 50'— za pol- in po Din 100’— za celodnevno opravilo.
Kjer po obstoječih zakonih in predpisih ni kaj drugega določenega, plačuje nagrade (honorar), dnevnice, potnine za izvršena dela ono oblastvo, odnosno zasebnik, ki je izvršitev posla zahteval ali naročil, za opravila na poziv državnih oblastev pa jih izplača kraljevska banska uprava iz državnih, oziroma banovinskih sredstev.
V. 0'dstranitev iz bivališča (začasno) (trajna).
10. Odstranitev iz bivališča za daljšo dobo od 3 dni mora veterinar prijaviti sreskemu načelstvu in pristojnemu županstvu svojega bivališča.
Ako. traja odsotnost predvidoma več nego mesec dni, mora poskrbeti dotični živinozdravnik za namestnika.
Ravno tako mora subvencijonirani veterinar nameravam stalni odhod iz svojega bivališča 8 dni pred odhodom naznaniti pristojnemu županstvu in pa sreskemu načelstvu.
11. Začasna ustanovitev izplačevanja rednega mesečnega prispevka iz banovinskih sredstev se mora odrediti, ako traja odsotnost črez mesec dni in če dotični živinozdravnik ni poskrbel za namestnika.
Trajna ustavitev subvencije pa se more odrediti tudi brez navedbe razloga, pač pa je pristojno županstvo o tem 30 dni popreje obvestiti.
12. Razen obveznosti za izplačevanje rednih mesečnih denarnih prispevkov, oziroma dnevnic, potnin ter morebitnih drugih nagrad za dela, navedena pod 7. točko, nima kraljevska banska uprava Dravske banovine nobenih drugih obveznosti niti napram občini niti na-pram subvencijoniranemu živinozdravniku.
V Ljubljani, dne 13. decembra 1930.
III.	No. 18.408.
Ban: Dr. Marušič s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen pr edstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.